Stev 218. Posamezna številka stane 1 V MntiHQi!i. v CelrteS iinn 5. oklobro IS22. M L IB Naročnina za državo SH8: >) po poiti mesečno Din 12 b; do ' dostavljeno n»dom ■esečno ...... „ 10 za inozemstvo: moseiao.......Din 20 & Sobotna izdaja: — T JagaslavtH.....Din 15 T Inoiamatvu ..... „ 35 Mih metalni» be Cen« taMratomi mm Bnoatolpaa i.«fttaa vrtta uaB oglasi po Din. f— la Din. v«V veliki oglasi ud « »m rt-itno po Din. 2-—, poslana Iti. po Din. S'—. Prt večjem nntto popflt Izhaja vsak dna irrzemfl ponedeljka In dneva po pra»« alkn ob 5, ntl zjutraj. Psštsina plačana v iotortsL HT Uradništvo ]• T Kopitarjevi nllot Stav. 8/111. Bokoplsl se na vračajo; nelrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredn. telef. itr. 50, uprava. 8tv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je T Kopitarjevi nI. 9. — Radon poštne hrta. ljubljanska fit. 880 za aat^Salao la St. 349 na oglase, \ sagreb 39,011, sarajev. 7863, praško ia dana]. 24.797 Za sporazum ali proti njemu. Ljubljana, 4. oktobra. Iz poteka vladne krize se jasno opažata dva momenta: Prvi, da je globlji izvor sedanje vladne krize nesporazum s Hrvati in Slovenci, drugi, da voditeljem vladnih strank ne gre za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak samo za borbo med demokrati in radikali, katera teh dveh strank izide močnejša iz tega boja, da bo vodila volitve. Splošna nezadovoljnost po celi državi je vsled nesposobnosti, koruptnosti in neorienliranosti režima postala tako silna, da se ni ustavila pred parlamentarnimi klubi vladnih strank, ako izvzamemo samo slovenske samostoj-ueže, ki jim ]e režim deveta briga, če imajo od njega le njihovi prvaki korist. Tako v radikalnih kakor demokratskih vrstah so ljudje, ki u videvajo, da je sedanji režim zakrivil sramotne razmere v državi, da je ta položaj nevzdržljiv in tx>mo doživeli normalne razmere le, ako se doseže sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. To spoznanje pridobiva tal v parlamentarnih krogih predvsem med srbijanskimi demokrati in radikalnimi Srbi. Kongres intelektualcev v Zagrebu in radikalni shod v Somboru sia v tem pogledu dva značilna pojava. Glavi vladne koalicije, Pašič in Pribičevič sta v tem pogledu kratkovidna politika; oba sta po svojem mišljenju vele-srba in plemenska imperialista, Pribičevič vrhtega terorist. Pašič uvideva. da je položaj nevzdržen in je zato za demisijo vlade, v čemer so ž ijjim soglašali vsi člani njegovega kabineta. Misli pa, da bo s taktičnimi triki, v katerih je pravi mojster, iz-lecil nasprotja v demokratsld in radikalni stranki, utrdil koalicijo teh dveh strank in b tem razčistil hidi položaj v državi. Kriza mu je trenotno očividno celo zelo pogodna, ker upa ž njo ojačiti lastno stranko in ji tako za bodočnost ohraniti prvenstvo in zavarovati vodilno vlogo v državi. In tu se stari državnik moti, ker pozna samo staro srbsko državo, vidi pred sabo samo srbske stranke, ne pa perečega problema sloven-8ko-hrvatskega vprašanja. V kolikor ga pozna, ga ne uvažuje dovolj in igra v tem ozira vlogo fatalista. Ni nemogoče, da se mu njegova namera posreči, aLi državnega vprašanja, ki Jeriči po rešitvi, s tem ne bo rešil, razmer ne ublažil, splošne ljudske nezadovoljnosti ne ustavil in konečnega poloma v lastni stranki ne zabranil. Pašioev pendant v demokratski stranki, Svetozar Pribičevič, je pa očiten nasprotnik sporazuma s Hrvati in Slovenci, ker plemenskega spora spi ob ne priznava. Ljudje z nasilnim temperamentom so sploh napolslepci, najsi imajo še tako zdrave oči. Vidijo samo to, kar hočejo videti, drugo pa zanje ne obstoji. Tak politični slepec je tudi gospod Svetozar, ki z vso resnostjo zagovarja famozno tezo: Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod in ako so en narod, potem ne more biti govora o kaki akciji za njihov sporazum glede državne ureditve. To njegovo tezo je Stojan Protič z lahkoto in uspešno pobijal, pa certralist Pribičevič bo ostal gluh in s'ep za še tako tehtne in jasne ugovore. Bodo-li potemtakem skupine v demokratski in radikalni stranki dovolj trdne in semostojne, da ne bodo podlegle Pašič-Pribičevičevi dvojici? 0 tem danes pač nihče ne more izreči si.-.urne sodbe. To lx> pokazal izid te borbe, ki so jo do zadnjega prikrivali in tajili. Med radikali pač za enkrat zmaguje mišljenje, da je treba koalicijo z demokrati razbiti, toda Pašifc upa, da bo s pomočjo Ljube Jovanoviča obvladal in pe bodo nasprotniki koalicije z demokrati tidali, ako dobijo radikali portfelj notranjega ministra, demokrate pa odško-dujejo na račun vladnih muslimanov z ministrstvom za trgovino in obrt Vsi ministri skupaj se pa razen opo-zicionalne struje v radikalni stranki boje razčiščenja v parlamentu, ker se boje obsodi*? večine narodne skupščine, torej tudi lastnih pristašev. Zato so se vsi pridružili Pašičevemu mnenju, naj se narodna skupščina ne skliče, predno se »e razčiBti kriza v vladnih strankah ln s tem tudi vladna kriza. Tako se ta gospoda igra z državo, z ljudstvom, z naroduo skupščino, celo z lasbiimi strankami, dokler ne bo prišel vihar, ki bo pomedel to ogabno po- litiko oseb in osebnega dobičkarstva in jo zamenil s politiko ljudskih, socialno-gtfspo-darsko-kulturnih programov, oziraje se pri tem na opravičene zahteve vseh plemen in narodov v državi. se začenjajo. TRI STRUJE SE KOSAJO: ZA SEDANJO KOALICIJO, ZA NOVO KOALICIJO, ZA VOLIVNO VLADO. Belgrad, 4. oktobra. (Izvirno.) Po včerajšnji seji ministrskega sveta, na kateri je bila konstatirana dejanska kriza vlade, ki pa naj se reši potein, ko se v svrho razčiščenja položaja skličejo klubi in store svoje sklepe, sc je začela živahna zakuli-na borba. Vladni stranki intrigirale na vso moč drugla proti drugi. V to borbo posegata tudi črna in bela roka, da izvlečeta iz položaja zase korist, V svrho rešitve krize obstojajo tri struje. Ljuba Jovanovič, kateri ima v radikalni stranki velik vpliv, zagovarja misel, da naj se sedanji režim obdrži za vsako ceno in naj se izvrše samo nekatere osebne izpremembe. On hoče pridobiti večino članov glavnega odbora radikalne stranke, ki se sestane 10. oktobra na isti dan kakor glavni odbor demokratske stranice. Ljuba Jovanovič hodi okoli vseh vplivnih članov stranke in skuša za svoj načrt dobiti tudi placet krone. Toda zdi se, da baš tu temu načinu rešitve niso naklonjeni, Paralelno z JovaifBvičcvo akcijo gre med demokrati Pribičevičeva z edino razliko, da Jovanovič dela bolj z diplo-matičnimi sredstvi, dočim skuša Pribičevič pristaše svoje stranke, terorizirati potom svojih eksponentov in vplivati na one, ki bi se ga sicer žc zdavnej radi otresli, a se ga iz teh ali onih razlogov boie. Njemu delo ne gre posebno od rok in ima malo nade na vspeh. Ta struja je tudi edina, katera računa s samostojneži in vladnimi muslimani, vendar hočejo v tem slučaju le-tem dati samo 1 ministra, dočim bi ministrstvo za trgovino in industrijo na vsak način prevzeli demokrati, radikali pa bi si izgovoril ministrstvo za notranje zadeve. Druga struja dela za vlado Stojana Protiča, ki bi vladal z Davidovičevo skupino, zemljoradniki in Jugoslovanskim klubom. Za to kombinacijo delajo v radikalnem kJubu Miša Trifunovič in Nastas Petrovič. Ako sedanja koalicija iz kakršnegakoli vzroka razpade, bi bil za to kombinacijo celi radikalni klub Za zemljoradnike jo gotovo, da bi šli v vlado, računa se pa tudi na Spahino skupino in socialiste. Tretja struja, katero vodita Velizar Jankovič in Uzunovič, se zavzema za voliv-no vlado brez demokratov sploh. Ako bi v to vlado ne hotele kake druge strani; e, zagovarjajo ti misel, da naj volivno vlado vodijo izključno radikali. Je pa še akcija, da naj bi volivno vla- do stvorili demokrati s pomočjo nekaterih parlamentarnih skupin in baje tej kombinaciji tudi krona ni protivna. Govori se pa tudi o uradniški in celo o vojaški vladi, kar pa ni smatrati za resno. Naravno, da se je ta borba prenesla tudi v časopisje. Demokratski listi, oziroma vsi oni, ki zastopajo razne bančne skupine, vneto dokazujejo, da je sedanja koalicija nujno potrebna, dočim so radikalni listi odločno proti njej in zahtevajo prelom z demokrati za vsako ceno. Tako n. pr. pišejo ^Novosti«, naj krona napravi konec sedanjemu nevzdržnemu stanju. Koalicija je popolnoma nemogoča in jo ljudstvo splošno preklinja. Pašič kot izJrušen politik mora vedeti, da koalicija 7, demokrati škoduje tako radiknlni stranki sami kakor državi. Podobno piše >Tribima< in ostali radikalni listi. Kralj hoče informacij. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Jutri se bo naj-biže vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Na tej seji se ima- rešiti zadeva princa Jurija. Poleg tega pa se i?eli kralj informirati od posameznih ministrov o razmerah v klubih in med ljudstvom. Afera princa Jurja. Belgrad, 4. okt. (Izvirno.) Princ Jurij je včeraj pisal Pašiču pismo, naj se njegovo vprašnje vendar enkrat definitivno reši. Sestal se bo kronski svet, na katerem bo Pašič, kakor se govori, predlagal zoper princa Jurja najstrožjo kazen, katero predvideva dvorski statut. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil sestanek' demokratskega kluba. Navzoči so bili vsi poslanci, ki so v Belgradu. Navzoč je bil tudi predsednik skupščine dr. Ribar. Razgovarjali so se o krizi vlade in demokratske stranke. Po vsej priliki sta dobila Davidovič in dr. Ribar popolno zadoščenje. SESTANEK PARLAMENTARCIH KLUBOV. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Dne 9. ali 10. oktobra bo predsednik skupščine dr. Ribar sklical sestanek načelnikov vseli parlamentarnih klubov. Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje sklicanja skupščine. Sklepi velesil glede Turčije. London, 4. okt. (Izv.) Velesile so sklenile, da Grki Tracijo nemudoma izpraznijo in sicer do meja, H so veljale leta 1912. Evakuaciji Tracije bo v svrho kontrole prisostvoval skupaj z zavezniki od strani angorske vlade general Izmet paša, Uprava dežele preide potem na zaveznike, toda le začasno, dokler je ne prevzame Turčija. Zavezniki se tudi obvežejo, da se bodo uprli eventualni deportaciji turškega prebivalstva iz Tracije od strani odstopajoči!: Grkov. KONFERENCA V MUDANIJI. Pariz, 4. okt. (Izv.) «Journal des Debata« poroča iz Carigrada: Danes zjutraj se je pričela konferenca v Mudaniji. Grki so pooblastili za svojega zastopnika nekega generala. Carigrad, 4. okt. (Izv.) Konferenci v Mudaniji ne bo prisostvoval nol)en zastopnik časopisja. To potrebi bodo objavljali komunikeje. Pariz, 4. okt. (Izv.) Iz Mudanije poročajo: Zdi se, da konferenca v Mudaniji ne bo dolgo trajala, če bodo zavezniki složni mod seboj. Doslej v Parizu niso bila izdana nobena oficielna poročila. V vladnih krogih so zelo rezervirani. Še le po zaključku konference se bo izdalo uradno poročilo. RESEN POLOŽAJ V TRAKIJI. London, 4. okt. (Izv.) Listi poročajo iz Carigrada, da je položaj v vzhodni Trakiji resen. Mnogo Turkov je bilo pobitih, njihovi domovi pa pežgani. Carigrad, 4. okt. (Izv.) V vzhodni Tra-ciji so izbruhnili nemiri. V Lile Rurgasu so prebivalci pregnali grške uradnike. BLOKADA DARDANEL DEMENTIRANA. London, 4. okt. (Izv.) K noti ruske sovjetsko vlade proti blokiranju Dardanel od strani Anglije izve Reuter, do o proglasitvi blokade ni ničesar znanega. POLJSKA NEVTRALNA. Berlin, 4. okt, (Izv.) Poljska je skleni, la, da bo v grško-turškem sporu varovala s-lrogo nevtralno stališče. V tem smislu je poijska vlada vplivala tudi na svojo zaveznico Romunijo. Govori se, da je ta sklep pripisovati političnim konferencam med poljsko ylado in čičerinom. Oklic Bajram Cure na mu* slimane. Prizren, 4. okt. (Izv.) Te dni je bil i*« dan nov oklic Bajram Cure na vse muslimane Sandžaka, južne Srbije, Metohije in Bosne, Oklic je sestavljen in pisan v turškem jeziku, lastnoročno podpisan od mu« slimanskega revolucionarja Bajram Cure. Oklic veli, da je sedaj zadnji čas, da s« muslimani celega sveta osvobode. Treba je začeti delati. Sodi se, da isto vlogo, kakor jo igra Enver paša v Osrednji Aziji, Musta-fa Kemal paša v Mali Aziji igra Bajram Cur na Balkanu, kjer hoče zanetiti muslimansko revolucijo. Oklic končuje z besedami Mohamedovimi: »Muslimani! Širite svojo vero z ognjem in mečem in ne izbirajte sredstev!« špekulacija Rade Pašiča in vojaških krogov Trat, 9- oktobra. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš dopisnik iz popolnoma zanesljivega vira, j« kupil te dni Pašičev sin Rado v Rimu 200.000 vojaških uniform. .......T» Razgovor z dr. Ribar jem. Belgrad. 4. okt. (Izv.) Danes je predsednik narodne skupščine dr. Ribar sprejel vašega dopisnika in se z njim dolgo časa razgovarjal o političnem položaju in o raznih aktualnih stvareh. Dr. Ribar je včeraj zopet prevzel posle predsednika narodne skupščine ter redno prihaja v parlament '.n vrši svoje dolžnosti. Kljub intrigam, ki se vrše proti njemu od znane strani, je dr. Rt-bar prav dobro razpoložen. V razgovoru je omenil, da je danes obiskal ministrskega predsednika Nikolo Pašiča in ga obvestil o tem, da mnogi poslanci želijo, da se čimprej skliče narodna skupščina z ozirom na zapleten zunanji ln notranji položaj. Pašič pa je menil, da to ni tako potrebno in zato se Jx> narodna skupščina sestala šele 17. t. m. Na tej seji se bo določil dnevni red za novo zasedanje narodne skupščine, ki se začne 20. oktobra. Govoreč o volih'5 novega predsednika narodne skupščine je vaš dopisnik vpraša! dr. Ribarja, če se je o tej stvari vršil kak posvet in če upa, da bo ponovno izvoljen za predsednika. Dr. Ribar je odgovoril: -Tozadevnega razgovora ali posveta, kolikor je meni znano, ni bilo. Kar se tiče moje ose« be, je to odvisno od seje glavnega odbora demokratske stranke. Ako me glavni odbor ponovno določi za kandidata, bo o moji izvolitvi odločala narodna skupščna. V osta« lent je pa ta stvar v zvezi z razvojem in reševanjem obstoječe krizo.*; Vaš dopisnik je pripomnil, da ne veruje, da bi v sedanjem položaju mogel kdo drugi prevzeti to mesto. Kolikor pozna mišljenje opozicije, bi bila njegova kandidatura edina, ki bi bila sprejeta s simpatijo. Dr. Ribar je odgovoril: Jaz sem vedno korektno nastopal nasproti vsem in kadar sem vodil seje, nisem napadal nobene stranke, posebno pa ne ljudske stranke, ker je ona i za edinstvo i za državo'. Nadaljni razgovor se je vršil o raznih drugih stvareh in vprašanjih". Dr. Ribar bo jutri sprejet od kralja, kateremu bo poročal o položaju. Ta avdi-jenca bo velike važnosti za razvoj političnega položaja. Ultimatom zemljoradnikov vladi. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Na včerajšnji seji glavnega odbora zemljoradniške stranke se je sklenilo pozvati vlado, da nemudoma odpusti na svobodo aretirane člane r.emljoradniške stranke v Dalmaciji. Vlada ima dati na to zahtevo odgovor v 48 urah. Ako ji ne ugodi, sc bodo sklicala velika protestna zborovanja po celi deželi in se bo izdal proglas na ljudstvo, kntero se bo pozvalo, tki začne najenergičnejšo borbo proti trinoškemu režimu. Z ozirom no težko situacijo se bo sklical kongres shanke 37,-28. oktobra v Belgradu. Uradniško vprašanje. Belgrad, 4. okt. (Izvirno.) Pododbor za uradniško vprašanje j« danes pretresal § 99—104 uradniške pragmatike, kateri so bili sprejeti. Seja se nadaljuje jutri „b 9. uri dopoldne. Blagoslov centralizma. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. D u 1 i b i č je v finančnem ministrstvu protestiral proti temu, da se finančni nameščenci v Dalmaciji kar trumoma premeščajo v Črnogoro in Srbijo. Med premeščenimi jih je mnogo, ki žc dolgo vrsto let služijo v Dalmaciji, imajo številne družine ter otroke, ki hodijo v srednje šole. Poslanec je zahteval, da se premestitev vseh, osobito pa teh zadnjih, gotovo prekliče. Državni podtajnik v ministrstvu je izjavil, da si bo dal o tem brzojavno poročati ter bo nato ukrenil v smislu poslančevih želja. KRALJICA MARIJA, Zagreb. 4. okt. (Izv.) Kraljica Marija se pripelje iz Pariza mimo Zagreba jutri ob 9. uri dopoldne. GENERAL ZEČEVIČ NA RAZPOLOŽENJU. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Danes e izšel ukaz, glasom katerega se general Miloš Ze-čevič sitavlja na razpoloženje. Schanzer o avstrijskem vprašanju. London, 4. okt. (Izv.) Italijanski zunanji minister Schanzer je izjavil zastopnikom časopisja, da Italija pri tem, da je spravila avstrijsko vprašanje pred društvo narodov, ni gledala na svoje interese. Njen eili 'e bil, da na vsak način reši Avstrijo in ohrani mir v Srednji Evropi. Ta cilj je bil v Ženevi dosežen. Pomožna akcija za Avstrijo podpisana. Ženeva, 4. okt. (Izv.) Danes je bil podpisan dogovor glede avstrijskega vprašanja. Podpisali so dogovor za Anglijo Bal-lour, za Francijo Hanotaux, Italijo markiz Imperiali, za Češkoslovaško Pospišil v zastopstvu dr. Beneša, za Avstrijo zvezni kan-celar dr. Seipel. Dogovor obsega tri točke, katerih vsaka se imenuje protokol, vse skupaj pa dogovor. LJENIN ZOPET AKTIVEN. Moskva, 4. okt. (Izv.) Danes je pričel Ljenin zopet svoje delovanje v svetu ljudskih komisarjev._ Meminisse iuvat.. •„• V cerkniški in loški dolini so se pred leti odigravali ljuti politični boji. Ta dva sodna okraja sta bila zatočišče in veletrd-njavi liberalizma in kapitalističnega ode-ruštva. Kmetski magnatje so držali ljudstvo v duševni in materijalni odvisnosti. Na račun ljudskega dela in premoženja so nekateri bogateli, kakor je bilo tedaj že običajno po vsej naši domovini, obubožano ljudstvo je moralo pa povrh vsega še one, ki so ga gospodarsko tepli, dvigati na svojih ramenih do politične veljave. V vseh občinah teh dveh okrajev so gospodarili liberalni bogataši, ki so verno služili Tavčar-Hribarjevi liberalni politiki v Ljubljani. Takoj v začetku krščanske renesance med Slovenci se je začel tudi v cirkniški dolini žilav boj proti liberalizmu na vseh poljih. Središči odpora sta bila Stari trg in Cirknica in voditelji novega ljudskega gi- banja tedanji energični cirkniški in staro-trški kaplani Peharc, Peter Hauptman, Pešec in Skubic. Šo sedaj žive imena teh mož živo med ljudstvom in mu pomenjajo program. Cvetoče rajfajznovke iri blagovne zadruge, ki so pomagale trgati ljudstvo iz rok podeželskega oderuškega liberalizma, pričajo še danes o njihovi požrtvovalnosti, de-j lavnosti in skrbi za ljudstvo. Vzporedno z ! gospodarsko organizacijo je korakalo njihovo politično osvobodilno delo. V prvem naskoku je novo krščansko-socialno gibanje občutno zrahljalo liberalne trdnjave. Ljubljanski liberalni voditelji sami so bili prisiljeni, da priskočijo svojim zrahljanim vrstam na pomoč. V živem spominu je še vsem oni znameniti shod v Starem trgu, ki so ga sklicali dr. Tavčar, Hribar in dr. Fer-jančič, vršil se je pa pod predsedstvom kaplana Peharca. Žalosten, na vozu sedeč, je moral dr. Tavčar poslušati mnenje tisoč-glave množice, ki ni hotela poslušati modrosti liberalnih voditeljev. Tisti dan je dr. Tavčar v svojem duhu že zaslutil zmago novega ljudskega gibanja... Zakaj obujamo te spomine? Proteklo nedeljo so je vršil v Cirknici sijajen shod SLS. Vsa dolina je bila zastopana po svojih najboljših možeh, tudi občine logaškega okraja so poslale številne zastopnike. Shodu je predsedoval starotrški kaplan Demšar, govorila sta pa poslanec Gostinčar in dr. Kulovec. Resnično, Cirknica je videla že mnogo večje shode, burne in mirne, tukaj so nekoč strank, voditelji podajali pro-gramatične izjave, a mirno lahko rečemo, da lepšega političnega shoda menda Cirknica še ni doživela. Tukaj so bili zbrani veterani stranke, ki so stali ob zibelki krš^an-sko-socialnega gibanja in nastajajoče stranke. Osiveli so v boju, a njihova napadalna sila, njihova brezpogojna vdanost načelom, ki jih zastopa stranka in za katera je bilo že toliko zmagovitih bojev, njihova naravnost vojaško-strankarska disciplina je dajala značilno signaturo celemu zborovanju in je prevzela vse zborovalce,. zlasti mlajšo generacijo. Ko je bivši deželni poslanec Drobnič slika! težke čase, ki jih je morala stranka prestati, primerjal dobo Heinovo nesrečnega spomina s sedanjo, kazal zraa-gujočo moč načel, ki jih stranka zastopa, in pozival na neizprosen boj za krščanska in ljudska prava, je oživelo tako prijetno po ]>olni dvorani in tako jasno se je videlo, da so se ponovili časi idealnih bojev iz deveterih let in preželi duše strankinih pristašev. Nič malodušnosti ni bilo, samo volja za boj in zmago. Večkrat so na zborovanju padle besede, da si je stranka le v ljutih bojih priborila veljavo na Kranjskem, in da je volja strankinih pristašev, priboriti stranki, četudi v hudih in dolgotrajnih bojih, moč in vel javo tudi v dejanju. Na trdih kraških tleh je morala nekoč SLS razviti najvztrajnejše delo za svojo stvar, na Krasu je imela po zmagi tudi svoje najzvestejše in najtrdnejše pristaše. V Cirknici so v nedeljo naši pristaši zopet visoko dvignili zastavo SLS in ji prisegli neomajno zvestobo v trdni nadi, da si bo slovensko ljudstvo le pod to zastavo izvojevalo svoje pravice. In kdor je gledal v nedeljo v Cirknici te odločne može, si je mirno lahko rekel, da nosijo strankin program močna ramena in so zanj na delu mišičaste roke, predvsem pa gorijo zanj topla srca. Dopis iz Westfaiije. Gladbeck, 30. sept. 1922. Zavoljo slabih gospodarskih razmer v ' Nemčiji nas zdaj veliko Slovencev zapusti in gre na Francosko, posebno v Lotaringi-jo in Alzacijo. Slišal sem, da so tam že slovenska društva ustanovili. Še vedno govorijo tukajšnji Slovenci veliko o romanju v Rajhenburg; je vsem zelo dopadlo In je veliko pomagalo v verskem in narodnem oziru. Še pismeno me vprašujejo: Kdaj gremo drugo leto na Brezje? G. kaplan Hegenkotter je imenovan za rektorja v Ossenberg pri Rheimbergu v Po-renju. Kmalu bomo mi slovenski duhovniki sejo imeli na Miinstcrskem ordinariatu o pastirstvu za Slovence. Orle in Orlice tudi že imamo na West-falskem, že večkrat smo slišali lepo orlovsko himno. Naš križ v narodnem oziru je še vedno, da jugoslovanski konzulat zahteva tako visoke pristojbine, da jih delavci ne morejo plačati. Pred kratkim smo se zopet obrnili na g. poslanca dr. Korošca, da podpira našo prošnjo za znižanje pristojbin. Bomo tudi še poslali primerno prošnjo kralju Aleksandru. Zveza katoliških slovenskih društev napreduje; 3 nova društva so zopet pristopila, da jih je zdaj 20. Pred kratkim smo pokopali tukaj vzornega Slovenca, rudarja Martina Dobravca. Tako lepega pogreba še ni imel noben Slovenec v Nemčiji kakor on. Tisoč liiHi — 8 zastav. Vzoren kristjan! Tudi ob delavnikih je obiskoval večkrat sveto mašo. Naj počiva v miru! '-f' Ljubljanske občinske volitve. To dni bodo na sodniji rešene reklamacije. Ko bodo na podlagi reklamacijskega postopanja volivni imeniki postali pravomočni, tedaj pride čas za vlaganie kandidatnih list. Tozadevno obljubljeni razprlas še ni izšel. Pričakovati pa je v bližniih dneh. Zato je tudi v bližnjih dneh pričakovati popolne 'Vriosti glede grupaciie strank, ki se bodo udeležile občinskih volitev. Demokrati, stari in mladi, so v resnih skrbeh radi narodnih socialeev. Staro glasilo «Slov. Narod« hiti nnrocMm socialnem zatrievati z ozirom na našo tozadevno vest, da je cvest klerikalnega glasila, kakor da hočejo «starink sprejeti na svojo listo hidi klerikalce, izmišljena in zlagana«. Kor se tega tiče, so <-tarini lahko brez skrbi, to smo jim že povedali, da somišljenik SLS ne pojde noben na njihov lim. Amr>ak zanimivo je, kako hite starini dementirati ve°t. ki bi snub-Ijenini NSS bila morda nenriietna. Zato pa mladinsko « Jutro« dnif^e postopa. Ono narodne sonialcc snubi za s6. Dopoveduje jim v ginliivem tonu, da bi klerikalci radi pridobili NSS za neko "fronto delovnega Hudstva. ali jih vsaj naženejo v koalicijo s konservativnimi krogi (beri: starini, op. ur.), katera naj bi negativno pripomogla do njihove zmage.« Sedaj NSS res ne bodo vedeli, ali naj ubogajo •'Slov. Narod« ali -'-'Jutro,. Oba snubca se tepeta za NSS. Kaj bo' storilo vodstvo NSS, je njegova stvar. Mi smo hoteli le ugotoviti res nežno skrb obeh kapitalističnih firm za NSS. -f Radieeve metamorloze. Na seji Hrvatske republikanske seljačke stranke dne 24. septembra 1.1. v Zagrebu je predsednik Radič v svojem ekspozeju med drugim dejal, cla je pripravljen za sporazum s srbskim narodom, ker da ga v njegovem delu ne vodi mržnja do Srbov in je zaklical: »Živio srbski narod!«, kar je bilo od navzočih z navdušenjem sprejeto. — Če se pomisli dosedanje antisrbsko stališče predsednika "hrvntrke mirotvorne republike«, so spričo tega njegovega zadnjega nastopa vsiljuje misel, da je mož zopet preokrenil svojo ladjo, ker je najbrž uvidel, da hrvatsko ljudstvo ne odobrava več njegovega demagoš- Packa. io Francoski napisal Rene Bazln — Poslovenil A. B. (Dalie.l »Mudi se mi, pojdi, če hočeš. Raje bi bil videl, da bi bilo to par dni pozneje, toda navsezadnje veselje ne pride nikoli prekmalu.« Če Lampron umolkne, ga zaman vprašuješ. Zato raje udano premišljujem, kaj naj pomenijo te besede: veselje ne pride nikoli prekmalu. Premeriva bulvar navzdol ob pivova-rih. Silvester hodi ponosno, ne meša se med množico. Na prvi pogled moreš sklepati, da ima ta mož, ki je neumetničeno resen in nedovzeten za šum in posebnosti ulice, vzvišeno in silno dušo. Mimoidoči ga opazujejo. Iz gruče dijakov, ki sede pred kavarno zaslišim tale razgovor (Lampron se dela, kakor da ga ne sliši): »Glej, ali vidiš onega tam doli? To jo Silvester Lampron.* »Ki je dobil pred dvema letoma salonsko nagrado?« »Da, velik gospod, ves.« »Saj so mu tudi vidi.« »Na levo,« pravi Lampron. Zavijeva na levo in prideva do ulice Hautefeuille. Ustaviva se pred pobloclelo liišo, na vratih so obešene tablice, da se dajo sobe v najem. Tu stanuje naš mojster. Hodnik je bil teman, zid je vsled večnih selitev okrušen. Po stopnicah greva v četrto nadstropje. Udari nama nasproti duh po lepu in plesni, ki ga je cela veža polna. Že ta okoliščina zadostno priča o gospodarjevem poklicu. Radi varnosti pa je na vratih nabit še listič z napisom: Plumet, okvirar. »Plumet, novoporečenec?« Toda gospa Plumetova je že odprla. Seveda je ona, mala Plumetova iz Boulove pisarne. Spozna me v polmraku. »Kako, gospod Lampron, vi poznate gospoda Moullarda?« »Vi tudi, gospa Plumetova, kakor je videti.« »O, prav dobro, on nama je dobil pravdo, saj veste.« »Proti mizarju? Seveda. Ali jc vaš mož doma?« »V delavnici. Plumet?« Skozi priprta vrata, ki peljejo v drugo sobo, zaglcdava malega moža s kostanjevimi lasmi in kozjo bradico, ki hitro vzdigne glavo in urno odpne vrvice na svoji delavni mizi. »Precej pridem, Marija 1« Malo v zadregi je mala gospa Plumetova, ker naju jc sprejela v jutranji obleki in ker še ni pospravila po sobi. Poznam to po rdečici na njenem obrazku in po nemiru njenih prstov, ki sami od sebe silijo med neurejene kodre njenih las. Ko se je oglasil mož, nas zapusti in gre na drugi konec sobe, v polmrak španske stene, okoli in okoli obdane s pohištvom. Tam se skloni nad neko štirioglato stvarjo, ki je ne razločim dobro. Gospod Mouillard,« mi pravi, povzel ignivši oči... Sedaj se šele zavem, da sem ji sledil s pogledom. »Gospod Mouillard, to jo moj Peter-ček.« Oh, kako ljubek je ponos in nasmeh, ki je spremljal te besede. S prstom odstrani zastor. izpod modre odejice, med zglavjem in belim prtičem pokuka dvoje črnih oči in rumen kodrček. »Ali vidite, kako jo poreden?« se ra-duje mamica in gladi otroka, ki se je pravkar prebudil. Medtem je na drugi strani sobe govoril Lampron z gospodom Plumetom. »Nemogoče,« pravi okvirar, »dela imam čez glavo, dvajset naročnikov že čaka.« »Če vas prosim kot prijatelj?« »Prav rad bi vam ustregel, gospod Lampron, pa če vam tudi obljubim, ne bom mogel držati besede.« »Škoda, vse je bilo tako lepo zamišljeno. Risba bi bila izstavljena hkratu z obema bakrorezoma ... Ubogi Fabien, hotel sem te presenetiti. Daj, pridi sem!« kega šovinizma. Gotovo učinek Hauslerje-vega punta. -j- Angleške notranje zadeve. Član de-Iavske stranke Clynes je ostro napadel vla. do, češ da njeno stališče v grško-turškem konfliktu dokazuje nesposobnost sedanjih angleških državnikov, da bi računali z ljudskim razpoloženjom in mednarodno pravu,, zavestjo. Ramsay Mac Donald zahteva nov« volitve. Stališče Llovd Georgea je res zelo omajalo njegov ugled, vladni ljudje pa upa-jo, da bodo mirotvorni uspehi konference v Mudaniji stališče vlade zopet utrdili. + Med Rusijo in med Kanado se upo. stavijo redne trgovske zveze. -j- čičerin in Novak, predsednik polj. skega ministrskega sveta, sta 6e te dni na konferenci v Varšavi razgovarjala o sve-tovno-političnem položaju in soglašala v tem, da imata Rusija in Poljska bolj kot katerekoli druge države nalogo delati na ohranjenju mira. Katoliškim akademikom! Alma mater labacensis Vas zopet kli-če: k študiju po fakultetah, k napredovanju v znanosti, k vzorom in bojem v ljubezni za slovensko ljudstvo in državo. Z njo Vas vabijo katoliška akademska društva — že 28 let delujoča »Danica«, njena sestra »Zarja« in snujoče se tretje društvo, ki bo planilo v življenje jeseni: pod praporom iskrenega medsebojnega prijateljstva, v svitu zapovedi Kri sta in matere sv. Cerkve k vztrajnemu delu v društvih, a še vztrajnejšemu šhidiju, zato ker je to naša dolžnost kot dolžnikom svojega naroda, ki rabi inteligenco, dovolj podkovano, dovolj požrtvovalno, da bo kos nalogi — voditi boj za njegovo svobodo in pravice, gospodarsko osamosvojitev in po-vzdigo, za stvarjenje katoliške kulture. Tovariši! Abiturienti! Sicer bi morda komu upadel pogum, ko vidi, kako neznosna draginja tira že itak revno ljudstvo v obubožanje in s tem v krizo našega dlja-štva spričo še sovražnega nam stališča vlade. Toda i mi i naše ljudstvo ji je odgovori rilo odločni: Ne boš! Naši dijaki morajo študirati! Zato ne bomo prej odnehali, dokler ne bo za vse preskrbljena prehrana, Torej tovariši »Daničarji« in »Zarjam-— javite se v naših akademskih društvih k veselemu, plodonosnemu delu kot lani! -One tovariše, ki so že absolvirali, prosimo, da se javijo za proglasitev starešinam. Tovariši abiturienti — »Razoraši«! Naj nikdo izmed Vas ne manjka, naj padajo v brazde srednješolskega študija klena zrna akademskih iet in narodu bo padlo zrelo klasje v naročje — katoliška inteligenca! Mi in Vi — in na drugi strani magari — ves svet! — Vpisovanje se vrši v akademskem domu, Miklošičeva cesta, v dopisnih knjigah. V Ljubljani, oktobra 1922. Lojze Čampa, pravnik, t. č. predsednik »Danice«. Aleš Stanovnik, pravnik, t. č. predsednik »Zarje«. — Resolucije Jugoslovanske Kmetske Zveze. Na seji Jugoslovan. Kmetske Zveze 27. septembra t. I. pod predsedstvom poslanca Erodarja se je po poročilu načelnika SLS dr. Korošca sklenila po odločnem protestu zoper eventualno vmešavanje naše države v grško-turško vojno in davčne predloge sedanje vlade tudi gospodarsko važna resolucija proti neprimerno visokemu zvišanju izvozne carine za prešiče in teleta. Za naprej je treba namreč plačevati za žive Približam se, Silvester odpre karton »Ali poznaš?« Sveta nebesa, če jo poznam! Gospod Charnot od zadaj, Jeanna od strani, zelo podobna. Vidi se kos gozda, solnčnik na tleh in palica, zasajena v tla: slika v žanru, dovršeno lepa in čudno resnična. »Kdaj si jo izvršil?« »Danes ponoči.« »In jo hočeš izstaviti?« »V razstavi.« »Toda Silvester, v Razstavi ne sprejemajo ničesar več. Petnajsti marec je žc zdavnaj potekel.« — Res je, toda jaz sem kakor obseden spletkaril vse jutro. Za podobo bi se mi seveda nikoli ne bilo posrečilo, toda risba 20X30, to je malenkost!... —- Torej si podkupil funkcionarje? — Samo zamenjal sem nekaj, kar pa ludi ni dovoljeno: med oba bakroreza sem bil postavil precej podobno risbo; eno vzamem, drugo obesim, to je vsa skrivnost moje spletke, ki se je še sedaj sramujem. Storil sem to zate, ker sem upal, da bo prišla da bo spoznala. — Prav gotovo se bo spoznala, prav gotovo bo razumela; kako je mogoče, d« bi ne uganila? Silvester, kako sem t5 hva ležen! Objamem ga, dobrega Silvestra in ga prosim odpuščanja za prejšnje bedaste očitke. Stev. 218. SLOVENEC, Ve 5. ?>IčfoBrs 1922. kHU SfrttH J" prašiče težke med 60 in 120 kg namesto 200 Din, kakor je bilo do sedaj, 1000 Din. Za zaklane prašiče, težko nad 50 kg se plačuje sedaj namesto 60 Din 1400 Din za 100 kg. Za zaklana teleta se je pobiralo 60 Din na 100 kg mesa in 120 Din pri vsakem teletu za kožo. Za naprej so pa dvignili izvozno carino na 250 Din pri teletu. To ogromno povišanje carine v zvezi z dvigom r.ašega denarja je onemogočilo vsak izvoz. Posledica je bila, da so cene mahoma padle za tretjino. Pričakovati pa je, da ljodo padle še veliko hujše, ker ne bomo mogli porabiti vsega, blaga v naši državi, kmet pa je prisiljen prodati vsled pomanjkanja vsake krme prešiče in teleta za vsako ceno. Proti takemu brezvestnemu izrabljanju težkega položaja, v katerega je prišel vsled suše kmetski stan, protestira JKZ najodloč-nejše, zlasti pa še proti brezbrižnosti poljedelskega ministra P u c 1 j a , ki bi bil v prvi vrsti poklican ščititi koristi kmetske-ga stanu. Carina naj bi se bila zvišala za težke prašiče špeharje, kakoršne redijo v velikem številu banaški in slavonski veleposestniki in izvozničarji. Na ta način bi se bila ščitila mast in slanina. Ne more pa to veljati za lahke prašiče, ki jih redijo mali slovenski kmetje in ki pridejo le za meso v poštev. Vsled tega JKZ odločno zahteva, da se zniža carina za peršutarje, kakor tudi za teleta. — 24 urna protestna stavka papirniških delavcev v Vevčah. Danes 4. okt. t. L ob 4. uri popoldne je delavstvo napovedalo 24 urno protestno stavko radi tega, ker tovarna ni ugodila zahtevam, ki jih je stavilo delavstvo z ozirom na zman sanje stanja delavstva pri nekaterih stro ih. Ravnateljstvo je po nalogu generalnega ravnatelja odnosno upravnega sveta odvzelo pri papirnem stroju in pri holenderjih od vsakega turnusa po enega delavca. Radi tega omrajo odnosno so morali ostali delavci delati kot živina. K temu naj šc pripomnimo, da so odstavljeni delavci, ki so delali že po 26 let pri enem in istem stroju. Koliko pa obratu in produkciji škoduje ta ukrep, tega gospodje ne pomislijo. O poteku gibanja in posledicah ukrepa bomo še | poročali. Pripominjamo pa že vnaprej, da poročilo ne bo v prid podjetja. Javnosti ne bo vse eno, če na eni strani podjetje jadikujeo težavah, ki jih ima papirna industrija, na drugi pa samo izdaja ukrepe s katerimi ne malo škoduje pro-I dukciji obrata. Toliko za danes. — Proti proti verski agitaciji v šoli. | Praški deželni šolski svet je izdal odlok, s katerim prepoveduje učiteljstvu vsako pro-[tiversko agitacijo. Kaj pravijo na to naši Jujujevci in naš višji šolski svet? —> Vrtnini list št. 103 od 4. oktobra prinaša I med drugim: Seznamek začasnih zakonov, uredb, [ukazov, odločb in naredb iz resorta minislrstva za Inolranjo posle, ki so dobili na podstavi člana 130. 1 ustave zakonsko moč. — Statut »Pokojninskega za-[voda za nameščence« v Ljubljani. — Zakon o [prevzemu portfeljev življenskih zavarovanj od ino-Isemskih zavarovalnic. — Pošlna sveta is D. M. v Polju v Ljubljano t in nazaj. Kakor nam poročajo, se je poštna zveza ID. M. v Polju—Ljubljana s 1- t m. v toliko iz-[premenila, da odhaja poštni voz iz D. M. v Po-llju ob 7. ter prihaja v Ljubljano ob 7.50; iz Ljubljane pa so vrača ob 8.15 ter prihaja v D. M. v 1 Polju ob 9.15. — Poročila se jc dne 3. t. tn, v Kresnicah učiteljica gdč. Rozi Gospodarič s gosp. Joškom |Dolinarjem, vladnim konc. uradnikom. — Slovenskega zdravniškega društva 5. (zredim občni zbor se vrši dne 12, t. m, ob 16.30 uri v [mestni posvetovalnici. Spored: 1, Poročilo odbora. [2. Volitev članov pokrajinskega zdravstvenega sve-I ta. 3. Volitev upravnega odbora jugoslovanskega |kkarskega društva. 4. Slučajnosti. — Odbor. — Knjige na Nemškem se zopet podraže. Knji-[žottika borza v Nemčiji je sklenila, da se dvignejo |cene knjigam za 20 odstotkov, — Uradniške plače na Češkoslovaškem sc kljub padanju cen zaenkrat še ne znižajo, ampak se |počaka, da se cene ustalijo. — Proti izletom na občinske stroške. Rim in jZagreb sta povabila praški občinski svet na oli-pielni obisk. Praška centralna upravna komisija je predlog, da se vabili sprejmeta, z veliko večino |lasov odbila. — Društvo »Vrtnarska šola« ima izredni občni por v Kranju, dne 8. oktobra, — Lastno konsumno društvo si je ustanovila padruga hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev v ■Novem Sadu. — Čevljarski Štrajk. v Novem Sadu. Novosad-gki čevljarski pomočniki so te dni stopili v širajk, jim mojstri niso hoteli dovoliti 70 odstot. zvi-■anja plač. — Iz službe jc ušel 15 letni gojenec ljubljanskega državnega vzgojevališča Josip Bitenc-F-rgant, pristojen v R a Tolče v kamniškem okraju, rod uekaj meseci je bil pogojno odpuščen iz za-Na in nameščen v službo pri posestniku Al. Ro-potu v Zalogu. Sedaj je fant službo samovoljno -'Pustil. — 180 novilt stanovanj bo gotovih čez dober Pttec dni v Belgradu. Ta stanovanja gradi mestna Ffltia, V Ljubljani bo gotovih šc več stanovanj iol igo - ampak kdaj? 1 — Draga nevesta. Prevoiski fantje so o priliki [?r°ke Franccta in Minke Samej zahtevali od že-S0.0P0 K odkupnine. 2enln, ki menda ni po-|Chno petičen, pa jc poslal fantom le 120 K. S Uko T^nkostjo pa fantje niso bili zadovoljni, pa so jo Ninu vrnili in šo pnložili 2 K. Nato so pripeljali J "iSo, kjer je biln svatba, masklrano kamelo z Ion I lavo. Vnel se je pitpir, nakar so fantje pred I" - - *« bežali, eden med njimi pa je Se preje vrgel |Qcc skozi okno v hišo, ki je zadel 4 letnega otro- ka in ga neznatno poškodoval. Drugo dejanje te melodrame se vri! pred sodiščem. I — Tatvine. Žganiarski kotel ln 1 sod žganja oziroma še ne prekuhane sirotke je bil ukraden j Poloni Riharjevl v Gaberju obč. Dobrunie. Tatu še J niso izsledili. Skupna škoda znala 7000 K. — Isto- i tam io neznani tatovi ukradli Jožetu Preku 1 sod sirotke, vreden 3600 K. — Kolo, vredno 5000 K je bilo ukradeno Francetu Briclju izpred hišo Št, 29 v Dol. Hrušicl,__ Socialni vestnlk. s Znižanje delavskih mezd na Češkoslovaškem. Tekstilna industrijska zveza v Starkenbachu na Češkoslovaškem jc odpovedala delavstvu kolektivno pogodbo in zahteva 40 odstotno znižanje delavskih mezd. Tudi centralna zveza industrijcev v Plznu je odpovedala delavstvu dosedanjo kolektivno pogodbo in napovedala 25 odstotno znižanje plač. s Rudarsko gibanje v ostrovskem okrožju. Ostroyski rudarji so šc vedno v boju z delodajalci zaradi znižanja plač. V zadnjem svoiem predlogu so rudarji pristali na to, da se jim zniža'o plače za 20 do 25 odstotkov, ako se ugotovi, da so so sorazmerno znižale tudi cene življenjskim potrebščinam. s Broški kovinski indnstrialci so odpovedali delavcem kolektivno pogodbo. Brnska kovinska obrt. združena v Zvezi tvornic za stroie in kovina-sto blago ter Hvarnic je sklenila, da bo odpovedala delavcem kolektivno pogodbo ter je podala delavskim organizacijam naslednje zahteve: Zmanjšanje dragin;skih doklad na temelju mezde s 165 na 65 odstotkovj kar pomeni 38 odstot. dosedanjih prejemkov); preklic vseh dosedanjih mezdnih jamščin. tako da bo v bodoče zajamčena samo mezda od ure. Zaslužek za čozuroo delo se zniža, in sicer takole: do 22. ure na 25 odstotkov, čez 22. uro in pa o velikih pr?»nikih in nedeljah na 50 odstotkov. — Brnska mala in srednja kovinska obrt, združena v kovinarskih odsekih Osrednja zveze morav-skih obrtnikov je odpovedala svojim 38 zavodom mzdno doklado, označeno v kolekt. pogodbi, ki je bila svoj čas sklenjena med podjetniki in delavci. Gnenrcr^rsfvg^ g Žitni trg. Cene žitu na vojvodinskem žitnem tržišču so bile sledeče: pšenica ^5.00 do 16.00 K, rž 12.00 K, ječmen 12.00—13.00 K, oves 10.00—11.00 kron, koruza 14.00 K, pšenična moka št. 0 22.80 K. — Dejansko so ceno šc nižje. Tako so ljubljanski trgovci zadnje dni kupili pšcnico na vojvodinskem tržišču po 14.80 K, g Promet deviz od 1. do 15, septembra na sa-grebškl in belgrajski borzi. Na zagrebški in belgraj-ski borzi so bili v devizah napravljeni med 1. in 15 sept. sledeči sklepi: Amstredam 4 sklepi v svo-ti 11.922.12 holandskih goldinarjev, Bruselj 1 sklep 7700 belg. fr., Dunaj 330 sklepov v izno3U 7.665.049.90, Berlin 473 sklepov v iznosu 190,169.727.70, Budimpešta 226 sklepov v iznosu 189.415.317.83, Italija 536 sklepov v iznosu 19.625.154.02, London 169 sklepov v iznosu 120.538.11, Newyork 88 sklepov v iznosu 88.718.89, Praga 371 sklepov v iznosu 17.071.212.51, Pariz 201 sklepov v iznosu 4.178.287.43, Ženeva 79 sklepov v iznosu 381.204.86, Varšava 8 sklepov v iznosu 6.400.000, Soiija 11 sklepov v iznosu 3.472,162, Bu-karešt 35 sklepov v iznosu 8.520.250, Solun 4 sklepi v iznosu 304.152 grških drahem. g Prepoved uvoza naše goveje živine t Češkoslovaško. Češkoslovaška vlada je prepovedala uvoz naše goveje živine v Češkoslovaško. In to vsled kuge na gobcih in parkljih, ki se je pojavila pri nas. Ta prepoved pa ne velja za klavno živino, g Zmanjšanje cen sladkorju starega pridelka, Sladkorniški sindikat, v Pragi poroča, da jc sklenil z ozirom na izpraznjeno situacijo, razprodati zaloge preostalega starega sladkorja po ceni 450 č. K. Tako pade sladkor pri prodaji na debelo z dosedanjih 650 č K na 450 č K ter se tako približajo cenc starega in letošnjega sladkornega pridelka. — Upanje je, da bodo naposled tudi pri nas cenc sladkorju padle, g Padanje cen v Češkoslovaški, Prodajalci mleka so znižali v Češkoslovaški cene mleku za 40 čsl. vin. Toda vseeno stane še liter mleka 2.80 čsl. K. Ravnotako so prodajalci prekajenega prešičjega mesa znižali cene za 2—4 čsl. krone pri kilogramu. BORZA. C tirih, 4. oktobra. Devize: Pešta 0.2150, Berlin 0.27, Italija 22.85, London 23.57, Ncwyork 536.—, Pariz 40.62, Praga 17.50, Dunaj 0.0075, Bukarešt 3.30, Sofija 3.25, Zagreb 1,9250, Varšava 0.06, Holl. 207.50. — Valute: n. a. K 0.00'/8. Dunaj, 4. oktobra. Devize: Pešta 29.75, Berlin 35.85, Italija 3136___ London 3250.—, Newyork 73925.—, Pariz 5594.—, Praga 2397,—, Zfirich 13785.—, Sofija 427.50, Belgrad 1011.—, Zagreb 252.75, Varšava 8.35, BrUssel 5269.—. Zagreb, 4. oktobra. Devize: Pešta 2.42—2.72, Berlin 3.20—3.50, Italija 2.68—2.72, London 276.50 —281.50, Newyork 63.00—64.00, Pariz 4.7850--4 8350, Praga 198.50—201.50, Dunaj 8.45—8.95, Zii-rich 11.81—11.91, Bukarešt 42.25—43.75, Varšava 0.89—0.99, Briisscl 4.5850—4.6350, Amsterdam 24.60. | limffafi, lj Jubilej v ljubljanski zvonarni. Štiri-deeetiotnico službovanja kot pomočnik in mojster je obhajal dne 1. t. m. zvonarski mojster g. Karel K r u š i č. Po štiriletni učni dobi jo postal 1. oktobra 1882 pomočnik, mojster pa leta 1911. Vso dolgo delovno dobo je jubilant posvetil ljubljanski zvonarni Samassa, ki so jo prevzele leta 1919. Strojne tovarne in livarne. Na željo svojega delodajalca se je podal večkrat v tujino, da so je v svoji stroki še bolj izvež-bal in izobrazil. Delal je v zvonarnah v mestih Steyer, Eraunau, Passau, v Linzu, v Draždanih in v Lipskem. Ogledal si je tudi zvonarno v Apoldi, Monakovem, Stutt- gartu in Solnogradu. Od julija 1897 pa deluje nepretrgoma v ljubljanski zvonarni. Ob sodelovanju jublautovem, ozir. pod njegovim vodstvom se je vlilo kakih 3.900 zvonov, obesil pa jih je sam na različnih krajih preko 200. Deloval je do leta 1900. pri Albertu Samassa, potem do leta 1919. pri Maksu Samassa. Strojne tovarne in livarne pa so mu podelile kot livarskemu mojstru uradniški čin. Spomnile pa so se ga tudi ob jubileju z lepim darom. V nedeljo so se zbrali v okusno okrašeni zvonarni zastopnik upravnega sveta, ravnatelj Tosti, uradniki, delovodje, delavci in drugi slav-ljenčevi prijatelji. Ravnatelj Strojnih tova-ren in livaren ing. Boncelj je s prisrčnimi besedami častital jubilantu, slaveč njegovo neumorno, smotre - - in zvesto delovanje. Posebno je poudarjal, da je bil jubilant svojim delavcem vedno pravi vzor marljivosti. Vsi navzoči so potem jubilantu častital i. Zvonarsko delavstvo mu je zročilo v mak spoštovanja leno umetniško darilo. lj Druga žrtev družinske tragedije na Starem trgu. Včeraj zjutraj ob 8. uri je v tukajšnji javni bolnici umrla gdč. Irena Le-skovic kot druga žrtev krvave tragedije na Starem trgu, Hoteč braniti mater pred pobesnelim očetom, je našla smrt. Pokoinica je bila uradnica v pisarni inž. Šukljeta. — Naj v miru počiva! lj Shod radi nevzdržnih razmer na le-leznicah. Trgovska in obrtniška zbornica pozivlia trgovce, industrijce in obrtnike, da se v čim večjem številu udeleže tega važnega shoda, ki se vrši v petek, dne 6. oktobra ob 10.15 dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. lj Zveza industrijcev v Ljubljani priredi v petek, dne 6. t. m. ob 10.15 uri pred-poldne v veliki dvorani hotela Union veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o nevzdržnih razmerah pri železniškem tovornem prometu, osobito na progah direkcije državnih železnic v Zagrebu. Solidaren nastop vseh inte-resovanih krogov mora izzvati znatne uspehe v cilju izboljšanja prometnih razmer. — Gremij trgovcev poživlja nujno vse svoje člane, da se udeleže tega manifestacijskega zborovanja. — Načelnik. lj Seja odbora Leonove druSbc. Danes, četrtek, 5. t- m. ima odbor L. D. ob 6. uri zvečer v prostorih Jugoslovanske tiskarne I. nadstropje svojo sejo. Vsi odborniki prav prijazno povabljeni. Predsednik. lj Umrl je včeraj gospod Jurij Cezar, hišni posestnik v Trnovem in dolgoletni predsednik »Strokovnega podpornega društva trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani«. Pogreb bo danes ob 2. uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv, Križu. Naj počiva v miru I lj Za dneve pred in po obletnici plebiscita izda »Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev* v Ljubljani na našo prošnjo plačilne listke našega društva. Prispevki, ki bodo na ta način došli društvu so na. menjeni v obrambne svrhe našega življa na Koroškem. Prosimo cenj. občinstvo, da to blagohotno upošteva. — »Gosposvctski Zvon«. lj Pričolek tečajev Društvu zasebnih nameščencev. Izmed naznanjenih tečajev prično tečaji: za srbohrvaščino v petek, dne 6. t. m. ločno ob 8. uri zvečer, za italijanščino v pondeljek 9. t. m. ob 7. uri zvečer, za stenografijo v torek, 10. t m. ob 7. uri zvečer. Vsi v društvenih prostorih, Cesta na gor. žel. 6. Do pričetka vsakega tečaja se še sprejema nove priglase. Glede ostalih tečajev bomo potrebno še sporočili. — Tajništvo društva zaseb-nih nameščencev. lj Društvo delovodij iv, industrijskih uradnikov v Ljubljani ima 7. okt. ob 7. zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 svoje mesečno zborovanje. Vabljeni so vsi člani, posebno pa tovariši, kateri šo niso pristopili. Dolžnost vsakega zavednega delovodje je, da pristopi k društvu, ki jc edino katero nudi vse ugodnosti, ki se jih od društva lahko zahteva. — Odbor. lj Avtomobilnc poštne voinje v Ljubljani. — Avtomobilne poštne vožnje so sc doslej — kakor čujeino — dobro obnesle. Zato se bodo dostavljali poštni paketi samo z avtomobili. Tudi poštna iveza med Ljubljano in Šiško se bo z avtomobilom vršila. Baje dobi poštna uprava v "bližnji bodočnosti več novih avtomobilov, da bo obratovanje tem bolj sigurno. lj Tatvine. Josipu Severju je bilo izpred gostilne T-pri levu.* ukradeno 4000 K vredno kolo. — Dolavki Ivani Lukežlč na Glincnh je bilo ukradenih par 850 K vrednih čevljev. — Ivani Bizjan je bil pred nunsko cerkvijo z mlekarskega vozička ukraden pisan, rdeč pri. lj Našla se jc mala vsota donarja. Dobi sc v Cegnarjevi ullri št. 12. Iz življenja apostol, nuncija Pellegrinettija, Tz razgovorov, ki so jih imele razno osebe z apostol, nuncijem msgr. Herm. Pe-llegrinetijero za časa njegovega bivanja v Ljubljani, smo zvedeli razne podrobnosti, ki bodo našo javnost gotovo zelo zanimale. Sedanji nuncij msgr. Pellegrinetti v Belgradu je bil dn časa izbruha svetovne vojske profesor cerkvene zgodovine na škof. bogoslovnem semenišču v Lucca (Toscana, severozapadno od Firence, nedaleč od morja). Ko je leta 1915 Italija začela vojsko z bivšo Avstrijo in sc je Posočje na Goriškem spremenilo v bojno fronto, je bilo ira-šemn slovenskemu ljudstvu v števerjanu, Cerovem, Ločniku in okolici po italijanski oblasti odkazano kot bivališče ravno pokrajina v mestu Lucca in okoli n jega. Profesor Pellegrinetti se je takoj od vsega po-Četka za naše ljudi zelo zanimal. Domačega dušnega pastirja niso imeli v svoji sredi; tedaj se je pričel on učiti slovenščine. učil se je je v živem občevanju z našimi ljudmi in pastiroval med njimi. Naši ljudje so ga tako vzljubili, da ga niso več mogli pozabiti. Še dolgo potem, ko je drugam odšel, so ž njim dopisovali, kakor n. pr. Klanjščekovi iz Števerjana in drugi. Po njih se jc seznanil z Brdi in z vso goriško okolico. Po njih se je seznanil hidi s slovensko literaturo, kolikor so jo imeli pr? rokah, posebno s knjigami Družbe sv. Mohorja. Čital je n. pr. Gregorčiča v izdaji te Družbe; dobil je v roke tudi Jurčiča, Stritarja ter mnoge druge pisatelje in jih či-tal. — Žal ni mojgel dolgo ostati med slovenskimi begunci okrog Lucca, kajti vojaška oblast ga je poklicala na službo. Odšel je kot navaden prostak v vojsko, toda porabili so ga pri cenzurnem oddelku v. Rimu in sicer za kontrolo slovenske in hr-liteto Poljakov glede Rusov in unijatov ter hrvatskega časopisja in kjig. Tu je silno mnogo delal na to, da so slovenski begunci, raztreseni po Italiji, dobili dopisne zveze bodisi s svojci v vojnem ozemlju bodisi 7. onimi tostran meje v bivši AvstrijL Tako se je še bolj seznanil z našim jezikom., z našimi publikacijami in z našimi razmerami. Ob zaključku vojske leta 1918 je s sedanjim papežem — tedaniim apostolskim nuncijem — odpotoval kot tajnik na Poljsko, kjer je 2 njim prepotoval vsa večja mesta in se tam do -'^bra seznanil z menta-liteto Poljakov glede Rusov in uijatov ter obratno z menlalite^o zadnjih glede zapad-njakov. Pri tem sc 'e tudi seznanil s poljskim in ruskim jezikom ter istočnim bogoslovjem sploh. — Vzbujalo jc obče občudovanje, ko so osebe, ki so imele v Ljubljani priliko ž njim občevati, videle njegovo široko poznanje kulturnih in versko-političnih razmer na Poljskem in tudi pri nas. Menimo, da sv. Stolica ni mogla poslati k nam osebe, ki bi s svojim jezikovnim znanjem, s svojo verziranostjo v pogledu naših razmer ter po svojem delu, ki ga je v begunstvu našim ljudem izkazovala, mogla vzbujati večjo zaupanje in večje simpatije, kakor je bas sedanji nuncij v Belgradu, lit. nadškof mons. Hermenegild Pellegrinetti. Prosveta. pr Koncert Berte de Pap-Stockcrl nas je \ marsičem zelo zadovoljil. Pred vsem je ugajalo to, da se je zopet prikazal ljubeznivi, mnogo preveč pozabljeni Gcrbič s tremi staršimi, jako lepimi, življenja in iskrene toplote polnimi dvospevi, ki so navzlic vsej prisrčni preprostosti, ali pa prav, zaradi nje, izvrstno učinkovali — ua vso moč hvaležna snov za ženske zbore. In kar smo že večkrat obžalovali: da se je moral Gerbič v življenju prav tako kot zdaj preskromno umikati v neopa-ženo zatišje, to smo obžalovali morda še bolj ta večer, zlasti ko smo se spomnili, da je Gerbič uglasbil tudi dve operi, ki njiju oživitve ni učakal in se zdi, da jo bomo tudi mi težko. Toda če jo naša opera žrtvovala mnogo truda in denarja za brezpomembno stvari, zakaj ne bi vsaj nekaj teb žrtev naklonili delu, ki jc, čo že no za svetovni, pa vsaj za naš glasbeni razvoj brez dvoma zelo važno? Saj večkrat tožimo in sc tudi delamo, kakor da iščemo, toda ali ni zraven tudi res, da še večkrat z ontalovaževalno kretnjo odženemo ie misel na resen poizkus z domačim delom, kakor človek v pasjih dneh z nejevoljo odganja podrepno muho. hi vendar: eno tako delo izkopati iz groba pozab-Ijenosti je za nas večje kulturno delo, vsako primerjanje izključujoče, kot podajati, ne vem, koliko in kakih del, ki njih dele z vzvišeno zavestjo kulturnost.i za pevci in orkestrom požvižgljavajo nedeljski obiskovalci. — Prepričani smo, da sc sedanja uprava te svoje dolžnosti zavedn, iu da bo našla sredsicv iu potov, da Io svojo nalogo izvrši sobi v čast, naži kulturi v blagoslov. Prav tako zajemljiv in nov je bil Prochaskov živahni, neugnano žvrgoleči četverospev. Michl nastopa kot jako iskreno čuteč, ognjevit, včasih ss ogromnimi silami dramatično učinkujoč skladatelj. Paočič je poln ljubeznive, mehko lirike, kakor jo izdehtevajo naše livade v majskem žaru. Parmo v znak je brezskrben, vesel pogled v svet, ki ga ob trenutkih resnobe in žalosti zamenjuje b sentimentalnostjo. Adamič se vedno bolj poglablja, fantovska neugnanost se mu izpreminja v vedno večjo nežnost in ljubko milino. Petje smo v celoti kaj z veseljem poslušali, dasi so v veliki meri nastopali učenci, ki sc proti višku šele kopljejo. Dobor organ in tudi čut za glasbene lepoto je pred vsem pokazal' basist Sekala. Dietzev glas ima v sredini vonjivo barvo, v višavi so pa včasih šo čuti pritisk, ki seveda nujno kolikor toliko ovira polno doneči, nepretrgani glasovni tok. Gčna Ribičeva ima zvonek, vondnr malo te-nek glas; ko bo vsa resonanca skup, so ta nedo-statok sani po sebi izgubi. V skupnoni petju jo bila prav dobra. Ga. Bajukova ima jako izdaten, zveneč organ pa tudi mehkobe ne pogreša. Ga. do Pap-Stockert ima nenavadno obsežen glas, voljan in prožen, piano in zlasti srednja in nizka lega sta posebno polni, lepi; ker 60 tem glasovnim prednostim pridružuje tudi očiščen estotični čut, ni čuda, če jc kot pevka popolnoma uspela in poslušalce resnično razvnela- Razveselil« nas je njena jasna izgovarjava, u.i pri rojenih Siovcncili pogosto enake pogrešamo. Želeli bi le, da so poprime s svojo Šolo pristno slovenske izgovorjave glasnica l v zaprtih zlogih, kjer doni kot v. E' v končnici -ck jc polglasnik. -mirni _ G. Svotel naj se zadovolji s pohvalo, da ni samo spreten, ampak tudi rahločuten spremljevalec. F. Kimovec. pr Avtorsko pravo. Te dni se ie vrSil sestanek umetnikov vseh strok, na katerem je predaval skladatelj Al. Lajovic o zakonskem projektu, ki ga je pripravila vlada v svrho zaščite avtorskih pravic. Predavanje je bilo v vsakem oziru izčrpno, ter je podajalo pregled o zgodovini zakonodaje glede zaščite avtorskih pravic pri nas in vseh važnojitih kulturnih državah. Navzoči umetniki,. kateri so .napolnili malo dvorano na magistratu, so pre-.davanju g. Lajovica sledili z velikim zanimanjem. Razprava, katera je sledila predavanju, je pokazala, da vsi navzoči soglašajo s stvarno kritiko predavatelja o imenovanem predlogu. Sestanek je trajal 2 in pol ure. pr lzkel je >Almanah katoliškega dijašlvoo praznuje v nedeljo, 8. oktobra obletnico svoje ustanovitve. Pri tej priliki' priedi ob 10 dop. v dvorani Kolizejska ul. 1 slavnostno zborovanje, zvečer ob 7. pa v telovadnici na Cojzovi cesti (Graben) telovadno akademijo. Vsi ljubljanski odseki in somišljeniki se vabijo, da v polnem Številu posetijo -prvo prireditev mladega odseka. — Odbor. Dijaški vestnik. d Naročnikom zbirke Aniona Vodnika: »Žalostne roko»-/ Opozarjamo, da velja cena, ki je bila objavljena v »DijaSkem vestniku«, izključii* »amo ta dijake. Zglasiti pa se morajo osebno T upravntštvu »Almanaha«, os. naročiti potom svoje organizacije. Za vse druge jo cena ista kot y knjigarnah (10 Din). — »Almanah« stane 10 Din, za dijake in nedijake. Naroča se: Upravništvo »Al-manah ar, i-Danica*, Akad. Dom, Miklošičeva e. S, Ljubljana. — Poštnina: Za 1 izvod >Almanaha< ali 1 izvod zbirke ižalostne rokoc 1 Din. Za 1 izvod >Alm.< in 1 izvod zbirke >2al. roke« 2 Din. Za vsak nadaljni izvod >Alm < 1 Din, za vsak nadaljnji izvod zbirke »Zal. roke« 0.60 Din. Mefeorologično porodilo. Ljubljana 306 m n. m, vii. Ca« OpOBO-va;r>. Barometer t mm Termometer t 0 dllerenea1 O "»kron Padavine » mm a/io. 21 h 737-8 13-5 0« obl. s. zap. 4./10. 7 h 733-7 119 0-7 obl. 3 4./10. 14 h 739-1 14-6 07 ja«. Cuoriln I Dva PLETA in namizni OVdlllU I PRT je bilo ukradeuo ter svarimo občinstvo pred nakupom oziroma prosimo, da prodajalca naznanijo policiji. 4189 Vodjo blagovnega oddelka trgovsko izvežbanega, popolnoma verziranega v gospodarskih strojih in poirebščinah ter v trgovini z žitom, z znanjem knjigovodstva in obširnimi trgovskimi zvezami, IŠČE večji zavod v ZAGREBU. - Nastop službe po možnosti takoj. Naslov pove uprava lista pod šlev. 4130. Zimska seziia! Velike množine zimskega blaga ravnokar došle. H. 8 E. Shaberne io IB»BBB2EW»RaKa Za skupno strokovno pisarno Gremija trgovcev CELJE, Gremija trgovcev okolica CELJE in Trgovskega društva CELJE, IŠČEMO v trgovskih in finančnih zadevah dobro upeljanega D TO «— Ponudbe do 15. t. m. na predsedstvo GREMIJA TRGOVCEV CELJE. 4293 ! LOKAL ! ISCE krojaški mojster za otvoritev večjega modnega salona, brezpogojno v sredini mesta, takoj ali spomladi 1923. Ponudbe pod > Krojaški mojster* na upravo lista. dobi, kdor posodi TAKOJ indu strijskemu podjetju 800.000 kron /a dobo Sest mesecev. Garancije dobre. — Ponudbe pod: GARANCIJA« na upravo fega lista. 4194 »■■■■■■ffiHSffiSiSlBKHBiSBII tik parka TIVOLI, zelo pripravna za lepo VILO, SE PRODA. -Naslov pri anončni družbi AI.OMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. z (liro ali tudi brez dire. dva do tri tisoč kilogramov teže. Ponudbe s ceno na upravništvo -'SLOVENCA^ pod štev. 4174. Nemebiovasi KABINET v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo in poseh. vbodom, takoj edd.un sam. gospodu. S.'a'sIov v upravi lisia pod štev. 4188. KUPUJEM na debelo živo kuretMO Iranko POSTOJNA. - Oierte naslovili: VIKTOR P1PP, 1RST, Pendice Scoreola 350. Poravnajte naročnino! Zadela nas je bridka usoda v drugič ter nam ugrabila neizprosno tudi še našo srčnoljubljeno sestrico, svakinjo in strično, gospodično IRENO LES5CDVEC uradnico ki ie danes ob 8. uri zjutraj v cvetu mladosti preminula. Pogreb preblage rajnice se bo vršil jutri, v četrtek ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k §v. Križ vi. Bodi ji prijazen spomin! V Ljubljani, dne 4. oktobra 1922. ERNEST, PAVLA, MALUCA in JOŽICA, brit ta scslre, FRANC PE1TLER, svak in ostali sorodniki. mi Potrtim srcem naznanjamo, da nam je premiitul skrbni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod JOŽEF KUNSTLER kovaški mojsler in posestnik po mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti v 53. letu. Pogreb se vrši danes ob 4. uri iz hiše žalosti, Lepi pol št. 1, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 5. oktobra 1922. MARIJA KUNSTLER, soproga. - ALBIN, MILKA, J02E, KAREL, PAVEL in ELKA, otroci. Izdaja konzorcij »Slovenca«. VELIKA, lepo zidana HIŠA na \ogalu, 3 minute od kolodvora v MARIBORU. v dva nadstropja, 8 stanovanj, kopalnica, vodovod, električna razsvetljava, velika klet za obrt, se radi selitve PRODA. Cena 1,600.000 kron. — Ponudbe na naslov: Dr. LENART, Celje, Kralja Petra cesta 16. 4175 ZAKONSKI PAR brez otrok ISCE ^ STANOVANJE ^ z J—2 sobami in kuhinjo. Visoka nagrada. Ponudbe ua up rs to pod »Nagrada«. fNOZEMEC IŠČE MEBL0VAN0 SOBO s posebnim vhodom, v središču mesta. • Prijazne ponudbe ua upravništvo >Slo-venca« pod: 'F. K- 4165.« STROJ za luščenje ječmena in prosa brezhiben, skoraj, nov, NAPRODAJ. — Naslov pove uprava lista pod štev. 4170. Proda se večja množina (20001) prvovrstnih suhih bukovih DRV sekanih v zimi 1921-22. Dobavijo se lahko takoj. Oddajo sc tudi posamezni vagoni, izžagani, na dom postavljeni. Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod štev. 4171. TBfaOVINA Z LESOM naprodaj na lepem prometnem mestu ob Savi nn Hrvaškem: Obstoji i? lepo urejenega skladišča, površine ca. 2400 m»; s 300 m-' rezanega lese, hiše pisarne, dve šupi za suhi les, hlevi, velik vrt; vse v riobrem stanju Naprodaj je radi preselitve. Vprašali ustmeno ali pismeno K. F, PFE1FER, Dubrovčak, r. p. Bregi pos., HrvaŠko. 4058 z orodjem ali brez tega v ljubljanski okolici naprodaj. Naslov pove uprava Slovenca pod številko 4158. erilo za dame, gos .ode in deco, opremo za novorojenčke po najnižjih cenah pri: A. ŠIHKOm nas!. K. SOSS Ljubljana, .Mestni trg štev. 19. misHisiiisiiisiUsins v »SLOVENCU« imajo pcapoien uspeh! EfU~l