STEV.—NUMBER 109. Novoš VETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Ur*4atfki U apravaiiki pr« atesti Mf7 S. Lawa4als »n M8T Bo. LatrataU »▼•. Ttftpksat i UviiiU (IU. i rudarji se ejo Lewisu. Predsednik 26. dittrikta je odgovoril izključcvalcu, dn Nom Skoti jn ni Knnene. Obtožil je Lenina, dn je po-gazil Ttn prnviln in evobodičine rudnrake unije. Ru-dnrjt »o medtem odglasovali, dn kodo nadaljevali »tmjk, dokler oe ne mnnlme vojaštvo is Sydneye. Lewlt je imenom! "provizoričnegn predsednike". "■WPR0- i ffi tuj en< en Washlngton, D. 0. — Opozicija proti ponovni nominaciji predsednika Ilardinga, ki ae je, kakor se je zdelo, jela topiti v solncu vra-iajočega se blagostanja pred nekolikimi meseci, se je jela očlvid-no zopet oživljati vzled radikalne premoči v Minnesoti in splošne nezsdovoljnosti med kmeti, ki jih je Se posebno razjaril padee pšc-liične cene. Kakor zatrjnjejo v nekaterih tukajšnjih političnih krogih, je pričakovati, da bodo iznova prigovarjali politični prijatelji predsedniku Hardingu, naj ae milostno odpove dragi službeni dobi. Takino gibsnje je bilo že v polnem zamsho, ko je 1.1922. doživela republikanska strsnka občutne poraza na volišč* Ali aamrlo pa ditelji, da ne more prav nič atati Hardingovi renominaciji v na-potje. x . Za trdno ao bili uverjeni, da hkdo "kmetje vsled postav, ki so bile sprejete v zadnji minuti zadnjega* kongreznega zasedanja, deležni splošnega blagostanja, in ds se ne bo mogla opozicija, nasprotna ponovni nominaciji predsednika Hardlnga naslanjsti ns noben tehten razlog v .svojih prizadevanjih. Sedaj pa ze je pokazalo, da ni bilo kmetom prav nič pomagano k tistimi v zadnji uri sprejetimi kmečkimi postavsmi, in da so poljedelci pripravljeni dati duška svoji nevoljl nad adminlstraoljo. Nadalje ni tudi ns vzhodu vze lako, kakor bi moralo biti. Vzhod aicer ne zametuje Hardingovega konservatizma, ali niso mu pa nič posebno všeč strsšno suhi govori, ki jih je imel predsednik ns svo* jem političnem romsnju po zr* pzdu. Kampanja, ki jo js Izprožil senator Brookhart v New Yorku bivšemu zveznemu zenatorju Ke-nvonu iz Iowe v prilog, ni nekaj neprtfakovaaega. Prijatelji sede-njega sodnika, lzmfcd katerih so '»nogi mislili, da ni prav naredil, ko je lani odložil senstorako.čast ter sprejel sodniško službo, so pazno mgtrili politične razvoje. In *edsj, ko js prišel trenotek, kakor mislijo, so pripravljeni pri-'>ti ksmpanjo se njegovo predsedniško nominseijo. Predsednik Barding se je hotel iznebiti Kenjrons, pa mu js lani ponudil mesto sveznega sodni-ks. Kenjon je toliko redikelen. •U prija senatorju Brookhsrtu, ki je pravkar pričel politično kamion ja sen j, kakor le omenjeno od zgoraj. Ia politični opazovelei pripisujejo temo njegovemu ko-' «ku velikansko važnost sste, ker J« »enator Brookhart iekren pri-, j* tel j eenetorje La Folletta. Ali bo senator Le Follette pri volji podpirati sodnike Kenjrone, > še dvomljivo. Ne splelno so milili, de as bo bojeviti eenster Iz ^v*seonsina aem potegoval se : "deodnilke nomineeijo In to mnenja je bile le podprto z sme-re Johtpone v Mlnnesoti. ki je *"lo O gotovem oziru zmagoalevje '•netarja U Follette. Morda je trookkcrt prvi poiakuail pridobiti U Follette (Dalja a "New Glasgow, N. S., Kanada, 19. jul. — Brzojavna vest, da je John L. Levvis, predsednik ru^ar-sks unije United Mine Workers o £ America, zadnji torej izključil tukajšnjo organizacijo premogu-darjev (26. diatrikt), ai naredila članom najmanjše akrbl. Danlel Livingstone, predsednik 26, diatrikt«, je včeraj izjavil zledeče: "Mr. Lewis naj ne misli, da smo v Ksnsasu. On ne bo delal z novo-škotaklml rudarji kakor je kanzaškimi. Levvis je pogazil vza pravila, navade in privilegije ru darske organizacije, zato ni nič čudnega, če naa izključi iz med narodne unije. Ta diatrik' je popolnoma avtonomen. Lewisova ob-dolžitev, da je naša stavka ne postavno in da je 26. distrit prekršil pogodbo, je laž. Naša stavka je politično vprašanje, ne pa sadova mezde ali pogodbe. Nikakor ne dopuetimo, da bi Američani hodili v Novo Skotijo, jemali pra vice državljanom te province ln nam ukazovali, kaj zmerno in česa ne smemo storiti. Rudarji Nove Škotije so svobodni ljudje, večinoma tukaj rojeni in se ne dajo pe stiti od tukajšnjih kapitalistov in še msnj od Ameriških delavskih tiranov. Mi stsykamo zato, da pri zillmo kanadsko vlado, da odstrani zvezne čete in provinčno policijo iz Sydneye." 8ydney, N. 8., Kanada, 19. jul je, bržko se je vrnilo blagostanje »< lu-jur v de?.c!o, lis vrtTmeieVHo šr^F JjjjBgggpjrtmfejoogjjr^^ tem domnevali republikanski vo- Skotiji se razširja. Stiritiaoč rudarjev v Caje Brctonu jo enočl glaaovalo, da se atavka nadaljuje kljub akciji Lewisa, ki zahteva, da ae atavkarji vrnejo na delo. Atlantic City, N. Y. — John L. Lewis jc v torek imenovsl Silby Barrelta v Glace Bayu, Nova ftko-tija, provizoričnim predsednikom "nove unije", ki nsj nsdomosti izključeno orgsnlzaeljo 26. dl-atrikta. Lew*a zdaj fcaka, koj bo Barrett poročal. Francija vodi vojno v Maroko. Prancoeka armada je izgubil 2000 mol v štirin dneh. Pariz, 19. jul. — Potihoina, ne da bi zvet kaj vedel o tem, jo Francija začela novo vojno v Afriki dne 14. julija, da zetre re-belno gibanje MaroČanov v svoji koloniji. Maročanl delajo že dve leti aive lase Spancem; zdaj ao tudi Frsncosl na vrsti. Frsncija Jc poslela v Maroko 20 batsljonov pehote, 10 Ikvsdronov konjenice, 10 bsterij topnlltvs in pet letalskih eskedrll. Vrhovni poveljnik je generel Poeymirsu, ki jc začel ofenzivo zednjo soboto v okolišu gorovjs Teze. Po nsjnovejšlh poročilih imajo" Frsncozi 2000 mrtvih v prvih Itirih dneh ofen-žive. Meročanake čete, ki jih vodi Abdul Malek, ae nehajajo v Lee Hidi Raho. Malčkove moč Je v treh letih narasla, da so se Frsncozi zbeli za vernost evojegs Imperija r Severni Afriki. Prfotaaitf aa ftivki v Aagllji. ^ Preko 10,000 delavcev jc aapnctUo lake In parnUd počivajo London, 19. jnl. — NaklsdsnJs prekoetlentakih psmlkov v Llver-poolu je prenehalo vsled velike stsvke pristaniščnih dcUveev. Vso obrežne in prekokenebke plovbe počiva. V Londona je začelo primanjkovati Hvil in eene lmpon.rsn.-Biu eedju aa znatno poekočile. Okrog 30,000 priatanišrnih .Hsreev je ae štrejkn ed 2. julija v prot^tu. ker se jim družbe znižale mezdo ze ZALOGA TRDSGA PRB-MOGA Zaloga trdega premoga, kar go je vakladiščenaga v "ooal vardih" in pil premogovnikih, ja danaa aa 190 odstotkov večja kot je bila L maroa 11. Trgov, ci a premogom kupujejo in ko-pičijo antracit v pričakovanju, da mogoče izbruhne stavka pre-mogarjev 1. septembra. t hiram johnson kani izpodbijati med- RUSKO DEKLE-SOD-NIK JE BAJKA! Senator Brookhart pravi, do Ano Ouzman na sodnem stolu nikjer ne akaUtira. Kew York, N. Y. Senator Smith W. Brookhart ia Iowe, ki ae je ravnokar vrnil ia Ruaije, kjer je bil deset tednov, pripoveduje, da je bilo poročilo o glasoviti Ani Guzman, 23-letni Rusinji, ki je ob-sodils 25 oseb na smrt —bajka. "To oaebo ai je moral izmizllti kak poročevalec," je rekel Brook hart. "Vest, da neka mlada bolj-šoviška sodnica po imenn Ana Guzman hladnokrvno obsoja moške ln ženske na smrt ,me je tako prevzela, da zem hotel yidotl to dekle, ko som prišel v Rusijo. Iz-praševal sem po njej pri sovjet skih uradnikih, toda niti eden ni znal nič o njej; pomagslb so ^al iskati, a brez uspehs. Misleč, da sovjetski obsstniki mogočo prikri vajo stvar, sem so obrnil ns druge vire, ali povsod sem dobil odgovor, da take osebe ni v Rusiji. Naposled sem dobil pojssnilo, da je prve dni revolucije več žensk predsedovslo sodiščem in domišlji ja kakega poročevalca je v zvezi s tem dejstvCftf porodilg one po* ročllo o bajeslovni Ani Guzma-novi." j/r Pregled dnevnih dogodkov. Novoškotski rudarji so odgovorili Lcwisu, ds niso v Ksnassu. Senator Brookhart je razgalil nekatere laži o Rusiji . Politični konflikt na Filipinih se nsdaljuje. Senator Hiram Johnson nastopi proti svetovnemu sodišču. Na Scverozagadu ee priprsvljs politični blok proti llardingu. Inosematvo. Dva tisoč Francozov padlo na novem bojišču v Maroku. Revolucija v Nemčiji ni več dale*. Ruska križarka zajele dve japonski ladji. Turška vlada dovolila Iz>nrtu, naj podpiše mir. 30,000 pristaniščnili dtfivcev štrajka v Angliji. . Turčija sprejela pogodbo* Američani in Turki eo ratfgalt r Lozani, pravijo Pranoesl. Angora, Turčija, 19. jul. —• Turške vlada Je včerej sprejela popravljeno lozanako mirovno po godbo in pooblastlls Izmeta pašo, aaj jo podpiše. Peris, 19. jul. — Polursdni "Tempe" piše, da lozanskl mir je zmsgs Turkov in Američsnov. Turki in Američani so največ od nesli Iz I x> za ne. Senator is Oalifornije je sedaj na poti ia Bvrope, koder jo prenča-ral, kako stoje alvari glede mednarodnega eodišča tamkaj. IJOA NARODOV SI MU ZDI SEDAJ MNOGO SLABiA FAMA. Paril, Francija. — Kakšne korake bo aenator Hiram Johnson la Californije podvsel v bodoče, je advisno od tega, kar mu bodo so-netor Moses in drugi prijatelji povedali o bodočih nakanah pred-eednika Hardinga, ko dosge v New York. Senator Hiram Johnson^e sedaj na poti proti d$mu ia Bvrope, kjer jo preučoval evropski položaj in delovanje mednarodnega sodišča *doks j čaaa. Ali ničessr ps nI senstor Johnson povedal o avo jih bodočih nakanah. Kakor je povedal časnikarskim poročevalcem, ne bo podal nobeno izjave, dokler ne dospe v New York. < Nikakor pa nI nobenega povq-da in razloga za to, kar^o pri-neael o njem ln njegovih nakanah neki pariški jutranji list, češ, da ne ne bo potegoval za predsedniško nominsoijo. Is pogovorov, Tri jih jo imel so-nator s svojimi tuksjšnjimi prL jateljl, se da določiti njegovo sta* l išče takole < Če bi Združene države poatale članioa mednarodnega aodišča, bi prišle evropskim narodom v roko tako, da bi morala biti Amerika 'amatrana za aaveznlco ali aa aa-vezniko aH pa za razsojevalko. X obeh al utajili bi bilo telo usodno in v veliko nearečo tej želi. Oeebno je aa lahka vina in pivo, ali nikakor pa bi rad ne videl, da bi bilo to njegovo stališče v polit i Sni plstforml. Nsdslje je on zs to, da se orne-rišks vlada posveča reševanju domačih zsdev, a opusti pa vmsša-vanje v mednarodne zaplctljaje. To, ksr js dogn^ o dslovsnju mednarodnega sodišča ns avojem obisku v Ilsgu. ga je nverilo. de bi bil vssk tozadeven korzk Zdru-ienih 'držav »skrajno nevaren, slasti pa še sedaj, ko je bodočnost vojnih zavesništev silno negotova stvsr. Senstor Hiram Johnson js nameraval porabiti na vožnji v Združene države skoro ves Čss r.a sestavo svoje politične Izjsve, ki jo hoče objaviti, bržko dospe v New Tork. PROSPKRRR Oaklsnd, Cel. — (Federeted Prem.) — John Kugllah, bres-poselui delavec, ki je že dalj čaaa laksl dela, pa ga nI mogel dobiti, stsvkokssiti pa bi hotel, jo 17. t. m. skočil pod vos električne šelesnloe, ki mu je odtrgal glavo . Istega dne je neka lena v 8an Francisou umrla gladu. Bila je tudi dalj časa brez dela. ANGLIJA ZAVLEKLA ODGOVOR. BrjtfJct ae nagiVjejo na rtran Angttje v reparacij Ai krili. l.onuon, 19. jul. — Odgovor Anyllje na zadnjo nemško ropara-cijako jmuudbo nI bil sprejet na včerajšnji kabinetni aejk Stvar je bila zadršaua na aahtevo več ministrov, ki še niso dodobra preštudirali note. Upati je, da bu nota sprejeta danes in tskoj odposlana zavcanikom .v pretres. llruaelj, Bclfcija ,19. jul. — Vae večje politične stranko v Belgiji so so pričele odvrsčatl od Francije v sedanji angleško-francoskl krizi glodo reparacij. To dokasujeta vodilna lista liberalcev ln klerikalcev. "U Natlon Belgo" piše, da jo franooaka politika bolj nevarna Belgiji kot pbgleŠUa. Anglija jo edina velesila, katero lastni Interesi jo silijo ,da ae oaira na potrebo evobode ln neodvisnosti Belgije. Klerikalne glssllo "U Libre BelgUjue" ps posiva vlado, naj skuša posredovstl med Franeijo ln Anglijo, če je mogoče t ako pa nI mogoče, tedaj naj ae pridruži Angliji. ljaria.ll). jul. - BefcdJiklmtal- Mp! predsednik Tbeuiilslu mini- strsi ater aunattjih ssdev Jssper pri dete v pondcljck ali terek v Pariz no posvetovanje s Poinesrejsm glede rcjtnrseijakih pogojev Angll« Cologne, Nemčija, 19. Jul. Tuknjšnjl "Tagcblatt" pišs, če bo Anglljs v svojem odgovoru zshtc. vala naj Nsmčije preneha s psslv* no rcslstcneQ proti Francoaom, da bo morala Nemčija i pogoltniti grenko pilulo in ubogati. REVOLUCIJA V NEMČIJI NI VEČ DALEČ. Kooperativa aalagajo ljudstvo v Rnaiji. Moskvs. — (Federsted Prem.) —■ Tertsrske rrpublika poroča, ds 60 odstotkov vseh potrebščin dobi ve ljudstvo od kooperstlv, 29 odstotkov od soeislizlrsnih sovjetskih orgsnov in 10 odstotkov od privetnih tvrdk. Te razdelitev delje ze večji del RosJJe. Ostanki rimsksga mesU najdeni r Franci J L Pariz, 19. jnl. — S prstjo pekri te razvaline primJtlvaega mesta na proetom, kjer je mende štelo surorimsko mesto Aerle, so liUe u dni odkrite ne vriin čeri Plolene bregu reke Rhone v Frenelji iz Pariaa sdej prouče ■ " Delavci ne bodo več dolgo nalali neznosno breme. pre- Berlin, 19. jul. — Socialistični minister saške vlade za delo Uruapcl j i te dni dejel v I*ipxi gu, kakor poročajo berlinski listi, da vojne med delevstvom ln kspl-t ali zrnom v Nemčiji ni več deleč. "Notrenje situseije v Nemčiji je tako slsbs, da morda v prihodnjih psr tednih izbruhne krvavi konflikt med delevci in kapitall-stičnimi 11 rs ne. Delsvee ne more vel prenašati neznosne butare. Jtalsvei bodo morali v tem boju o vlekle bres lumes kot se vleče rfperaeijeka kriza med Frsne|J<» m Nemčije. Uleaovniee ne uuto-Ha je vel. 1 Mavec si mor«, pohksti ilnigo orožje, če hoče zmagsti." Berlin. 19. jnl. — Nemška vla-ds je snoči i/javila r proklama-rlJI, da ke pazila na In mir. Neki narkmelMičnl vodje je pisal nloUtrskesaa predsedniku Cuan , ka| mi*li v led s storiti ae l-reprolooJo civilne rojne. Komniileti eo nernenili. da pokale jo boršoezijl avo> moč dne 2». julija Z velikimi Rusi v pomorsko« spopadu z Japonci. Sovjetska križarka ujela dva Japonsko ^urnika. Berlin, 19. jul. — In Moskve poročajo na temelju brzojavk Iz Vladivostoka, da je ruaka krilsr-ka ujela dva jsponaks psralks, ki sta bila zassčena pri ribolovski tatvini v ruskih teritorijslnlh vodah. ,Ia|>onei so se postavili v brsn, toda morali ao se podsti po Itrgtkf bitki. Trije Japonci so bil> ranjeni in eden ruski pomorščak je Ml ubit. latočsano poročsjo moskovski listi o ecorgsnizirsnju rdeče mor nsriee t Črnem morju. Nsjlmljšl slemefitl baltiške flote so MU pre meŠ<-< ni ns Črno morje, kjer Je v leku gred nje močnih utrdb ns pri breŽjih. Uu»ija pričakuje, de bo lozanaka (»ogodlm od|>rle zaveznl kom pot akozl Dsrdsnelc v črno morj<' — Kanadski faraiarjl oo zdraiijo z dolavcl. ■notna poUtična fronU je edino sigurno pot do Ssftkstoon, Hssk. Ksnede. — (FeMk> ItoUrf B—aHt liiklf, Owamd kr tka $twk HadaaaJ S—Ifc Saaiatr. " D.iua r aklapaja n. *r. (JalJJa 31.2») palaa raiaffa iasana n ■ w»| 4« raai |a s taai iaaraat yt»lil» naraiatoa. Paaarila ja prava* {mm, da M ram aa »»Ufi lUt. PEČE JIH IN ZATO JOKAJO! Okoli osemdeset tisoč glasov večine ima Magnus Johnson, senatorski kandidat farmarske c^lavske stranke v Minnesoti. Udarec je veliko večji, kot so ga pričakovali podporniki denarne mošnje in profesijonalni političarji starih strank. V skrajnem slučaju so računili na štirideset tisoč glasov veČine, ako pojde zelo slabo, a pri tem so še vedno gojili upe, da zmaga regularni kandidat republikanske stranke — governer Preuss. Poraz zanje je veliko večji, kot so ga pričakovali v najneugodnejšem slučaju. Zato jih tudi peče in jokajo, jokajo, pri tem pa modrujejo. Nekateri časnikarji, ki z njimi vred jokajo, hočejo to zmago farmarjev in delavcev omaiovažiti na ta način, da očitajo Johnsonu, da je neizobražen mož. Poprijeti so se ravno tiste fraze kot na~ zadnjaki ob Lincolnovemu času, ki so Lincolnu očitali ne-izobraženost in d« je advokat nižje vrste, katerega noben človek ne pozna, bi Lincoln je pokazal s svojimi dejanji kasneje, da je v primeri z duševnimi pritlikavci, ki so mu delali toke očitke, velik duševni orjak, .ki jih daleč nad-kriJjuje. Neki člankar pa pravi v svojem uvodniku: z ozirom na izvolitev Johnsona senatorjem: WisconsiiHjna veliko prebivalstva, sestoječega iz zavednih tujezemcev. Ameriški državljani so, nekateri so rojeni Američani, ali oni samo žive v Ameriki. Srce tega tujezemstva v Wisconsinu je nemško, prihajajoče iz Nemčije Marksa. Kjer ima Wis-consin industrije kot v Milwaukeeju, tam so prepojeni s socializmom, in v politiki tudi on gospodari (namreč socializem). Velika gibanja, ki io razvila bogastva države kot gradnjo železnic in sekanje lesa, so dokončana. Tuje-zemci ne razumejo, na kakšen način je država postala velika in prospevajoča. Na to pripoveduje člankar, ako so cene poljskih produktov nizke, tedaj je seveda tega kriv kapitali&čni sistem in če je političar dosti navihan kot li Follette ali preprost kot Jolinson, tedaj naj temu ljudstvu pove, kar že verjame in on je zmagovalec. V Minnesoti je ravnotako kot v Wisconsinu. Na to člankar zopet stoka, da ljudstvo ne vidi, kako je konstruktiven ženij razvil njih bogastvene vire, njih sredstva sodelovanja in organizacije. Na ta nalin se člankar norčuje iz ljudstva v Minnesoti, ker je dalo brco profesijonalnim političarjem starih strank, zvestim slugam flename mošnje, in končno dostavlja, da je bil Johnson izvoljen, navaden človek z močnim glasim, da oznanja stvari, da pogasi ogenj, da skuha obed in ga servira v razbiti skledi. « Člankar je mislil napisati strašno satiro, ali iz satire je postalo zrcalo velike ignorance člankarjeve, ali pa njegove hudobnosti. 2e začetek njegovega članka pokazujeJ da prav malo pozna zgodovino Združenih držav ali pa da jo poznati moče. Tisti tujezemci iz Wisconsina, kateri so člankarju tako v želodcu, da jih kar prebaviti na more, so tvorili ob času državljanske vojne po cele polke, ki so žrtvovali svoje življenje in imetek za ohranitev Unije. Po poročilih, ki so jih sestavili zgodovinarji iz zapiskov v washingtonskih arhivih, je severna armada štela okoli dva miljona in pol mož, ki so bili po narodnfceti: Američani 1.900,000, Nemci 235,000, Irci 180,000, Angleži'65,000, Kanadčani 66,000, razni tujezemci 93,000, Med Umi zadnjimi so všteti Slovani. Skupaj torej 2,528,000. Zmaga severnih držav nad južnimi, ali kakor drugi pravijo ohranitev Unije, je šele omogočila razvoj Wlacon-sina/ Minnesote in drugih zapadnih in severozapadnih držav. Kari Marka, nad katerim se člankar tako spodtika, je pisal članke v newyor*kih časnikih, v katerih je pozival delavce, naj vstopijo v severno armado, da se zdrobi moč južnih suženjskih baronov in tako z zmago odpre pot podarskemu razvoju in napredku.1 In če se ljudstvo dane« drami po severozapadu in »padu in srednjem zapadu in daje na volišču brce pro-realjo^alnim političarjem in podpornikom denarne mošnje, tedaj 1« vrši tfodovinnko nalogo, katero »o mu zapustili njegovi očetje, ki so padli v revolucionarni vojni za neodvisno* ameriške republike in sa ohranitev Unije n zmago nad iltfnjedržtvom v državljanski vojni. To IJudatvo se upomtaja mrtvecev, ki so padli v bitki pri Get-tysburgu in katere jejinroln uvekovečil s besedami da so darovali svoja šivanja, da u vlada, ki naj bo vlada od ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo, nikdar ne izrine • sveta. Iz okolica Finleyvill», Pa. — Da ae narvada ne opusti, aem sopet tu. Ni kaj novega poročati: delo gre po naredi kot drugod, vaaki dan delamo, saalužek ja pa piškav. Zadovoljiti se moremo s tem, ker ni boljšege. Sešel sem se e »obratom pečlar skega klube in pogovarjala ava ae o našem atenu in dolžnost i h pečlarjevib. PotoUl je, de ae ji naveličal pečlarije. "Kako pa to, Matija/' ga vprašam. "Bil si svest član, »Maj pa tako govoriš." "Le Sekaj, France — mi rele. —Naveličal aem se nositi srebrni boket v jemo." • "Kako pa tof Saj niao meaarj zaštrajkali." 1 "Seveda niao, ali asaao Se n smradi, predno ga prineeem do mov. Drugega pa akuhati ne znam." "To jo lepo, Matija! Ti ai pravi vzor pečUrja." In Matija je tožil še delje: "Pozimi je bilo dobro, skuhal aem ai lahko mesa aa celi teden na enkrat. Sedaj pa ne morem ta ko deleti, je prevoče." Tako ae bo torej naša pečlar -aka organizacija izčrpala. "Le tiho bodi Matiček. Če noše! kuhati, aaj na bo vlada pošiljala voještva v trojo šendo, kot je atorUa ona v Kanadi, ko je poalala vojaštvo nad rudarje ln jeklarske delavee, ki nošejo delati in zahtevajo avoje." Zadnje dni ao zvonili po čaao pisih, koliko dobrege je naredil Hardlng ze delavstvo, ki je orga nizi rano. Pa je raa atoril mnogo, sa) ob priliki, ko pošiljajo v Ka nadi vojaštvo nad atavkajoše delavce, ae lehko spomnimo, kaj jc storil Hardlng za naa, ko amo atavkali. - p Sree me boli, ko tako poatopa-jo z našimi brati U. M. W. of A. Koliko jih pognbijo in pobijejo. Preljuba avoboda, kje aif Tudi nam obetajo, le aedaj nam šuga-jo za leto 1924, kakšna nam bo predle. Niš čuda, aaj vae aedele. a katerih ae vlada, imajo zaaeide ne kapiteliati in prav lahko nas nadzorujejo. Oni imajo močno or ganizacijo, aamo eno atretiko. Pa poglejmo delavatvo, koliko StranV i/na. Vaaka naaelblna bo ie krnela imele erojo strenko. -o Posdravljam vae Čitetelje "Prosvete". — Frank Psrnishek. kot se mu tekli med *ojno. Os M človek šel vprašat postopke in ga je prijel nek kerabinjer za . hL tetove na Medieonovi eaeU in pe drugih zakotnih luknjah kege velemesta, bf ae tudi bržčas le klaverno izrazili o današnji j »ros p« rite ti. Po njihovih eapah, ki raztrgene vise na njih, bi ao-dil, da niao arečni in nimajo kaj uspeha s svojimi pet prsti na rokah. Za koga je torej' blagoeta-njef Ali ze patre Skazo, dušne o-čete: Klope, Brenceljne, Muho, Komarju, in Lubadarjaf Ni ga Mago»tanje ne areča ze patre: Breneeljne, Klope in Muho, ne za Komarja ne Lubedarja, aaj tako govore težke kute, ki vise na njih kot bi obeail koa težkega koča na rakljo. Kot aoldi ao ai val podobni, Brencelj, Klop in Muha ter vei drugi, ki hodijd na porč ob Dvaindvajaeti cesti z spehati-mi bukvicami v rokah, da ae kažejo avojim ovčicam, kako ao "pobožni". Pater Skaza jih nažene ven, da mu alužijo v reklamo. l'ul«v jim mi tjJa naroči, naj prodajajo skrivaj zijala na mimoidoče in trdno stopajo a svojimi aan-delemi po leaencm porču, da ja vsakega mimoidočega opozorijo o svoji pobožnoati. Hkiljavi pogled Brenceljev, Muhe ali Klopa ae ozre doli na eeato, da vidi, če ga kdo' gleda. Ce ae nihče ne ozre gori, zakašlja, da vzbudi pozornost, potem pe pobožno moli. Pobožne stare ženice avetošteTanake fare, ki ae zabirajo v akupjpab k pobožnemu klepetanju, pa zamaknjeno pogledujejo gori, kjer a avojo o-sebo Brencelj, Klop, Muha ali kateri drugih čaatitih dela reklamo skazi. Šepetajo al o pobožnosti dušnega očeta, katerega suhi in veli obraz zre v brevir, ustne pa momljajo, najbrže izgovarjajoč kletvice nad patrom Skazo, za ka* t m* ga, se mora' postavljati na porč r reklamo, kot pariške lepotice po velikih izložbah modnih trgoria. Pravzaprav pa niaem mialil tega, dognal bi le rad, za koga je v Chicagu prosperiteta. Delavec pravi, da zanj. je ni, kapltaliat ravno tako, podložnega kutarja pa niti vprašati ni trebe, na njegovi auhi kreaturi ae vidi, da o-bira aamo ričet. Patru Skazi in ivaem enakim patrom, ki ao vodje svojih far, je vzcvetela lepa prosperiteta. Zadovoljni rdečelični obrazi povedo, da proaperirajo, kakor pro-aperijajo njih čaatiti trebuhi. Po velikih neunijskih tovarnah ga-rajo ovčice, stalno garajo vaaki dan in še čezurno delo imajo, torej je zaslužka dovolj, da poleg skromnega življenja lahko precej Žrtvujejo v dobre namene za pri-prošnje patra Skaze in mile darove svetemu očetu ter ljubemu bogu, ki ps vsi ostanejo Skazi. To je življenje, to je areša, da je pri* like dovolj za guljenje! Zlasti nsš pater ^kaza je ekapert v gu-ljenju, aaj guli še njegove stanovska tovariše, torej amo prepričani, da je zanj rea zavladala zlata proaperiteta. — Čikažan. skopi, v laški aem ter tja po aepo-ru. Med Jem ao ge pe dragi kara- binjerjl tepli in breeli a podkovanimi čevlji po nagem telesu. Nato so odšli, a so ae čez 9Tminnt zopet vrnili. Vicel je ležal nag na tleh in tiščal roke na pol r nezvesti ns glavi in obrazil, ki ata mu pod udari otekla. Nek kerabinjer mu je iztrgel roki raz Obraa in mu pljunil v lice. Zopet ao odšli a takoj nato ae je vrnil en aem orožnik z žilavko ter začel nagega Vicela neusmiljeno nabijati, grozeč ae, da bo toliko čeea bil po njem, dokler ne crkne. Vicel je prosil, naj ge ne tolče po negah. ker ima še rane, ki jih je ae-dobil v vojaki na fronti in v katerih ime še aedaj drobce od gre-ai$. Vicel je pod udari ves čas padal v nezavest in ae zopet zare-daL Ko ae je zdelo kerabinjer ju, da ne bo mogel Vicel več prenašati, je poklical poveljnika in podpoveljnlka, ki ata prineala velik Škaf vode in izlila to na neza-veatnega Vicela. Nato ao odšli. Vicel ae je zavedel šele ob 2. uri Dopoldne, ko so mu prišli uka-zet, naj se obleče. Ob 6. uri so ga zopet prišli iskst io ga pdvedll v kuhinjo, kjer so zakurili v štedil-.... Q. , . „ .. . niku ogenj in ga prisilili, da jf Strašno I Zvišen, wnat morsl v sedanji ločini s/deti oo ^ Ohioago, m. — Čikaško mesto, moderni Babilon, ae peče v vročem poletnem aolneu. Nekaterim vročina dobro de, hlade se lehko po hlsdilnih prostorih in v senesh, pohajajo v bistra kopa* lišČa M ieh i genskega jezera in pri^ voščijo ai lahko druge' poletne športe; drugim pe je vročina ravnotako neprijetna kot mrez! Jo je peč trebe prenesti, pa če človek zeva valed igq£ega pritiska ln si mora tlačiti' nosnice, de se ne naviije preveč duha, prihajajočega iaza zahišnih ulic in zagat, ki pa še ne diši več, temveč emr-dl. { Človek al rad v taki vročini privošči malo urie v parku, da bi le imel vedno čes ze to. A čase nt. Vse gre sa delom. Is dimnikov vseh večjih tovarn se kedi, kar značl, da imamo "prosperiteto" v deželi. Zlata prosperitets. Ka* ko smo se je nadejali, kako te*ko čakali, da ee ureaničijo bombastične napovedi dobrih čaaov v velikomoptoih časopisih. Njih napovedi eo se mende uresničile, kajti aedaj ne napovotajejo veS, de bo prišle prosperiteta, temveS tu pa tam kak velik čaaopla nI* migne 4a jo le imamo. . Opevana proaperiteta. Kaj pa pravsaprav pomeniš! Dr. Kern prevl v avojem besednjaku, da Je pomeni prosperiteta blagostanje in arešo, e Webeter jo poetavlja v avojem debelem 4Dietionaryja* šs višje in previ, u je to dob«a sreče. Dobili smo torej blagosta* nje in — dobro arešo. Ako preštndiremo male plače, ki jih prejmejo delavei v tovarnah. kjer vlada proaperitste, vi* dimo, da ae delavei ne mnrrjo baš ponašati a blagostanjem, kar je tudi opaši 11 po večini delsvskih domov. Srečni delavei pa tu& niso, še njih sroAa obstoji v pla' čah, ki ae v resniei pičle, monla ao arešni teki. ki ao srečni le tedaj, ke 4olajo. Pe toHke je da aea še takih r Nezadovoljstvo je veepl>no ia vaapovaod. Kdo je torv»J »rešen v današnji prosperi. tetl.f Podjetnik be rekel, de ima slabe prefite, pa naj teše to la v za nov. Tn mn ^ nkazal briga-navade, da se sdria ali ker morda dir. de ee mora aleši. Vieel je mi r«. nime veš ogromnih profitov. »lil. de ge heše natančno prebka Znamenje kulture. Dne 7. junija A1. so neznani roparji napedli blizu Pazina v Istri vlak, ki je vozil plače železniških uslužbencev. Roparjem ae je po* arečilo ukraati 40,000 lir. Med napadom je bil ubit en orožnik, e-den pa je bil težko ranjen. Dne 0. junije ae je vršil v 8v. Petru v dumi pogreb ubitega kerabinjer-ja in pogreb je glodala velika množiea naših ljudi. Med temi je bil tudi poaeatnik Ivan Vicel, Hrvat, katerege so ie prej preganjali vedno, češ, da je jugoalovan-aki agitator. Dne 17. junija ao prišli v hifo imenovanega Vicela tri karabi-njerji. Med tem čaaom je bil Vieel pri maši. Preiakali eo vao hišo in odneali a aeboj raa pisma in nekaj glaaovnle, ki jih je hranil ta spomin na voUtve, ki ao priza-djale našemu narodu v Italiji toliko krvavih tan. Na poti ia cerkve je Vieel arečal te tri kara-binerje, ki ao ga, ustavili ln odvedli v oroiniško postajo. Ko ao prišli v kasarno, ao javili poveljniku de ao našli v hiši mnogo piaem, da je Vieel jugoalovanaki agitator Itd. Zaamehovall ao ga. češ, kako more biti Hrvat v Italiji. — Neto je poveljnik uatal ln zečel Vicela tepati s peatmi po glavi b kričati nanj. Ko ae je utrudU, tepati ga a peatmi, je odpel Ibeni pea ln ga nabijati a železne zanono po glevi. Vicela ao namreč obvestili ie prejšnji den. da je satoš«m pri oroiaikib. de je dejal, da nI škode ae enege kara-biajerja. Vieel je upil in ae ot*. pel a rokami. Nate ae ge odvedli njem. Vee čaa je Vieel ob štedilniku omedlevel, a oni so ga budili. Ponujali so mu na to večerjo. Med tem mu je prvi govoril, naj pove da-li niso Italijani dobri, drugi, da bi raje dal jed pau in da treba nameiati med jed kokaina. Nato ao Vicela zapodili iz kaaarne. Prej mu je pa še obdržaval poveljnik sledeč nagovor: "Pazite dobro, kaj vam povem 1 Ne agltirajte ne-okolo in ne bodite proti Italiji. Samo delajte in jejte doma. Ako tega nočete, pojdite v Jugoslavijo, takih ljudi ne rabimo tu. Ako ae greste jutri kam pritoiiti, bomo vedeli, kaj nam je atoriti s rami, ako pa ml ne, pa kako krdelo fašistov iz Pazina ali od drugod, ki vas bodo spekli v vaši hiši. Ako vas ne bom našel doma, vas najdem na ceati, peljel vaa bom v gozd in štiri atreli bodo zadostovali" Nato ao Vicela apu-stili iz kasarne. Ker ni mogel ho^ diti hitro, ao ga naganjali vea čaa do doma. Vicel je za preata-nimi mukami obolel. O tem dogodku je poročal liet "Istarska Riječ". V nedeljo dne 24. junija, pa je poklical imen> ranega Vicela ponovno orožnii-kl poveljnik ter zahteval od njega, da podpiše izjavo, da ni res, ker piše "Istarska Riječ". Ker mu je Vieel dejal, da kako more od njega zahtevati on, orožniški poveljnik, da podpiše, da resnica ni resnica, ga je začel povelj nik zopet tepsti in mu groziti, da ponovi zopet ekaperiment od prejšnje nedelje. Pod temi grožnjami ae je Vicel udal in podpiral lažujivo izjavo. Dne 25. junija ze je pa Vicel podal v Trat, kjer je vao atvar javil na više o-rožniško poveljstvo. Istočaano je naš iatraki poslsneo Dr. Mlik-se Stanger, vložil interpalidjo na Muasolinija in bo o stvari govoril v zbornici. Taki in enaki dogodki ae dogajajo tu akoro dan za dnem. Dogodilo ae je še, da ao ae tošill obtoženci v aodni dvorani pred poroto, da ao jih karabinjerji pretepali in mučili, a aodniki ao preko tega kar prešli, kakor ne bi bilo nič. Teka naailja ae dogajajo dan za dnem v Italiji, v letu 1923., ko trobi Italija v avet o avo-ji kulturi in civilizaciji. Ker ne atore fašiati, to atore karabinerji. Pred nedolgim ao fašiati v Tratu komuniatu Bereeth odreaali spolovila in ga kakor pss nato vrgli na eeato, kjer je v groznih mukah iz-dahnil. To ao atorili radi toge, ker niao mogli uloviti komuniatov, ki so jih zasledovali, e ao med zasledovanjem ustrelili svojega Človeka. Zvrnili so te umor pri bolem dnevu ns komuniste, čersvno komunisti nimajo vojaških pušk — še noža ne smeš noeitl v žepa — in ao zdravnilki izvlekli is rane kroglo is voješke puške. Imeli so nsmen, napraviti lato, ker s Bereetom, tudi s komuniatom Ri bari če m, ki je svetovalec v mest nem avetn. Ta jim je iz evtomo-bile zbežal ia ae teko rešil atreŠ-ne uaode. Ko ga nekaj dni ni bilo domov, je pe policijeko povelj- slu- nlštvo izdalo komunike, de ae mu ni ničeaar pripetilo in de je zdrev ia šiv. Ko ae je Riberič vrnil, je pe podal iajavo o tem, kar ae mu je dogodilo. — To je svobodne Itelije t I meteoriti. V Minnesoti je zmagal Johnaon, farmar, pri izrednih! litveh ze zveznega senatorja , gromn« večino. Farmarji ia lavei eo ga rolili; tudi nociJ ao šli zanj r boj. Mož ni ^ ali doati manj ni, in »ato nj J •cli njegova zmaga. Minutk0 ima zdaj dva takozvana fj •ko-delavaka aenatorja fcu J pitni republikanci in demok J atrahoma gledajo, kaj to poj • Johnaon je švedaki imignnt som s svojo družino vred otfll je svojo farmo r Kimballu Un niki kapitaliatičnih dnevnikov' ao tekom volilne kampanje čevali iz njega, da je pren izobražen, govori alabo a^i, in še danea rabi švedski akcea.l v tem, de ršasilr izgovarja |Tow ime "Jana'n" in ne "Diam',? ao rideli njegovi nasprotniki i^i likanaki greh in neaposobnoit al zveznega aenatorja. Dalje so *] kli, da je "nezmožen" tudi ■ tege, ker nikoli ne nosi tr ovretnika. Senator brez ovr d. In je ubogal Ko ae je alekel, ■JStr;svr ter ga ia aačel ped grožnjo, de ga AM vaš, aakaj ae tvaj tako rad potepa a drugimi deOd In ag&aja razna Odgovor aa la la r okaašaaja otrok najde« r knjI dobiš pri Knjlierni wm, fm dejo v asnat ljudje brez koaaL tov, ki atiekajo žile na vratu ki ženejo kri r glevo, da poten n vedo, kaj delajo! Ljudatvo Minneaote — farmarjf in delavci — je pa odgovorilo i več ko 200.000 glasovi, da m*] takega moža hoče v aenatu. NU ni pomagalo; "Jana'n" gre v nat. •o Se nekaj eo pokazale volitvs f Minnesoti. Kje so demokratj«f Nikjer — kadar gre dobičarskin interesom vrat 1 Demokrat je « republikanci, to ae pravi kapita* liatični oderuhi obeh političnih barv, ao naatopili skupno proti Johnsonu. Isto je v Wiscon»inn, kjer stara politična dvojSks ka. pitalizma aložno nastopata proti Kmalu pride ču, ko izgineta i. i meni "republikanec" in "dem*; krat". V Ameriki bosta sam dve atranki: kapitalistična (pod kakim bliščečim patrijotičnia imenom) in farmarako-delavaki. Čimprej, tem bolje. • j Reaolucija za aocializiraaje is-dustrij v Angliji je propsdls v angleškem parlamentu. Naravno. Kdo pa je pričakoval, da bo 4001 največjih reakcionarjev in hi* navskih liberalcev glasovalo u socializem! Če bi, tedaj bi bil* reaolucija aleparija. Ali kdo pričakuje, da bb šefe nji ameriški kongrea sprejel ta* ko resolucijo! Ampak sedanja manjšina bo enkrat večina — ia takrat ne bo trebe resolucij. ■ ah - i Tista konferenca v Milwaukee-ju, na kateri ao "fathri" čveka« o "delu in kepitelu", je že pois-bljena med "fathri" aamimi. Se šli ao ae, govorili in popissli m* kaj pol pajfcrja — in vprašanj« "dela in kapitala" je bilo reka« zanje. e Neki "fatber" je dejal as ti-sti konferenci, da katolicizem it» ji na sredi med socielizmom in i»-dividualizmom. Pravilno. Klerikalizem je T»/J no na zredi. Eno roko ima j lavčevem žepu, drugo pa drži » 1 tegnjeno proti kapitalistu. Pr« roka krade, druga pa sprejeei podkupnino in navedils, ksko j« trebe drieti delavce v temi. ( e Ako je res, ovedba je hudo razburila eelo o rajno jetnišnloo. Izpovedbo je povedala strežni , ki je pri obsojenki, odkar js ils lc-ta obsojena na smrt na velik, ki se ims vršiti dne 12. ok obrs. Pomožni državni pravdnik Milton D. Smith je bil takoj ob eščen o tem, naksr je nemudoma dhitel v ječo. "To je Ista stara poveat, ki jo e ženska povedala,' ko je bila sa slišana med potekom sodne obrav ave," je rekel Smith. "Toda po-est je popolnoma nereanična." LOWDEN BI BIL ZOPET RAD ILLINOlfiKI GOVERNER. Ohieago, 111. — Bivši governer rrank O. Lowden ae zopet čez-dzljebolj oglaša v tukajšnjem fe sopisju, čimbolj ae bližajo govor nerske volitve. Biti hoče nosileo volilne liste tistih republikancev, ki so proti sedanjemu governerju Smallu in njegovim priatašem. Kakor je pisano v časopisju prijsznem njemu in protiamallov-*kim političnim sllsm, pritiskajo e-te nanj boliinbolj, ds bi pre vzel vodstvo njih vrst. Posebno pa še sedsj, ko je porota oprostita Freda Imndina in njegovo tova riše. Menda ae boje ,da bi ae Fred undin spet ne pojavil na pozori tnt gnile illinoiške politike. OOVERNRR POMILOSTIL UREDNIKA. ,1 1916 ............................98,627.873 1917 .........................99,957.923 1918 ............................103,480.916 1919 ............................105,901.477 1920 ............................115,778.^93 1921 ..••.....•«»,• 115,294.292 1922 ............................129,039.885 1923 (6 mee.) ............69,811.239 Železniška zveza Slovenije z morjem. Slovenski NiroJm UttaMvl Divldende na glavnice ao pri I nekaterih kompanljah doaagla tu-Okicago, lil — Porota je vloži- dl 900 odatotkov na leto. Nekate-a pri aodniku McKlnlejrju obtož- re kompanije pa ao kar čez noč nico, v kateri toži znanega Fre- pomnožile veljavo delnic zfe ata-il urednik Magee sojen, js bils sestavljena, ne da bi o tem kaj vedela strsnks, ki bi nsj bila razgaljena na čssti. Tako je dejel go-vmer Hinkle v svojem pismu. "In obravnava ae je vršila na o-krožnem sodišču, v čigsr območju ne bivs niti Parker, niti Magee. Sodno postopanje, naperjeno proti uredniku Mageejn, je bilo čisto navadno politično preganjanje." =aU ™zag^ al Ugo ^ ^t pred vojno. o narodov ali mednarodno sodišče, I M m potem je skoro gotovo pričakava- ****** ti, da se v« opozicijske etranke ** do <>j#jeet odstot- stope v eno tretjo stranko, ki bo ^ razun enega, katero ima še ca nred.l^o -tenerino. Z Juge ni po zad-nji ststlstiki nikskegs povlšks v imenovala svojega moža za pred aednlškega kandidate. hišni POSESTNIKI nimajc r savice POLJUBOV ATI 00 staSkih Žensk. Chicago, Dl. — Pred pravice >»*nih posestnikov ne ukljnčuje-jo prsvioe, da bi smeli poljubova-ti 7««Ulke ženske. Teko je odlomil sodnik O Tode na sodišču K°ntk Clark Street ter naložil >^mueto Katzigisnosn oa 2441 Indiaaa ave. deoenlo globo v m^sko po $25 ia pa poplačenje •"-Inlk stroškov. Kakor je povedale mrs. Hele-l>* Denkoarlez, ki je bivala v o O-' ieolevf klši. jo je pomnik Ka-rfanos večkrat poizkušal po-1 obUL Te lene mož Aatoa Dva towiat je 'podpisal pritožbo. Vlocko eo divldende. V mogočne zakladnice Streeta se nepresUno steka cela poplava denarja. Njega obseg js vedno večji. Dividende, ki jih je Standard oljna družba rszpiskls koncem lete 1922 Že prinašajo bogati sad. Med tremi meseci, ki so kon-čsll 30. junija 1923 je te akupine korporscij razdelila delničarjem $36,317.251 v divldendah z gotovino. To je novi vieoki rekord, ki prekaša v veš kot 6,000.000 onega v Ionskem letu. Doeedsj sO oljgih korporscij atanerinah v trinajstih mestih. V Birminghsmu so se stanarina zvišale za deset sil več odstotkov, samo v enem mostu pa je atsnari-\Vall Ina od 11 do 20 odstotkov Iz sedmih mest s juga poročejo v zednjih Česlh, de je stsnsrins pac)la. Mesta po srednjem zapadu i Chicago, Columbus, Detroit, Kan aaa City in Toledo ims jo sa deset odstotkov višjo stenerino tekom zednjik štirih meeecev, d oči m je v isti dobi v MUwsukseju in po drugih mestih stsnsrins poskočilo, da se je sUaariaa znižala za deset ali menj odatotkov., In Uko del je ee mesto sporoči , de 1mejo sa več eli manj od-melo jih stanarino kot delničarji teh (metkov vUjo .tsnarino, prejel, v te« le u 60,811.239 do- ^ ^ ^ ^ ^ lerjev v gotovini. L b|U # ai|jj de ss js stans Od rszdraiitvs od leU 1911 rina mižala. Visoke sUnarlne je U velikanski trost izdsl vsoto porsročajo, da si mo^a mezdni $1.460,4d6.468 svojim delniČe- dejav#a ft«kati uborne aUnovenje rjem. ki pe so to vsoto prsktičoo L^ nrgjrgvij| |n Mtohlih prosto-vssj deloms sopet Investirali. A ^ Jočim obenem oamgočsjo tolika vsota je bUe dejstveno la- Ustujo^, mu rasredu, ds toliko plečsns v gotovini kot dividsa- ttdobnejše šivi po evejih reakoš de. Divideade od prvotne glavni- »u no ven jih. Razred hišnih ee, ki je tadi še kiljoaaka, nlao, po^tnikov jemlje delavetvu od pri tesa ursčuneae. 115 de 30 odatotkov vsege aasluž Spodnji seznam nam pove, ke- j ke. Z dragimi beoedemi,. aaeebno ko eo ae ogromne vsote gotovine lestaištve nepremičnin povaroče stekele iz Žepov koazua^nfof in delovcev v blagajne denarnih mogotcev la kako se številke od ie-U do lete naraščale. Številke ae sestavljene po Cerle H. PTora-hetmerju ia kompenijl. ki je špeeieliat v zsdcvsk, tičečlk se da Ijadetvo plačuje letni de vek zeeebnikom, s čearar m amnjša moč deiovmve ss oekaj miljard dole rje v. Nižje etenerina bi pomenila, de bi bilo veš deoorje za hreoo. obleke lo vee droge življenjske Dne 22. julija 1922 js bils grsd-nje žel. sveee Slovenije z mor-jess, uzakonjena ob priliki sprejetje zskona o drž. zunanjem po •ojilu (takozvanem ameriškem poeojllu.) Na podlagi tega zakona je še-httniško ministrstvo, odnoeno rs-vnateljatvo za gradnje novih še-leanlc ustanovilo v Ljubljani v meaeeu februarju, 1.1., Sekeijo u trasi ra nje novih šeleznio v. Sloveniji, ki ima, pod vodatvom g. nž. R. Kavčiča, nalog iatraalratl žel. proge: 4e Kočevja ln Črnomlja preko Lukovdola do posto-|eČe proge Zagreb-Sušak (v bil Ini postaje Vrbovako) ter la St. Janza na Dol. — v Sevnico. Po preteku, par meaeoev traja-;očega aekeijakega delovanja v »laarni ln v terenu (v kraju), H| je danea še možno objaviti dcfmitivnl potek proge v podrobnem. e Ia poatoječe šel. poetaja Kočarje teče nova proga bolj po eredi Kočevske doline do km 8, kjer le-ii poataja Mosslj, približno v sredini med Gornjim Moaljem ln Črnim potokom ob kolovoanl poti v bližini dešelne eeate. žel. postaja Mozelj je središče sa hllž-nje vasi* Rajndol, Gornji ln Spodnji Mozelj. Čral potok, Zajčji vrh, livold ter velike važnostj aa občine t Novi Lasi, Kočevska reka, Koče, Gotsniea itd, — Od postaje Moselj se dviga proga a po vprečnlm 11 (tlaočnlm vzponom) ln drži južno pod Raindolom, po tem preide na severno stran deželne oests ter prhroal blizu vaal Rimsko v poatajo Knežja Upa (o boli 16 km.). — Zapuativši to postajo prodre trasa (proga) sedlo med kočevsko ln Poljsnsko dolino M 1500 m dolgim predorom. Vhod predora lešl na koti' CHšini) 545 in blizu kapelioe ob dešelnl ce ■ti. odkoder aačne proga padat a 19 (tiaočnom vzponom). Pr iahodu ia predora ae nudi potni kom kraaen razgled na Polianako dolino, kakor tudi na hribovje onstran Kolpe. Ia predora krene proga eeverno nad vestjo Zadere na vahodno poboči«- poljan-dke doline in pride pri km 22 v poatajo Čeplje. Ta postaja leži blisu kote 490 ob deželni < i< •ti ter je izhodišče ze občine Konrivnlk, Nemška loka, Čeplje in Dolenjs Podgora. — Dalje pa da trasa s 25 (tlsočnlm vzponom) do postaje Stari trg ob Kolpi (27 km) {ta postaja lešl vzhodno Gal-gove gorice. — Zs postalo Stari trg preide proga na pobočje Kolp-ske doline ln se odpre miksven pogled na globoko v dolini tekoče zeleno vodo ln ob njej strmo padajoče bregove. Na pobočja nad vasjo Spodnje Rsdenee se nahaja pri km 32 poetaia Radenee. Pred to poet a jo neha padec 25 (tiaočnim vzponom) ss postajo piemoeu trass reko Kolpo. — On k rs j moatu ae začenja proga vzpenjati s IS (tiaočnim vzponom) po deanem bregu Kolpe, Nasproti vsšl fipeherljs zspustl proga Kolpsko dolino in zavijs proti jugu ter pride pri km 38 v poatajo Lukovdol. Tik se postajo, ki Isti na nasipu Iz predoro-vega materljsls, stopi proga v tliOO m dolg predor Lovnlk, ki konča v dolini Dobre, približno 2 kilometra eeverao poatoječe postaje Vrbovako na žel. progi Ze-greb-Sušak. - Krsfko od izhoda predora se snide novs proga imenoveno post^ječo žel, na novi ponteji Vrbovsko sever. — DolŽl na cele proge Kočevjc-Stsri trg fjukovdol Vrbovako sever meri 44 km. •9 Is postoječe poeta je Črnomelj zavije trasa pri Vejoi ves! proti jugu, premoati Lehiojo, drži po. tem vodoravno;po kraški piano ti akozi poatajiei Butotej in Bel-člvrk v peatejo Viniea (km 16), ki leti v kotu med cestama v Črnomelj in Kinji vrk. — Zapusti-vši Vinico teče proga v mmimsl-oem vzponu mimo vasi UČsko*se ter premosti Kolpo pri Zdihovem. Onstrsn mostu tik pri Um sdu ee nabaje posUjallšče Zdikovo, ke-tero leži ob splošno sneni, velik Ljizol cesti — Pri Zdlhovsm sešeajs vzpon 16 (tlsočnlm vzponom). Pri km 24 privozimo v po-aleje Sever ju no Kupi. odkoder drži proge ne prej oe jožnem pomočjo kolpeke doline v skupno post s jo Lukovdol—Dolžina pre. ge Črnomelj Vloiee-I>akevdel meri 30 km. Kekor zgoraj oesenjeoo Ima IjaMjanake aekelja se tresiranje novih šelesnie obenem aalog i zde-leti podroben aiM proge At. Jenš oa Del.-Mevaiea. — Traaire a je glavnege poteke to traee je o IJeea S. 1 »04 »sHU Podpori« Jeduti IV. jaetja 1007 v Svšavl..... illinois. GLAVNI STANi SCaT-SS ta LAWNDALX AVI., CHICACO, Iavrševolni odbori • ' UrrOAVNI OOSEKi rrad.adalh Vlaml Catakar. Aadra« Vldrtek, R. P. D. f, Bm SI, JU..U«., Pa., aL laialk M.liU« Tark. Ujaili UlaUb*M Mat Navah. g«. bUjajalh V.irUk. .r.d.ik aUaUa Jaša Zi upravitelj fU.U. FUIp OaOiaa. [Mirlalk N«vak, gl. MageJaih Jeka VactUk, era^k. eUaUa ritalj fta»lU Filip OaOiaa. POROTNI ODSEK Jake U»4arw*«4 40T W. Na, Si., SprtaefMd. IU., Martle mikar, Saa ITI. OarbarUa. Okia, Praš A. Vldee, Baa S*S, iahk TarlalJ, Baa SS. NaašaMaiUa, Pa., Jaha Oarlah, 414 W. Nay Si, flalA IU. £.U«»ihar. Jaha T ari« Spri«f fiaia, OSREDNJO OKOOUK VZHODNO ORROSJt BOLNIŠKI ODSEK, 1 Blat Naaak, ateSsaJalh, »Sg?40 U. UsredaU Aa, CUaaaOlL H Mg__ _ 1 Jaaah Aasheešlš. Saa IM, Mnai Sss, ra. Jake Cra4alJ. 14SSI PaM«r Aaa., ClavaUad, a ZAPADNO OKROtJKi A»l*a Selar.Baa 104. Oraa* Raes., aa Maa Mm, baa ICC, U-U, Mtaa, aa a< iee. naM. Mlaa, aa aaairSyas< S. Wtaakeala» gl, Martar, Utak Nadzorni odbori So.rCkaaM P^mJ'^aI^'CUaSSU a, WUIU Jsui^seRsIl^uir 81, Združitveni odbori Pradsadelhi Pteek AM, 91M Sa. Cra«far4 AVa, CMaa«a. IU. /:7 ' Jelka Ora«, SSSS W, SSlk St., Chlaage* III. Ja«. Shak. 0404 Ovtaa Ct, Clavalea^TObU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr.F. J.Kara, SUS Sl.Clalr Av.. Clavalaed, O. POZOR I Karasp»e4aeaa a gL adkeralkl, ki deUje v glaraasa erada, •a vrli lakaUi ^ ^ w*levaa rr^pru"*.7, aesr-Vs l"UvIeA. I^OM^asTm. VSE ZADEVE BOLNIIKE PODPORE 8R NASLOVE, Ralellke M-atllea S. N. P. J., SSSr^S Sa. U%radaU Ava, Cklaaas. IU. DBNAMfB ro.,UATV. ». mjlU. g ^J^S^tZ ■■ la Ja4aa»a aakla ae nealevei TaJaUlaa dale Ave, fhltagv, IU. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ..-alUJaJe aa easlavt SlaeaJaUtaa g. N. P. J, SSST-SS Se. Uwadala Ava., CklaaVa, IIL Vse eelleška «U4a aaalevaaja v «L laarlavalaess adkara se aaj pešUJaje Praak ZalUa, praJM4nlka aadaaraafa adkara, llgae aaslaa Js agaraj. Val erialvl aa st. paratal adaak ae aaj MUjaJe aa eealevi Jaka Uašar-waa4, 40Y W. Ha* St , Sprt.«flald, IU. ^ ia v rafTaUsttafTladlSl^ il/al iSSbJf^aMl^r^^ sSf^t la. Latradala Ava, Cklsafa, IU. Šs končano, sedaj se med drugim še proučuje varijsnts sa sačstno postajo Tršlšče, kakor tudi način sveae pri Sevnici ln eieer take, da ee uetvari latočaaen dlrek- Joea Lungul, ki je pred nekoli* klm časom šival v Aurorl, IIL Tisti, ki hI vsdel, kje biva sedaj len epoj v smeri Zidaumost in Lungu}, js naprošen, naj to sporo-Zagreb, ns da bi bili prlmoranl vi^ jugoslovanskemu poslaništvu eni teh smeri obračati vlake. Smer Zidanmoat:Sevnloa • Št. Jsnž-Trobnje - Novomesto - Črnomelj - Lukovdol-Vrbovsko sever je gievns smer te nove avem, lur na tak način no dobi ssmo Kranjska, ampak tudi vsa štajerska od Inoaemstva neodvlano zvezo z našimi jadranskimi luka-mi. Mora industrija: opičjsrsja to šleee. London, 19. jul. — Dr. Sergij Voronov, ravnatelj ekaperimenU nega laboratorija na kolegiju Francije in anani špeoiallat sa cepljenje žlez, je poročal včeraj ua tukajšnjem šeetem zboru Mednarodnega društva kirurgov, da je 'aateurjev zavod ustanovil velikansko kolonijo v Afriki sa rejo iinpsnzov, katerih žlese So velikega pomena sa pomladitev ljudi. Velika zahteva po žlezah Js po> vzročils pomanjkanje opio. Zlese so postal« redke in selo drage. V par letih bi morali isginiti Šimpan* si s evets. Temu se bo odpomoglo s umno rejo šimpsnsov v Afriki in šles ns l)o manjkalo niti ss rs vele. Več ko tiijoč zdrsvnlkov in kirurgov lz vseh dole! prisostvuje zboru v VVsshlngtonu. Poslaništvo išče nadalje Žlvke Bandjevičo, ki je bil svojčas u-rednlk na jugonlovanskem kon-suletu v Zadru. Vsi tisti, ki bi u-tsgnlll vedeti sa njegov naelev, ao nsprošeni, naj te nemudnma sporočo jugoslovanskemu poslaništvu v Washlngtonu. Naslov jugoslovansksga poslaništva ee gloeli / Legailon of tke Klngdom of the Serbe, Oroate and Slovenes, 1520 — 16th Street, Washlngton, D. O. RAZNA NAZNANILA. 1 PISMA NA POlTI v Cb^agu imajo sle sedsj storiti, de bi se denee ne pregreMlsf Tskrst se aU js sdelo lahko, biti po vsem brez greha. Zdelo se mi je, ds k tema trebs le mslo resne volje. Ko eo bili konji ie zepreieni, vssdls sem s Kstro, sli s dekletom v kočijo in peljsli sve se tri vrste delefi v cerkev. Dospevii tje, spomnila sem se, da eerkev moli zs vse one, ksteri **» strs-hom božjim pristopsjo", pa ssm tadi- s t?«kim čustvom v srci prestopila eerk7*m prag. — V eer- tfofijo in služil za pokojnim očetom in materjo. Isti hripsvi glas pevcev čnl ss j« s kers in one isto starka, katero sem videle pri -vsaki l>ožji sini bi. stole je sključens slone v« ob zidu ter gledala s solznissi očesi ns neko sveto sliko in šepetala tiho s svojimi brezzobissi neko molitev. To vse ni bil6 nič novegs zame, sli bilo mi je sveto, ne ssmo zaradi spominov, ki so s tem v zvezi, marveč zaradi tega, ker se mi je zdelo, ds je to velikega pomena za-me. Pazljivo sem posluisle duhovnikove " ia odgovaifrla na nje s potrtim srcem, in če nisem česa razumela, prosila sem Bogs, nsj mi razbi-stri slabi um. Ko so se čitale mo litve keeaaja, spominjala sem e« vee svoje minulosti, in to detin-ske nedolžne dobe ssi je bila tsko črna pred sedsnjim stanjem moje duše, ds so se mi vdrle solze in da sem ss zgrozila nad seboj; sli čutila sem pri tem, da so mi bodo odpustili vsi grehi, nsj bi bili lic, tako vsliki, ds mi je bila zbog tega spoved ie sladkejie. Ko je svečenik ne koncu msis rekel: kvi v tem česu m bil« več, nego po desst ljudi in sicer zgolj kmetov, sil zlužsbnikov, ki so se postili Ms njih pozdrsvs odsdrsvi-. Is sem jim prisrčno in prijstelj-ski in z nekskim ponosom v srci sem ila k cerkovniku, doelužene-mu vojaku, kupila svečo in dala jo eerkveniku, da jo prižge ter jo potem poetovile pred irtvenlk. Skozi velika vrata bile so videti ns olisrji preproge, ki jih js vesel* moja moti; nad steno svsti-ičs, ozsljieno s podobami svetnikov, dve engeljs, ki sta se ml videle tsko msis, kskor sem bila jas nekoč in golob s zlstowzsrjo, ki me je vsikdsr tsko zsnlmsl. Pod korom nI Ženski strsni, stsl je krstni ksmen, pri ksterem sem videla kričevati toliko otrok ne-iih kmetov in kjer sem bile tudi krščena. Potem se js pokszel stori duhovnik v obleki, ketero je dsl Isgotovitl moj pokojni očs in služIl je službo bo|jo s onim istlfljhglssem, s katerim je odkar se gs spominjam — V nslsj "Blagoslov božji bodi z vami I" pe mi jc bilo, kakor bi me bilo v trenutku prevzelo čustvo onego blagoslovs, pM">r bi mi bila neka luč in toplota ob enem napolnila srce. ' % Ko ss božja sluibs končala, pristopil je duhovnik k meni in po-vprsisi me, sko je trebs, da hoče prhi k nsm oprsvljst velernih molitev; ps pohlevno sem se mu zahvelile na tej skrbi in rekls, da hočem zopet seme priti v cerkev. "Semi se hočete pptruditiT" ze-čudil se je on. In jss nisem vedele ksj odgovoriti, ds bi se ne kszsls ponosne. Ksdsr me ni Ketrs spremljala, pošiljala sem vedno pred službo božjo voz nsssj in lis sem pes domov. Ponižno sem po/.dravils vsa-ksgs, kogsr sem sreČsle. Pri vsekej priliki eem želele, da komu v čem pomsgsm, komu kaj svetujem ter doprlnesem kakšno žrtev in veselile sem se, če sem izogibajo se po mokrih stezsh pri ils v blsto, kstero sem morals pregszitl. Nekega večere prsvil je oskrb-nik Katri, da je priiel kmet dimen k njemu, proseč gs sa desne nMl» 4s bi mu je dal oboje. "So tsko ubožnif" lasem. "Jeko ubožni so, miiostjtvs gospodična; nimajo niti sa sol odgovoril je oskrbnik. > \ Neksj mi js pri tem stisnilo srce in vendsr som ss nekako ovc- takšni bili tngi drugi s menoj. Preaiiiljevala sem, katere nepri-jatelje imam, ki jih moram psed spovedjo prositi odpuščanja ter spomnila se, da sem se*neki gospe j is naše soseske pred drugimi smejala, ki je tadi zategadelj nehala zadajati k nam. Pisala sem __________________________^ ji torej pismo, v katerem sem jo selila, da sem to zvedeleTlkkla profiU <*lpu**en js. Kar mahoma sem Kstri, da se grem sprehajat, i "M * ^t«*®*1« v pismu e med tem pa sem hitela v sob*|nlvajtIa' d* * le 0IU kri" vzela esc svoje denarje — v re*^ v* ,okAU M veselje, ko sem niei jih ni bilo mnogo ~ in pr« 'iula a*no P«®0' hi me js to križavM se, IU sem čez sadono *** uko >ra,,ila PUklU * *udi snik v vss, k feimnovej hili. Ta jcVum P"*11« etela kmalu na koneu in pristopi la sem nevidoms k oknu, položilo tam denar in potrkale ob okno. Nekdo jc priiel iz veže, ss odpuičenja. (Dalje prihodajič.) hili oprsvljsl božjo slnžbo, krstil za trug svojej hčeri in sa eden ikripsl s dvermi ter zakričal na me; e jez strshu ss tresoče, pohitela sem kakor kekine grelni ca domov. Katra me je povpra iala, kje sem bils in kaj ss mi je pripetilo t Toda nisem rssumela. ksr mi je prsvils in ji nisem od govorila. Naglo se mi je zaedelo vse malenkostno. Zaprle sem se v svojo čumndlo in dolgo sem se sprehejslsr semtertje, S nesmožna ksj delati, niti premiiljevatl, Ali razumeti svoj lastni čut. Mislila sem na veselje cele rodbine, na besede, s katerimi bodo hvali! tega, ki jim jedenarje tje položil in bilo mi je žal, da jih nise.-n oddala sama. Mislila sfem dalje ns to, kaj bi porekel Sergij Mihejltf, ko bi zvedel o mojem dejanju in veselile eem se, de tega ne bo ni-idar svedel. In toka posebna radost me je prevzela, bile sem po vsem prepričsns, o popolnosti svoji in vseh ljudi, ds sem ie z večjim pomilovsnjsm giedale ae-se in druge ter ee mi je celo misel ns smrt dozdevsla le kekor srečen sen. Smijsla sem se, molila in plsksls ter vse na sveta- v tem hipu gorko ljubila. Med sfolbo božjo čitala s/m evsngelje in vedno rszumljivejis mi je postojs-ls ts knjige. Vedno bolj in bolj ml je segel v srce neuk o Boga in uk Kristusov dosdevsl* se ssi je vedno vznesenejii. Po čitsnju te knjige bf lo je ie le okoli mene vse jssno in prosto. Rekla sem si, da je težko slabo živeti, peč pa prirojeno ljubit! vse in biti ljubljen od vseh. Vsi so bili meni tako dobri,4 trudili so se, da bi fne lesumsfl, mi iu t režali in me ne Žalili. Kakorina jem bila ssma, Njeno življenje. Povsst — Spisala Zofka Kveder-Demotrovič. (Delje.) Z iskrečiml očmi jo jc poeluAs Mitnice; Rsj-ko js bil rszmllljen in nestrpen. Igrsl se je s msterino roko, M prste, gladil jih je, poljubljal, grissl sa ielo. Potem je skočil ne zemljo in kil-cel sestro: "Pojdive se ie lovit, Mimlcsl Hitro, hitro ..." In stshsl je po vrtu. "Otrok je le," je pomislile Tilde. Pogled ils js hlerko po leseh, pritisnile njeno glevico ne svoje prsi. Deklies je ssrdels in vendsr ni*znels vrniti materine nežnosti; ni znala vzdigniti rok In se okleuitl metere. "Pridne si," je rekls msti. t4U pojdi so igrst, ssj si moje ..." . Molče je ubogalo dekletce ii steklo za brs-toai'.ar v, , ,i Oioboko v duir je svsril Tildo tih, skrivnosten glss: Pssll Psalt . . . Bajko jc le hodil v šolo. Učiteljice ge je Imele sslo rede. .4 "Ljubezniv deček, ker oči so gs veeele, ke-der ge pogledom," je pripovcdovele TUdi, keder je prille vpraiat sanj. "Nsjrsjls gs imsm v vsem rsersdu. Ampak etrsino js raztresen in povr-lea. Pouk ga ker nič ne zanima, ssmo igral bt se ln žalil. Ps to prslde, gosps. Ko bo mslo sta-*Jil, se bo tu.di njegs ssčels prijemsti resnobe Ms in Življenja. Ksr nič ss ns bojts sanj, gn-sps," js tolažile, kp js videle Tildlno resno llee. "Ne bo isgubil ne, vee gs bo knelo redo. Ims iS tek talent, de-vseme vseke*a človeku sme." Hlds je sehvaljovels učiteljico ia vender se je v skrbeh vrsčela domov. O, vssk dan bolj ss jo resodevsls ne otroku dedlUine njegovege očete. Ze sdsj je *) ljubljel roke: "Vidii, de te imsm rsd! Tepls si me in venj>r te Imem rsd!" Stisnila jc zobe, de jc imele moč, gs odriniti od sebe. Zsklenils se je v spalnico pred njim. "Msms, odpri, msms, odpri! Ns pojdem prej od vrst, dokler mi ne odprei in mi ne odpustil. Toliko less te bom proell, ds me bol imels zopet rsds." Trepetajoč se je vrgle čes posteljo in si tiiče-le aJssa, de ne bi sliiele njegovih proienj. Srce se jI jo etiskslo v prsih od bolečine in skrbi. "Tak je kakor oče," jc mielils. "Dobregs sres je, sns-čsje nlms, nič ponosa nima. Iigtibil se bo, kskor se je isgubil on!" ^ Neprenehoms js trksl zunsj deček in kliest: "Mesu, msmics, odpri t Nikdsr se več ns jest ns me, sej bom dobsr!" že vee hripev je bil njegov gles in vendsr mu ni odprls. "Spoznsti mors, ds mislim reS» no. Reaaižljsti mors o tem. ds se je pregrešil in de se ne poprevi vss s poljubi in objemi. Zarodi njegs ssmegs tnorsm biti strogs in neusmiljene." Ko je čes dve uri odprle vssta, je Is vedah sedel na prsgu. ' "Vidii, ds sem te čaksl, msms! Zdej se nil več ne jesiž, kaj nef Zdaj me Imal sopet rsdsf" ln smeje jo je objcmel In poljubljsl. Dobro sree ims iu resnično me ljubi," si js "Brrs ifcvods ss bojim. Preresns sem io ne rssumem gs. Usode ms je prestrsiils s svojimi udsrri, ps vidim strshove tsm. kjer jih ni. Moje nsrsvs jo telke in temne, a on js vee snlnčem Zsksj bi koačsl kskor njegov očef Saj je tudi moj sin, svojemu de»lu je podoben tel«-* no, de ne more biti bolj. Tudi težka kri moj» rodbine ee pretaka v njem. Sleeoma bo Is zree-nel, poglobil eo bo. Hej jo Is otroki In morda ss mora postopeti s a jim drugsče, nego sem hlis v s je na jas. Resaobs je pretožks zanj. Z dobra, to ge je treba krotiti, s ljubeznijo je treba vpU-veti ne njegovo dalo " Poiskusila je tadi to, a njegovo šrso js bife kekor žoge: dokler tiittt s prstom, ss pozna gto Wna ne njej. jamiea. s ko iapustU. je logs zopet okrogle kekor prej In le sledu ni. kje si jo siknil Tudi legsl se je. Samo od sebe je priAo, bres vsroka. (Delje prihodnjič.) i, • .I v ilk. Indijanske legende ia / j pravljice. Izgubljeno (Pevnezi so indijenski rod, ki izhsjs iz plemens Kedoe. Prej so živeli 06 reki Ple^te v Nebraski in se ssmi sebe zvali Šihiksihiki (molje od mož). Bili so msrljlv rod, ki se je rad bojeval in jc i-mcl ved ne boje s svojimi sosedi. Leto 1823. so jim Delensri zažgali njih neseliiče in lete 1838. je rod zelo trpel redi osepnic, ns kateri bolezni jih je umrlo nad 2.000. Po neki pogodbi so zapustili tamkajšnjo ozemlje in se ne selili ob reki Loup. Tem so živeli do leto 1874, ko so se zlednjič preselili v rezervacijo indijanske-gs teritorija v Oklahomi, kjer ie žive. — O. ur.) Ko je ^ila zemlje ie nova in mlada, t so Indijanci potovali po planjaveh, kekor potujejo ie danes. Bili eo to veliki Indijsnci, možje orjaikih poetov in silne moči. UstvsriT jih je bog Tirava, kateri je ustvsril celi svet in vse živali in vsa ljudstvs. S temi orjaškimi Indijanci so živele živaU kot žive ie danes. O-rjaki so vedeli zemljo, kajti bili so silno močni.' Bili so felo hitri in pel so lehko z rokami lovili bivole, kstere so z lahkoto pobili na tla s kamenjem ali s polenom. Nič jim nI bilo, čeprav je bil močan bivol, prinesti jga Živega ujetega pod pazduho v iotoriiče. — Lahko si torej predsfsvljamo, ksko so bili močni in ds ni bilo moč-nejiih ljudi na svetu, kot so bili oni. Vse živeli so se jih {ple. Po planjaveh so potofsli dol ga, dolge leta. Čas je minevsl in s tem so tudi pričeli pozsbljati ne Tirevo, ki jih je ustvsril, pre-nehsli so verovsti vsnj in v stvari, ki jih je ustvaril. Mislili so, da so zelo močni in ds so močnejii kot Tirave sam in nič več niso hoteli k njemu moliti. Ko je pričel padati dež in jim ni bilo po volji, so nevoljno stresali glave in izgovarjeli grde besede in če je bilo prevroče ali pre-mrslo, so sasmehoveli Tirsvo, ro-gsje se njsgovi moči in pripovedo-vsje drug drugemu, ksko bi oni bolje vladali svet, če bi bil v njih smehovsli Tirsvo, so bili sa ved-ao izgubljeni. \ Tsko je Tirsva iznova ustvsril moža in ženo. Nsp/svil ju je sssjhns in ni jima dal tisto moči kot so jo imeli orjaki. Toda bila sts dobrs prvs človeka in časti-ls sto ustvsritelja Tirava. Da bi lahko živela, jima je dal zrno koruze in ju je podučili kako ga jo trebs saditi in obdelovati, da se napravi iz nje dobra hrana živ-ljenja. To sta naredila in Tirave jima je poslal otroke; otroci so odraeli in bil jc zopet rod, ki se je imenovsl Psvnezi. Se dsnes živijo Psvnezi, ki ps so postali velik rod, kejti vedno so esstili TirSvo, ki jih je ustvsril, JHn dsl koruzfto zrno za življenje ia meso, ds jim služi zs hrano.w ■ ■ 30JULUA, ste rdečs jagoda najrsjia n. sekanih tleh. Ksl0 tojU/J* * lijo otroci! Nc spomin 1 ^ branil otrobi Mnti jegade. Veliko Bukovci Črnomlju je do melega .f " rano". Proti kmečki volji J no^dUa preko travnikov i^J železnica v ložo. Za oropaj Z so nam vrgli nekaj grošer (<. : stopilo kmečko livinče v šaJ ki je last velike kspiuiiS drutbe, se je asšel državni Z dsrski uradnik, ki je la,tnorS privezal vola za bukev, ds ni 1 gel nitiTlomov. Seveds mi kJJ li Francozi na Krapi . . Letos je ilo neksj 'kmečkih s. ■jl - tr°h P« jsgode, da si u,]nBk Ce grd daaes po preriji, bos. ksk dinar. Pa kaj jih je r.rH« i- n.JUl lr.lr« Va.1 D*. .U . * uolnels! jnorda le našel kako kost od nekdanjih orjaikih Pavnezov, hi jih je uničil Tirave. Nejdei lehko te kosti tudi v velikih skalnatih skladih zspadnlh gora, globoko doli v zemlji, kar je dokaz, de eo se v resnici pptopili, kskor so nsm povedsli naši očetje. „ • Ta legendajprihaja naravnost od rodu Pavnezov; hft^Je zolo popularna pri vsem rodu. Tirava je njih bog, sli&en Manituju pri rodu Ute, bogu Velikemu duhu rodu Iroqouis in Nspiju (Staremu možu) rodu Črna noga. Povest oc poplave skoraj ne sličen - način pripovedujejo Indijanci rodu Ute, Navejo, Komanče in Arafo e neko pripovest o potopu imsjo vsi zapsdno indijanski rodovi. Pet ali lest ^ulbeBcev1j^ffl velo ns konjih zs njimi in v koli' kor jim jagod niso pobrali . jim jih rsztresli po tleh. Dve ^ klici sts ps morsli nesti ja ,td. daleč v sredino iume, kjer sZ bivajo ti gospodje. To je veoda malo preveč! AU lotil sneti pravilno plutu čitat angleško? Varoči si "C vensko-angleiko slovnico", kitaš je izdala to ima na prodaj fa«, lovna matica S. JI. P. j. • 1 r^ksh.H Skozi vso to dobo jih je saaial Tirava ohraniti srečne in jim je nudil ugodnosti, dopuščsl je, ds so le dslje imeli svojo moč. Vse je neprsvil, da bi ostol svet srsčen in srečno življenjev ns njem. Ali slednjič je tudi Tireve po-stsl jezen, potrpežljivoet z ne-bogljivim ljudstvom ge je minile in nič več ni kezel prijaznega obraze orjekom ta zemlji. Poslsl je temne obleke, vihro, bliok in grom doli ned oporne orjske, ki so se mu rogsli. In vods je ners-Ičele viije in vilje, v strshu so be-žsli pred njo orjskl, ds Se ne potope. Pe kakor so bdeli s svojimi dolgimi korskl, so bili nesmolni, ds bi utekli silni povodnji, vods je bile viije ned zemeljeko površino in ti orjeki so do ssdnjcffa molje in žene vsi potonili. Zebredll so v blsto, hi se jim je udiralo pod nogami, ds niso mogli dslje in vods jih je poptevile. r 0 \ Ko so potonili vsi gretni orjeki ln ni bilo več o njih sledu, je Tlrhvs xa po ved al dežju in nevihti. naj odnehate. Solneu je uha-sel. de je sopet posijalo in sdpet je pričele resti trsve, drevje je obselenelo In pričelo eveeti. Ne zemlji so sopet prebivsls živeli hot se bDs prej, le tisti, ki so se- pivo—piva soviče iz jlicisim. Vlom v Mariboru. Na Vidov dan je vlomil neznan zločinec i klerikalno posojilnico v Stolni u lici. Vlomilec je bil ns vssk nsčin zelo dobro poučen 6 notranji ureditvi prostorov v posojilnici S ponsrejenim ključem je vdrl v hišo, nato je vrgel ključ, ki je bi vhodnih vratih posojilnice iz ključavnice in je s ponarejenim ključem odpri. Tudi blagajno* po sojilnice je odprl s ponarejenim ključem in neto pobral vse, kar je bilo v blagajni. Odnesel je 6000 dinarjev, 42 funt sterlingov (preko 16,800 dinarjev), 314 stebrnih kron, 30 zlstnikov po 'JO kron (o-koli 9900 dinarjev), 20 zlatnikov po 10 kron, zlato uro, zlato veri Žico, 3 pare briljantnih uhanov ln le nekaj zlatnine. O vlomilcu ni seveda ne duhs ne sluhs. v - V Petrinji jc bil obden Milan Mrakovič, 30 let star kmet iz Via-hovica, ki je umoril leto 1917 vo-jsks Lemsiča, leto 1918 orožnika Drageca in leta 1922 seljska Ste vena Davorijo. To je bjla po 33 letih zadnja juatifikaeije v Petri nji. Smrtna kosa. V Hrsstniku je umrl veleposestnik Ferdo Roi. Belokranjske jagode ali brezsrčni kapitalisti Znsno je, da ra ALI VAM PRIDEJO SORODNIKI V AMERIKO? Kontni ZJ«4inJ«nlk SrCsv v_________ l«r r teku enega tedna, za kar rsls- namo hm s t <00. * . ■ _ Vlofo obrottujomo po 4% Proakrblmo petM iiatko ss f Evropo to fa Evropo » Amoriko. FRANK SAKSER STATE BANK S2 CortUndt St., Now York,N.T Clormo uitoptito JADRANSKE BANKE __ COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLOftč V VSEH JEZIKIH MasIbSi fasawtlraaih "Hrnmtkmr^T Brasplačns cenike dobtto prit Victor Naviniek, 331 Grem Sfe Conermaugh, Pa. emil kiss, bankir 133 Second Ave., Naw York City EMIGRACIJA 12 KRAJA JE ZOPET ODPRTA DO JUlfUA MESECA 1924 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO. .UU Uno, otroke sli aonKlaike Sebltl ss». »Hit« takoj assa la jas vam »redka vee potreba«. F*UIJo« 4mr » SoMoofaol Hromim »Uft POTNIŠKI OODELEKI emil kiss, bankir 133 Sacond Am, H«w Votk Citjr