w
OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
cleveland, ohio, thursday (četrtek), june 8, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 112
NOVI GROBOVI
ANNETTE MARIE KUHEL
Včeraj zjutraj ob 11:50 uri je umrla v City bolnišnici, kamor je bila odpeljana prošlo nedeljo, Annette Marie Kuhel, 20 mesecev stara hčerka Mr. in Mrs. Edward in Anna Kuhel, 6602 Bonna Ave. Dekliško ime matere je bilo Zakrajšek. Poleg staršev zapušča brata Ed-Ward Allen, strica in tete ter mnogo drugih sorodnikov. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St.
*
SUZANA JURATOVAC
V City bolnišnici je umrla v torek popoldne Suzana Jurato-vac, rojena Gundič, stara 65 let. Stanovala je na 9903 Yale Ave. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in Cvet hrvatskih sestara HBZ.
Tukaj zapušča tri sinove: Math, Steve in Frank, dve hčeri Suzana in Mrs. Anna Udo-vich ter pet vnukov. Soprog Jacob je umrl leta 1944, sin John pa pred nekaj leti. Pogreb Se vrši v petek zjutraj ob 9:30 Uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
*
V zadnje slovo
članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da pridejo no-, coj ob osmih v Gr,dinov pogrebni žavod na E. 62 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Suzana Juratovec, v petek zjutraj pa, da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
senat zvišal Kvoto beguncev
WASHINGTON, 7. junija — ^anes je senat odobril zakonsko predlogo, na osnovi katere se bo Zvišalo število beguncev, ki se ^odo vselili v Zedinjene države, 341,000. Po zakonski predlogi ^ bo sedanji zakon za begunce podaljšalo za eno leto.-
Poleg omenjenega števila be-Suncev se bo v deželo prepustilo ^.000 vojnih sirot, in 54,744 Nemcev, ki so živeli v deželah, katere je okupirala nacistična Armada, in ki so zaradi kolabo-"^acije in privrženosti Nemčiji v ^ojni dobi zbežali ali pa bili iz-Stiani iz teh dežel.
'^'HYGVE lie dobil
ameriški doktorat
East orange, 6. junija.—
*^lavni tajnik Trygve Lie je ^^eraj dobil častni doktorat jPsala kolegija. v svojem kraj-govoru, s katerim se je f^hvalil za odlikovanje, je Lie 'zrazil up, da bo upostavljen •miroljubni svet, kateremu bi ftv I a d i ameriški intelektualci ahko dosti prispevali.
jjazporoka, ker žena
Hotela kuhati
Sodnik Common Please sodni-^ ^ Clevelandu, Harry A. Han-^ je danes odobril razporoko 87 staremu Franku Spencerju, , ^ je pritožil, da mu žena ni ptela kuhati. Spencer se je ože-' a 60 let staro ženo leta 1948,
toda X	.
a zena ga je nedavno zapustila.
VODITELJI VZHODNE NEMČIJE SO PRIZNALI NOVO MEJO Z LJUDSKO REPUBLIKO POLJSKO
FRANKFURT, 7. junija—Sovjetska časnikarska agencija je danes naznanila, da je vzhodna Nemčija priznala novo mejo z ljudsko republiko Poljsko in z njo sklenila pogodbo za kulturno sodelovanje.
z novo razmejitvijo, ki sta jo
odobrila tudi predsednik Truman in angleški ministrski predsednik Attlee na konferenci v Potsdamu, je Poljska dobila bivša nemška ozemlja do črte vzdolž rek Odre in Neisse.
V	teku naraščajočih nesporazumov s Sovjetsko zvezo so za-padne sile razveljavile sporazum" o novi meji med Nemčijo in Poljsko ter postale bolj naklonjene Nemcem. Prav tako so se novi meji zoperstavili nemški katoliški voditelji, katerim je naklonjen Vatikan. z druge strani pa so poljski katoliški voditelji, ki so nedavno sklenili sporazum s svojo vlado, obljubili, da se bodo borili proti propagandi nemške duhovščine, katere cilj je, da se pridobljena ozemlja zopet priključi Nemčiji.
V	naznanilu agencije ADN je med ostalim rečeno, da je bil sporazum sklenjen v Varšavi in da so z njim utrjene "končne meje" med obema državama.
Predstavniki zapadnih sil so že naznanili, da sporazuma ne bodo priznali, čeprav so meje bile odobrene s sporazumom v Potsdamu.
Agencija ADN je tudi naznanila spremembo pri upravi vzhodnega Berlina. Sovjetski vojaški poveljnik major gen. Ko-tikov je bil odpoklican, na njegovo mesto pa imenovan civilni poverjenik Dengin.
AMERIŠKI DIPLOMATICNI ŠTAB ZNIŽAN V POLJSKI
VARŠAVA, 7. junija—Ameriška ambasada v Varšavi je danes naznanila, da je Državni oddelek ukazal, naj se osobje ambasade zniža na polovico. Sedaj ima ambasada vposlenih vkupno 50 uradnikov in delavcev. V naznanilu ni rečeno, če se bo število osobja znižalo na zahtevo poljske vlade, toda znano je, da je poljska vlada nedavno to zahtevala. Osobje ambasade bo znižano že pred 1. julijem.
OPROŠČEN ZARADI UMORA IZ USMIWENJA
DETROIT, 7. junija—Glasbenik Eugene Braundsdorf, ki je lani iz usmiljenja ustrelil svojo duševno zaostalo hčerko, je danes bil proglašen za normalnega in takoj izpuščen na svobodo.
Braundsdorf se je zagovarjal zaradi umora, toda porota ga je oprostila, češ da je začasno izgubil razum, ko je utsrelil hčerko in nato skušal izvršiti samomor. Sodnik ga je poslal v državno bolnišnico za kriminalne umobolnike, iz katere so ga danes izpustili.
MADŽARSKI MINISTER OKRCAL KLERIKALCE
BUDIMPEŠTA, 7. junija — Madžarski minister za prosveto Jožef Revai je danes napadel po Vatikanu kontrolirani kler, ki da je "imperialistična agencija." Izjavil je, da so klerikalci zlorabljali vladno potrpežljivost, kar se ti^e verskega pouka. Ka toliške voditelje so napadli tudi madžarski časopisi "kot atomsko duhovščino," ker niso podprli resolucije Svetovnega kongresa zagovornikov miru.
NEMŠKI KOMUNISTI PRIPRAVLJAJO SHODE
BERLIN, 5. junija. — Predsednik organizacije "Svobodna nemška mladina" je danes naznanil, da bodo prirejeni v za-padni Nemčiji ogromni mladinski shodi v znak protesta proti načrtu francoskega zunanjega ministra Schumana za' združitev francoske in zapadno-nem-ške premogovne in jeklene industrije.
Za agitacijo pred velikimi shodi so bili ustanovljeni posebni mirovi odbori v 250 nemških mestih.
Medtem nemški tisk v vzhodni Nemčiji hapada Schumanov načrt kot največjo grožnjo politiki miru.
MacARTHUR PREGANJA JAPONSKE UREDNIKE
TOKIO, 7. junija — Ameriški vojaški guverner Douglas Mac-Arthur je danes prepovedal vse aktivnosti 17* urednikom komunističnega glasila Akahata. Uredniki ne bodo smeli agitirati za svojo lastno stranko ter sodelovati pri javnih političnih shodih.
Ukaz MacArthurja je v zvezi s protestno stavko, ki so jo okli-' cale japonske unije, ko je Mac-Arthur prepovedal aktivnosti 24 komunističnim voditeljem in vrgel iz parlamenta sedem komunističnih poslancev.
Med preganjanimi japonskimi komunisti je tudi Etsuo Shiino, bivši premogar, ki se je pred vojno in v teku vojne 10 let nahajal v zaporu.
Znani pisatelj Howard Fast zaprt
WASHINGTON, 7. junija — Danes je bil zaradi preziranja kongresnega odbora zaprt znani ameriški pisatelj Howard Fast, katerega knjige so prevedene na številne jezike. S Fa-stom je bilo zaprtih tudi 10 ostalih članov Skupnega anti-fa-šističnega odbora za španske republikance, med njimi predsednik odbora Edward K. Barsky.
Kongresni odbor za ne-ame-riške aktivnosti in Justični oddelek vlade sta označila Skupni anti-fašistični odbor za prevratno organizacijo.
Clapi odbora, med njimi Fast, so odklonili, da bi izročili imena španskih republikancev in ostale podatke o poslovanju organizacije, kakor je to zahteval neameriški odbor.
Barsky je bil obsojen na najvišjo kazen—šest mesecev zapora. Ostali so bili obsojeni vsak na tri mesece in globo v znesku $500.
Obsojeni člani anti-fašistične organizacije so objavili skupno izjavo, v kateri so med ostalim rekli:
"Da smo bili zaprti, se lahko najde pomen le v tem, da Zedinjene države za vojne namene skušajo podpreti majajočo se strukturo španskega fašizma."
TRUMAN OBLJUBIL JUGOSLAVIJI VSO MOGOČO PODPORO
WASHINGTON, 5. junija. — Predsednik Truman je danes obljubil novemu jugoslovanskemu ambasadorju v Washingtonu, da lahko pričakuje vso možno podporo Zedinjenih držav pri njegovih naporih, da deluje za najboljše in trajne odnošaje med obema deželama.
Jugoslovanski ambasador -Vladimir Popovič je prišel obiskat predsednika v Beli hiši, kjer mu je izročil poverilnice in obenem tudi pismo o odpoklicu bivšega ambasadorja Save Kosa-noviča, ki.je sedaj minister v novi jugoslovanski vladi.
Predsednik Truman je izjavil, da Zedinjene države gojijo čute velikega prijateljstva z a jugoslovanska ljudstva in da ti čuti prijateljstva slonijo na prispevkih jugoslovanskih priseljencev za razvoj Zedinjenih držav, kakor tudi na dejstvu, da sta obe deželi bili zaveznici v dveh svetovnih vojnah.
Marshall je izjavil, da bi ameriško ' ■ po vojni obsodilo voditelje, če ne bi skušali sodelovati z Rusijo
OKRADEL BANKO ZARADI DEKLETA
VAN NUYS, Cal., 6. junija— Neki Donald P. Bookwalter je bil danes aretiran, ko ga je njegova ljubica pripeljala pred policijo.	, ...
Miss Margaret Sweet je izjavila, da se je seznanila z Book-walterjem pred enim tednom. Včeraj je prišel na njen dom in ji rekel, da bi ji želel kupiti kakšno krasno darilo. Odpeljal jo je na neko farmo in ji kupil za $900 konja za jahanje. Takoj zatem pa tudi obleko za jahanje, za katero je plačal nadalj-nih $400.
Drugi dan je Sweet čitala v časopisih, da je bila oropana podružnica Bank of America za $1,200. Po opisu roparja je začela slutiti, da je njen prijatelj izvršil roparski napad. Ko sta se podala z avtom na vožnjo, ga je začela izpraša vati, nakar je rop takoj priznal. Nagovorila ga je, da sta se skupaj odpeljala pred policijo in ko je ona stopila v policijske urade, jo je Book-waiter čakal zunaj, da ga pridejo aretirati.
KITAJSKI KOMUNISTI OBSOJAJO ZED. DRŽAVE
HONG KONG, 4. junija — Uradna kitajska komunistična časnikarska agencija je danes napadla ameriško pomoč Francozom in njihovi lutkarski vladi Bao Daia v Indokitajski. Agencija pravi, da ta pomoč vodi v tretjo svetovno vojno, toda je obenem napovedala, da bo ameriško vmešavanje v zadeve Indo-kine doživelo popolen polom.
THOMAS LAHKO ZAHTEVA POMILOSTITEV
WASHINGTON, 6. junija — Bivši predsednik kongresnega odbora za preiskovanje ne-ame-riških aktivnosti J. Pamell Thomas je danes dobil pravico, da vloži prošnjo za pomilostitev. Thomas je bil obsojen na šest do 18 mesecev zapora in globo v znesku $10,000, ker je osleparil vlado za $10,000.
Izgleda, da Thomas ne bo za hteval pomilostitev, ker pričakuje odgovor na prošnjo, ki jo je njegov odvetnik poslal pred sedniku Trumanu.
POMOŽNI OBRAMBNI TAJNIK JE PRIPOROČAL, DA SE VRŽE A BOMBO
WASHINGTON, 6. junija — Pomožni obramben! tajnik Paul Griffith je danes razkril, da je že leta 1947 priporočil predsedniku Trumanu, naj ukaže, da se "na ono stran" (verjetno Sovjetsko zvezo), vrže atomsko bombo kot dokaz odločnosti, Zedinjenih držav, da podprejo 'Ujud-stva sveta, ki hočejo ostati svobodna."
Griffith je izjavo podal poročevalcem v teku pogovorov, ki so bili odd#ni potom radia. Ni hotel povedati, če je mislil, da bi se atomsko bombo moralo uporabiti proti kakšnemu sovjetskemu mestu, toda nobenega dvoma ni, kaj je mislil pod opombo "na ono stran."
Neki predstavnik Griffitha je pozneje pojasnil, da je pomožni obrambeni tajnik priporočal uporabo atomske bombe, ko se je leta 1947 vrnil s potovanja po Evropi in sicer kot poveljnik Ameriške legije.
VSE UKRADENO ZA POROKO Z IZJEMO NEVESTE
GRAND RAPIDS, Mich., 7. junija—Frank Kenney, star 19 let, se je ženil in ob tej priliki ukradel vse, kar je potrebno za poroko, z izjemo svoje neveste. Poročni prstan za svojo izvo-Ijenko je kupil s ponarejenim čekom. Dobil je poročno dovoljenje in za poroko zopet plačal s ponarejenim čekom. Končno je ukradel avto in se z nevesto odpeljal v Elizabethtown, Ky., kjer je bil aretiran in obsojen na dve leti zapora. Njegova žena ga je takoj tožila za razporoko.
Petričevič in Dapčevič obsojena na 20 let ječe
BEOGRAD, 6. junija—Vojaška sodnija je danes obsodila na 20 let zapora ob trdem delu bivšega majorja gen. Branka Pe-tričeviča in polkovnika Vlado Dapčeviča, ki sta bila obtožena zaradi izdajstva, dezertacije in poskusa, da s pomočjo Rusov zrušita vlado maršala Tita.
Petričevič je sprejel kazen z vzklikom: "Živel tovariš Tito!" Dapčevič pa je molčal, ko je sodnik naznanil obsodbo. Oba obsojenca sta izjavila, da lie nameravata vložiti priziva proti obsodbi.
Glavni voditelj jugoslovanskih visokih častnikov, ki so odobrili resolucijo Kominforme proti vodstvu jugoslovanske Komunistične partije, bivši šef štaba major gen. Arso Jovanovič je bil ustreljen, ko je skušal zbe-žati v Romunijo.
Dapčevič in Petričevič sta bila aretirana leta 1948 in sta se nahajala v zaporu blizu dve leti.
WASHINGTON, 7. junija—Bivši šef armadnegg štaba in nekdanji državni tajnik George C. Marshall je danes na pričanju pred kongresnim odborom za zunanje zadeve izjavil, da bi ameriško ljudstvo koncem vojne in takoj po vojni obsodilo ameriške voditelje, če se ne bi skušali sporazumeti s Sovjetsko zvezo.
Marshall je izjavo podal v od-"
govor na vprašanja kongresnika Judda v zvezi z ameriško politiko na Kitajskem. Vprašanja so bila večinoma v zvezi z Marshal-loyim "posredovanjem" na Kitajskem, katerih namen je bil,
da se sklene sporazum med Či-angkajšekom in kitajskimi komunisti.
Gen. Marshall je izjavil, da kongresnik Judd ne vpošteva reakcije ameriškega ljudstva.
"Tekom zadnjih let vojne bi ameriški voditeiji naleteli na popolno obsodbo, če ne bi skušali sodelovati z Rusijo," je izjavil Marshall.
B;vši državni tajnik je pojasnil, da se,je ameriška politika spremenila, le ko je bivša vojna zaveznica začela nasprotovati Zedinjehim državam.
Na vprašanje Judda, če mogoče politika Državnega oddelka v zvezi s Kitajsko ni bila "nepraktična," je Marshall odgovoril:
"Bila je bolj neizogibna kot pa nepraktična."
Judd je dalje hotel vedeti, če mogoče Zedinjene države niso zavzele napačnega stališča, vsled katerega so komunisti prišli na oblast na Kitajskem.
Marshall je odgovoril, da bi se Zedinjene države morale podati v Kitajsko (verjetno poslati svoje vojaštvo), če bi hotele zavzeti bolj pozitivno stališče, da pa to ne bi bilo pametno.
Do diskusij o ameriški politiki na Daljnem vzhodu je prišlo,
ko je Marshall pred odborom podprl program za oboroževanje zapadno evropskih držav. V zvezi s tem programom je rekel, da bi se moralo odobriti $1,122,-500,000, ki jih Truman zahteva za oboroževanje zunanjih dežel.
Pristavil je, da bi po njegovem mnenju stroški, da se Zedinjene države "oboroži do zob," dosegli okrog 30 milijard dolarjev na leto.
Pozdravi
Pozdrave s Slovenije pošiljati Clevelandčanki Miss Vida Shiff-rer in Miss Katie Jurman, ki se nahajati tamkaj na obisku.
17,112 JAPONCEV STORILO SAMOMOR
TOKIO, 7. junija — Glavni stan japonske policije je naznanil, da je zadnjih 12 mesecev storilo samomor 17,112 Japoncev. Med temi je 570, ki so se usmrtili zaradi nesrečne ljubezni, 350 zaradi bolezni, 3,377 zaradi duševne potrtosti.
Mrs. ROOSEVELT V OSLU
' OSLO, Norveška, 7. junija — Mrs. Roosevelt, katero spremlja njen sin Eliot, bo danes prisostvovala odkritju spomenika za njenega pokojnega moža, predsednika Roosevelta. Včeraj je imela govor pred mestno zbornico v prisostvu 40,000 Norvežanov. Med pstalim je Mrs. Roosevelt rekla.
"Po večinoma vsi čutimo sedaj po končani vojni večjo od govornost, da se združimo ; ljudstvi v ostalih delih sveta pri ustvaritvi ozračja miru in napredka."
DomaČe vesti
Graduira iz univerze
Mrs. Jennie Hrvatin, lastnica Freeway Tavern na 17921 Waterloo Rd., se bo v nedeljo podala v Oxford, O., kjer bo v ponedeljek prisostvovala gra-duacijskim obredom v Miami univerzi, iz katere bo graduiral njen sin Walter Desmond. Prejel bo red Bachelor of Business Administration.
V	minuli vojni je Walter služil štiri leta pri mornarici kot Petty Officer 1/c ter se je nahajal na Pacifiku. Po častnem odpustu in predno se je vpisal v univerzo, je bii dve leti upo-slen kot zastopnik John Hancock Insurance Co. v Oakland, Cal. Čestitamo!
Žalostna vest
Poznani zemljiški prodajalec John Knific, 18322 Neff Rd., je prejel žalostno vest iz stare domovine, da mu je 29. maja umrla ljubljena mati Marija Knific, rojena Bohinc, v starosti 77 let. Bivala je v Valburgu pri Smledniku na Gorenjskem. Umrla je po kratki bolezni. V stari domovini zapušča tri hčere in več sorodnikov, tukaj v Ameriki pa poleg sina Johna, tudi sina Franka v Euclidu in sina Andy v New Yorku, nečaka Jerry in Stanley Bohinc ter več drugih sorodnikov. Bodi pokojnici lahka domača gruda!
Kontest za zakonce
Fr&nk C. Perme, lastnik trgovine Perme's Home Equipment Co. na 720 E. 152 St., vabi slovenske zakonske pare, ki so poročeni 50 let ali več, da se registrirajo v njegovi trgovini za poseben "Polka kontest," katerega vodi na svojem televizijskem programu vsako soboto zvečer med 6. in 6.30 uro na postaji WEWS (Channel 5.)
V	zvezi s tem kontestom se nudi parom, ki so izbrani, razne krasne dobitke popolnoma brezplačno. Ničesar se ne računa za registracijo, ničesar ni treba kupiti.
Otvoritev trgovine s pohištvom
Dobro poznana Mr. in Mrs. Louis E. Grdina bosta v soboto imela formalno otvoritev trgovine s pohištvom in hišnimi predmeti, katero bosta vodila v lepih, prenovljenih prostorih na 819 E. 185 St. V zalogi bosta vedno imela predmete najboljše kakovosti, cene bodo zmerne in postrežba bo ob vsaki priliki prijazna in zadovoljiva. Ob priliki otvoritve njiju trgovine, bosta oddala veliko krasnih dobitkov, za katere ste vabljeni, da se registrirate, ko si v soboto ogledate trgovino.
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvaček	ima 7.58 hektarja obdelovalne
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTIOM RATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
Por One Year—(Za eno leto) ................
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)______
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)__
.$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAKO VODITELJI BEGUNCEV POrVARJAJO ZGODOVINO
O tem, kako se danes vrši vztrajno potvarjanje zgodovinskih dejstev, posebno zgodovinskih dejstev iz časa druge svetovne vojne, imamo največ primerov, ko zasledujemo aktivnosti naših domobransko-klerikalnih elementov in begunskih voditeljev, "naših" bankrotiranih predvojnih političnih voditeljev in tistih "rodoljubov," ki so svoje "ro-doljubje" dokazovali s tem, da so v službi Hitlerja in Mussolini j a morili svoj lastni narod.
Vzoren primer potvarjanja zgodovinskih dejstev je bil podan na takozvani Spominski akademiji, ki jo je zadnjo nedeljo priredila Katoliška liga.
Naznanjeno je bilo, da se bo na tej "spominski akade-miji' počastilo spomin "borcev, ki so padli za svobodo." Nismo se motili, ko smo že pred samo to "spominsko akademijo" opozorili, da se bo počastilo "spomin" onih domobrancev, ki so v borbi padli kot zavezniki Hitlerja, obenem pa žalilo spomin onih sinov slovensko-ameriških mater, ki so žrtvovali svoja mlada življenja v borbi proti Hitlerju in njegovim zaveznikom, t. j. vključno slovenskim domobrancem.
Na žalost se danes mnogi premalo zavedajo tega'pošastnega istovetanja borbe domobrancev v borbo ameriških vojakov. Voditelji beguncev, ki so v Sloveniji doživeli popolen poraz, nam hočejo danes v luči tako zvane "komunistične nevarnosti," in izkoriščajoč sedanjo histerijo, ki divja po naši deželi, prikazati celo slovenske domobrance za "borce za demokracijo in svobodo" in s tem namenom hipokritsko vmešavajo v te "spominske akedemije" tudi ameriške vojake, ki so padli za prav nasprotne cilje!
Naj to dokažemo. Eden od glavnih govornikov na tem shodu je bil bivši minister jugoslovanske kraljevske vlade dr. Miha Krek, ki ga je že pred leti poznani slovenski žur-nalist g. A. Šabec totalno razkrinkal kot moža, ki je glasoval za pakt s Hitlerjem. Ta dr. Miha Krek je dalje znan po svojem vztrajnem propagandističnem delu med ameriškimi Slovenci, ko je vse akcije partizanov pripisoval bodisi četnikom Draže Mihajloviča ali pa že omenjenim domobrancem. Z druge strani pa je narodu v Sloveniji pošiljal v najbolj usodepolni dobi sporočila, da še ni čas za vstajo proti nacističnemu in fašističnem okupatorju!
Dr. Krek je med ostalim v svojem govoru pel hvalo domobrancem, veličal njihovo borbo "za svobodo svoje domovine," govoril o temu, da ni nobena domobranska puška "ustrelila na zapadne zaveznike," in zanikal očitanja, da je "domobranstvo bila neka priprega tega ali onega okupacijskega režima."
O tem govoru in domobranstvu na splošnem bomo povedali nekaj več. Za enkrat pa naj se omejimo na sledeča dejstva:
Ljubljanski "Slovenec" je dne 21. aprila leta 1944 objavil besedilo prisege slovenskih domobrancev, ki so izražali svojo zvestobo Hitlerju. Ta prisega se glasi;
"Prisegam pri Vsemogočem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije (Hitler), SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje."
Naj omenimo, da je sama A. D. delno priznala, da je gornje besedilo domobranske prisege točno. Izgovarjala se je, da so domobranci "le prisegli, da se bodo skupno z nemško oboroženo silo borili proti komunistom." Kot je znano, Hitler se ni boril samo proti "komunistom," ampak tudi proti njihovim zaveznikom, t. j. Zedinjenim državam, Angliji, Franciji ter na splošno proti vsem zaveznikom. Vsied tega, ko so slovenski domobranci v svoji prisegi poudarili, da se bodo borih tudi "proti zaveznikom komunizma." so s tem napovedali boj ameriškim vojakom.
Tem domobranskim "borcem" je torej Katoliška liga priredila svojo "spominsko akademijo." Zaradi lepšega pa je poudarjeno, da se bo počastilo tudi spomin ameriških vojakov," ki so padli v borbi za svobodo (nikjer ni rečeno! v borbi proti Hitlerju!). S tem se je izvršilo najbolj, predrzno in žaljivo potvarjanje zgodovinskega dejstva, nam-'
65
Obiskal sem v sosedni vasi nekega prilično dobro situira-nega kmeta, čigar ameriški sorodnik je moj znanec. Pred menoj je stal močan mož, prava kmečka korenina! "Kako je?" sem ga vprašal. "Slabo, slabo! Ni mogoče živeti pod tem režimom. Uničiti nas hočejo, uničiti! Kmetije se sploh ne izplača obdelovati, ker moramo vse oddati državi. Bankrotiral bom, bankrotiral!"
Moža sem potrpežljivo poslušal, on pa je kar naprej tožil. Tožbe niso bile nič novega zame, saj sem jih slišal dovolj, posebno na kmetih. Toda razumel sem jih in iskal ozadja teh pritožb. Medtem ko je kmet kar naprej stokal, da bo vsak čas "bankrotiral", pa je njegova žena pridno nosila na mizo jedila in vino. Nenadoma pa sem čisto nedolžno pristavil: "Lačni pa ravno niste."
"Ne, hvala Bogu! Lačni pa nismo. To pa ne," je odgovoril mož, ne da bi se zavedal, kaj je pravzaprav povedal, oziroma da je s svojim odgovorom porazil tisto jamranje o "ban krotu."
In potem sem iskal vzroka za njegove pritožbe. Povedal r je, kako so ge med vojno partizani "strahovali", da jim je moral ponoči kazati pot v njim nepoznane kraje, kakor tudi dovažati hrano. Ne da bi se zavedal, mi je tudi odkril, da je bil njegov sin belogardist in da je padel v boju s partizani. Od drugih ljudi sem izvedel pozneje, da je bil sin tega kmeta eden najkrutejših belogardistov. In tako sem razumel njegovo tarnanje o "bankrotu", dasiravno nisem opazil v njegovi hiši nobenega znaka "bankrota".
Možu sem očitno ugajal, kajti drugi dan me je obiskal na domu in zopet "jamral" o bankrotu. Na rami je imel vojaški nahrbtnik, kateri je čez nekaj časa snel in izvlekel iz njega pletenko dobrega vina. In tako smo pila in govorila o težavah. Potem je ostalo vino iztočil v zelenko, naročil pozdrave za njegovega sorodnika ter odšel s prazno pletenko.
Tega kmeta nisem imenoval po imenu radi diskretnosti nasproti njegovemu sorodniku v Ameriki. In prav sorodnik tega kmeta mi je tukaj pravil, kako v Jugoslaviji oblasti poberejo kmetom vse prašiče, tako da sami stradajo. Temu mojemu znancu sem dejal, da tega neverjamem (z njim sem argumentiral pred odhodom v staro domovino), da mi je oče pisal, da je zaklal že štiri prašiče, odkar se je vrnil v domovino, in da ni država oziroma oblasti ničesar zahtevale od teh prašičev, toda on mi je enostavno dejal, da ni res, kar mi poroča moj oče. Ko sem sedaj
ima 7.58 hektarja obdelovalne zemlje, kar je malo manj kot 19 ameriških akrov. Ta kmet je izredil štiri prašiče, od teh je oddal oziroma prodal • državi enega s težo 140 kilogramov in enega s težo 50 kg.
Družina K. F. šteje sedem
srečal njegovega sorodnika v stari domovini, sem takoj vedel,
od kje dobiva taka poročila.
Sicer, pa sem že veliko slišal o oddaji prašičev tudi od drugih in bral v časopisju, ki je
sovražno novi Jugoslaviji, prav gi^nov. šest jih je zaposlenih tako v raznih pismih, katerih ^oma, eden v industriji in ima
je šlo že veliko skozi moje roke. Zato pa sem skušal ugotoviti zadevo o prašičih in pričel raziskovati vso stvar.
Začel sem poizvedovati pri nekaterih kmetih, koliko prašičev so morali oddati, to se pravi prodati državi. Najprvo sem si preskrbel "Odredbo" o obveznem pitanju prašičev za 1. 1949. Ta odredba se glasi:
a)	kmetijska gospodarstva z obdelovalno površino od 8—10 hektarov najmanj enega, a največ štiri prašiče,
b)	kmetijska gospodarstva z delovalno površino od 10 — 15 hektarjev najmanj enega, a največ šest prašičev,
c)	kmetijsko gospodarstva z obdelovalno površino nad 20 hektarov najmanj tri, a največ osem prašičev.
Ta odredba ima še več drugih določb, katere pa ne pridejo v poštev za nas.
živilsko karto. Kmetija obsega 6.72 hektarja ali nekaj nad 16 in pol akra. Skupno število prašičev je bilo 5. Državi so oddali oziroma prodali po vezanih cenah dva prašiča, ki sta tehtala po 100 kilogramov.
Kmet J. K. ima 7.79 hektarja obdelovalne zemlje, kar je
nekaj nad 19 akrov. Družina šteje 10 članov, večinoma majhne otroke. Zredili so pet prašičev, od teh oddali enega s težo 50 kilogramov.
Vse zgoraj navedene kmeti-če osebno poznam in sem govoril z njimi. To je vsekakor popolnoma drugačna slika kot vpitje reakcije, da država pobere vse, kar ji pride pod roko. Nekdo mi je celo pisal, da je imel njegov sorodnik pet kokoši in da je država zahtevala od njega eno kokoš, poleg prašičev, živine, vina itd.
Ker sem že pri meri, naj pojasnim, da ima en hektar 100 arov ali 10,000 kvadratnih metrov ali 2,471 akra.
(Dalje prihodnjič)
Angelos Baš :
Mestni muzej v Ljubljani
Mestni muzej v Ljubljani je bil ustanovljen 1. 1935, zbirke v Auerspergovi (Turjaški) palači pa so bile urejene in odprte 1. 1937. Glavni del gradiva ob ustanovitvi je prispeval Narodni muzej, to pa zaradi svojega čedalje obsežnejšega inventarja, posebno stilno pohištvo in drugega umetno-obrtnega gradiva, ki je bil spričo pomanjkanja prostorov odstopljen zbir-
Tu, v Ameriki sem čital že i kam novoustanovljenega Mest-pisma, v katerih tožijo sorodni- nega muzeja
ki, da so imeli samo enega prašiča in še tega so morali prodati državi po vezanih cenah, nato pa ugotavljajo, da za denar niso mogli kupiti niti enega para čevljev. Prav tako slišimo pritožbe o oddaji krompirja.
Zadeva o prašičih me je vsekakor zanimala. Vprašal sem očeta, kako je sedaj z zadevo, ko je zaklal dva velika prašiča. Povedal mi je, da so njemu in mami odrezali na potrošnih nakaznicah nakazilo za meso in maščobo, dočim vnuk, mlad študent Ljubo, ki je pri svojih starih starših, še vedno dobiva predpisano količino mesa, katera pa ni velika, namreč dva kilograma na mesec.
Začel sem poizvedovati, koliko prašičev je moral odda):i ta in oni kmet. Za primero navajam tri srednje velike kmete in enega majhnega. Kadar govorim o srednjevelikih kmetih v stari domovini, bi bili po ameriških pojmih v resnici zelo majhni kmeti.
Družina kmeta Z. šteje 7 članov. Štirje delajo doma, trije v industriji oziroma uradih. Slednji, trije dobivalo živilske karte. Ta družina ima 2.03 hektarja obdelovalne zemlje. Po ameriški meri to ni veliko, samo pet akrov in pol, toda v
Vse do danes je ostal inven-tarni sestav Mestnega muzeja z izjemo vojno-zgodovinskega oddelka nedopolnjen in vsebuje predvsem predmete meščanske stanovanjske kulture: mobiliar-noobrtne izdelke i n krasilno stanovanjsko opravo kot zrcala, lestence, slike, peči in podobno. To gradivo pa po svojem poreklu ne izvira le iz Ljubljane, marveč je v mnogih primerih dospelo iz zapuščinskih nakupov in dražb na Gorenjskem in Štajerskem, tako da mnogokrat nima stikov z območjem Mestnega muzeja v Ljubljani. Čeprav je ob ustanovitvi Mestnega muzeja gotovo obstojala namera, razstaviti v zbirkah ljubljanske predmete, tega niso izvedli. Kljub temu, da hrani Mestni muzej tehtne dokumente za poznanje razvoja našega stilnega pohištva od gotske do empirske mobiliarne umetnosti, predstavlja z izjemo svoje t. im. županske dvorane vendarle zgolj delno muzejsko sliko Ljubljane.
Te pohištvene zbirke s svojim pridihom južnonemške mobiliarne umetne obrti, množitvijo redkoštevilnega srednjeveškega pohištva in z izkazovanjem "tipov, ki ostanejo v biv-stvu veljavni tja do baroka".
majhni Sloveniji pet akrov in očitujejo obdobje gotike, dalje pol ni tako malo. Ta družina je j zi'calijo vplive iz gotskega izro-zredjla štii i prašiče. Državi ni' vzrasle severne renesanse, prodala nobenega.	ki uporablja na obhkovno sta-
Diužina kmeta K. šteje sedem članov (z otroki vred). Ker je odraščen le gospodar, žena
rem mobiliarju novodobno, italijansko dekoracijo. Odsvitajo naslovitve na augsburško po-
in stara mati, ni nihče zaposlen { hištveno umetnost 16. stoletja, v industriji ali uradu. Kmetija j rišejo mejo med meščansko in
bogatejšo plemiško opremo sli-
kovitega in krasilnega baroka, opisujejo iz Francije potekajoči prefinjeno elegantni rokoko igrivih zavitih oblik in sem ter tja raznih barv ter končno zaključijo svoje dvorane s stvarnim, skromno dekoriranim, včasih že neokretnim bidermajer-jem.—Prikaza je še nekaj Ijub-
reč, da so se ameriški vojaki borili za iste cilje, za katere so se borili tudi slovenski domobranci!
Sodbo o tem prepuščamo slovensko-ameriškim "Gold Star' materam, to je materam, ki so v vojni izgubile svoje sinove. Dali vi, slovenske matere v Ameriki, verujete, da so Vaši sinovi padli v vojni, zato ker so prisegli, da se "bodo v skupnem boju z veliko Nemčijo, SS četami in policijo." borili proti "banditom in komunistom kakor tudi
NJEGOVIM ZAVEZNIKOM?" Za te cilje so se borili slo-	fotografije od 18. sto-
,.J .	. .,	v	letja naprej; v županski dvo-
venski domobranci, ti domobranci, katere v posastnem
nespoštovanju za največjo žrtev, ki ste jo, slovensko-ame-riške matere, prispevale domovini na oltar, označajo za "borce za svobodo!" Tragično je, da se to potvarjanje dejstev in žalitev spomina na naše padle vojake vrši pod krinko borbe proti komunizmu, da se kolaboratorje s Hitlerjem in izdajalce svojega lastnega naroda istoveti z resničnimi rodoljubi, ki so vedeli za enega edinega nasprotnika—Hitlerjevo Nemčijo in vse njene zaveznike, vključno slovenske domobrance!
Na nadalnja potvarjanja zgodovinskih dejstev v go-
rani pa vidimo razen portretov ljubljanskih županov razstavljen ljubljanski porcelan in dva okoli 100 let stara kipa nekoč Zoisove ljubljanske keramične manufakture. — Mestni muzej zajema tudi bivši Vojnozgodo-vinski muzej, ki je pod vodstvom Janka Vertina edini muzejski oddelek z aktivnim zbirnim področjem; — Lani je bil ustanovljen arheološki oddelek,
pripravljenih razstavnih prostorov.
Poleg notranjega dela (priprave za izdelavo nove inven-tarne knjige in legende odprtih zbirk itd.) je priredil Mestni muzej lansko leto muzejsko razstavo z geografsko, geološko, prirodoslovno, arheološko, kulturnozgodovinsko in narodnoosvobodilno osvetlitvijo Ljubljanskega barja. — Direktor dr. Fran šijanec je 1949 vodil in dokončal naslednja večja spomeniško-v arstvena dela: konserviranje in odlivanje ka-menitih figur gigantov na ogroženem Mislejevem portalu, kon-servacijo rimskega zidu na Mir-ju in obnovo Navja. Ta dela se bodo letos nadaljevala, tokrat ne več v okviru Mestnega muzeja, marveč v sklopu posebnega spomeniškega referata za Ljubljano. — Arheološki oddelek je te dni začel s svojimi izkopavanji.
Za nadaljnje delo si je zadal Mestni muzaj v Ljubljani naslednje smernice. Medtem ko so bili pri nas prej mestni muzeji večjidel splošnega značaja in ko so kopičili najraznovrst-nejše, prikladno in neprikladno gradivo (prav nekdanji Mestni muzej v Ljubljani je za to jasen primer), mestni muzeji pa so imenovali zategadelj, ker so administrativno spadali pod mestno upravo, prevladuje zdaj stališče, da je treba urediti Mestni muzej v Ljubljani v smislu čim konkretnajšega prvenstveno zgodovinskega odraža-nja ljubljanskega selišča oziroma mesta. — Mestnim muzejem je bila pred osvoboditvijo posvečana le slaba pažnja, tako da je treba te ustanove daljnosežno preobraziti. Naši muzeji kot na priliko Narodni, Etnografski in Prirodoslovni muzej v Ljubljani ter Pokrajinski muzej v Mariboru imajo svoje delo začrtano po znanstveno prečiščenih vidikih; njihove edine pomanjkljivosti obstojajo zgolj v postavitvi gradiva odnosno njegovem pravilnem razstavnem tolmačenju. Mestni muzej v Ljubljani pa je bil, kot je razvidno, ob ustavitvi v temelju napačno in površno enostransko zasnovan, nadaljnje zadevno delo pa je teklo popolnoma nenačrtno, prav kakor ni bilo nikakršnega zgodovinskega in znanstvenega merila glede zbiranja novega gradiva. Za zbirke ljubljanskega Mestnega muzeja se Sine v mnogočem še sedaj reči, da so razstavljeni predmeti razvojno med seboj nezadostno povezani in brez zvez s silnicami, ki so pogojile in določale ves gospodarsko-družbeni, politični in kulturni razvoj mesta Ljubljane. V kolikor so razstavljeni umetno-obrtni izdelki, je njiViova razstavna vrednost pravzaprav samo v njihovem estetskem učinku. — Spričo vsega tega negativnega stanja Mestnega muze-ja v Ljubljani se je novo vod-
vanja zgodovinskega gradiva kakor tudi poglobljenega in zgovornejšega tolmačenja preurejenih in na novo pripravljenih zbirk. Mestni muzej v Ljubljani se bo spremenil v muzej, ki bo' pokazal razvoj vseh zgodovinskih izrazov Ljubljane, kjer bodo poudarjani prav vsi tisti bistveni momenti, ki so sodelovali pri tem razvoju in dali Ljubljani njeno zgodovinsko, kulturno, urbanistično in topografsko podobo. Tako bo moral dosedanji material pogostokrat odpasti, nove naloge pa se bodo mogle mestoma izvršiti k deloma, kajti zaradi pomanjkanja dokumentov ne bo možno obnoviti vseh razdobij ljubljanske preteklosti v enaki meri izčrpno. Težkoče so tudi v tem. ker se ne bo mogoče poslužiti izključno izvirnega gradiva, ki se ga večkt-at ne da dobiti ali pa ga sploh ni. V takih primerih bo treba seči po statističnih podatkih, rekonstrukcijah, od-letkih, maketah, faksimilih in upodobitvah. Zbirke bodo pr®' osnovane tudi po načelu, da se odpravijo prenatrpani razstavni prostori.
Na ta način bo postal Mestni muzej v Ljubljani znanstvena in ljudskoizobraževalna ustanova, kakršno terja naš čas.
SOVJETSKA mornarica IN LED
Kot poročajo, je sovjetska mornarica lani izvedla tvegan poskus. Da bi spravili v velike sibirski reke nove ladje in tovorne čolne, so z Volge po raznih kanalih prepeljali velik konvoj v Belo morje in nato v Ar-hangelsk. Tam so ladje opremili za pot po Severnem ledenem morju in jim dodelili za spremstvo številne ledolomilce. P® končanih pripravah se je konvoj odpeljal proti ustju Oba in Jeni-seja. Na težave so naleteli šele v Karskem morju. Gosta plast megle in številne debele ledene plošče so napravile plovbo nevarnejšo. Vendar je konvoj kljub tej oviri dosegel cilj breZ kakršnekoli škode.
ZOPET OREL NA NEMŠKIH GRBIH
Iz Bonna javljajo, da bodo odslej grbi zahodno nemškega' kanclerja in ministrstev zahod-nonemške vlade zopet imeli ^ sredini znak nemškega orla. Tako je sklenila zahodnonemška
vlada, ukaz o tem pa je izda^ predsednik "Nemške zvezne republike."
SLONI KOT DARILA IZ INDIJE
Nedavflo je predsednik indijsk® vlade Nehru poslal na Japonsko in v Zedinjene države dva slon^ kot darilo. "Predsednik NehrU j® ob tej priložnosti navedel, da J® poklanjanje slonov za daril" znan običaj v Indiji. Navedel J® tudi, da je že leta 1703 indijs^' cesar Auragzeb podaril ruskem^i
carju Petru Velikemu slona eno najbolj dragocenih daril.
kot
voru dr. Kreka m bivšega ljubljanskega škofa Rozmana ki pa prav tako kakor vojno-1 stvo lotilo korenite preureditve bomo opozorili prihodnjič.	zgodovinski oddelek še nima zbirk in to v pogledu dopolnje-'
8()(M) žrtev med iskalci razstreliva v Achenu
Iskanje razstreliva, ki je osta lo na področjih, kjer je divj® zadnja vojna, je zahtevalo št® vilne žrtve med osebjem, ki J® bilo zaposleno s tem delom-mo na področju Achena jej)' 8000 žrtev. Cenijo, da znaš® vsej Nemčiji število žrtev zar® di enakega posla več deset t'
soc.
ne-
Pošiljka (>()(),(MM) ton žita v katere pokrajine v St^v. Klt*j*
Pekinški radio je sporočil, so iz Mandžurije doslej po®'® 600,000 ton žita jiokrajin^"^ Severni Kitajski, kjer je Že n® kaj časa pretila lakota. Ta P" šiljka je "spremenila polo^j preskrbe v teh krajih," je Radio Peking. S prvimi poŠi J kami so začeli že meseca arja.
junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
, NOVICE IN ZANIMIVOSTI j 2 VSEGA SVETA
I Nov način konserviranja rib
Norveška ribarska industrija uporablja sedaj nov način za konserviranja rib. Z električno energijo ohranijo ribe sveže, kar je posebno važno poleti. Nalovljene sveže ribe izpostavijo v posebnih prostorih vplivom elektronskih žarkov, s čemer sterilizirajo ribje meso, kajti elektroni ubijajo vse mikrobe. Na ta način ostanejo ribe dolgo časa sveže in niso zanje potrebne hladilne naprave. Prav bko'odpode prevoz v hladilnikih, s čimer se stroški prevoza %ianjšajo na minimum.
Ceste iz plastika
Doslej so izdelovali cestišče
iz plastika samo za manj prometne zveze. Po novih raziskovanjih v Zed. državah pa izgleda, da bodo ta način gradnje cestišč uporabljali tudi za večje ceste. To mnenje je izrazil neki profesor univerze v Prin-cetonu (ZDA) na zasedanju ameriškega združenja kemikov. Po izkušnjah, dobljenih v drugi svetovni vojni, omogoča novi način graditve cestišč izgradnjo trdnih gornjih plasti, ki trajajo prav toliko, kakor če bi bile narejene iz betona. Kakor je razvidno iz poročila, preparirajo gornjo plast cestišča z 2% anilinfurfurolno soljo in s 6 odst. portlanskega cementa. Odpornost na 1 palec (6.45 kv. cm) znaša 650 kg. Ti podatki kažeji, da tla, ki so preparirana na ta način, z uspehom lahko
tekmujejo s cementnimi cestami.
Večja odpornost volnenih tkanin	^
Volnene tkanine bodo postale veliko bolj odporne in dlje časa uporabne, ako jih prepariramo s kemikalijami sodiumhidrosul-fida. Volnene tkanine, ki jih sedaj uporabljamo, izgubijo svo jo odpornost zaradi vpliva raznih mehaničnih delovanj, sonč ne svetlobe, toplote in milnih kemikalij. Z uporabo sodium-hidrosulfida pa se molekuli volnene tkanine veliko bolj povežejo med seboj. Številni poskusi, ki so jih naredili v ZDA, so pokazali, da na ta način pridobljeni industrijski proizvodi iz volne pridobijo odpornost, ki je vsaj dvakrat večja od sedanje.
Proizvodnja mleka v ZDA
Po ameriških statistikah da je molzna krava v Ameriki povprečno na leto 2250 litrov mle ka. Nekatere krave pa dajejo celo po 6750 litrov na leto.
Delo Organizacije Združenih narodov v številkah
Organizacija Združenih narodov ima na leto povprečno 4700 raznih zasedanj in sestankov. Leta 1948 so objavili dokumente, ki obsegajo 240 milijonov strani. V prvi polovici leta 1949 je Organizacija Združenih narodov izdala 21,000 raznih listin.
Ameriška podmornica je preplula pod vodo od Hongkonga do Pearl Harbourja
Ameriška podmornica "Pickerel" je napravila dolgo pot iz Hong-konga v Pearl Harbour
in je bila ves čas pod vodo. To vest je objavilo ministrstvo za mornarico ZDA. V poročilu je poudarjeno, da je to najdaljša pot, ki jo je kdaj napravila kaka podmornica pod vodo. Podmornica "Pickerel" je opremljena s posebnimi aparati "snorkel", ki so ji omogočile, da je napravila pot, ki je trajala od 15. marca do 5. aprila, uporabljajoč motorje Diesel, namesto da bi morala izpluti na vodno
površino in napolniti baterije, ki ženejo električne motorje. Voda — bogastvo Kanade
Kanada nima veliko premogovnikov, pač pa s pridom izkorišča vodno silo številnih rek. Električna energija je omogočila, da se je v Kanadi izredno razvila industrija. V proizvodnji električne energije je Kanada na drugem mestu na svetu (takoj za ZDA) in proizvaja električne energije za okoli
11 milijonov konjskih sil letno. Najbolj elektrificirana je država Ontario, kjer odpade na posameznega prebivalca okoli 200 kwh več kot na posameznega prebivalca v ZDA.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Oglašajte v Enakopravnosti
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
TU JE NAJBOLJŠI NAKUP PLINSKE PEČI V ZGODOVINI
<
Prihranite
Odin Plinska Beauty Peč
NO. 105
*	Vrhnji del je razpredeljen in iz čisto belega porcelana
*	Obdrži svojo originalno barvo
*	Nima razpok ali manjših kotičkov, kjer bi se nabirala navlaka
*	Se prav lahko sčisti
*	Ima prostor za velike lonce
*	Pečica je iz enega komada iz porcelana
*	ima Robertshaw kontrolo za toploto
*	Je popolnoma insulirana z Johns-Manville Rock Wool
*	ima en velik "burner"
*	ima tri standard "burnerje"
*	Majhni krožniki iz kroma pod "bur-nerji" se z lahkoto odstranijo za čiščenje
*	Pražilni oddelek se lahko porabi za shranitev jedi na toplem
*	Ogrodje je električno zvarjeno
*	ima veliko prostora za spravo posode
*	Vrata in predali se ob dotiku prsta zapro
\f \f
n n
Samo 99.50
Vabimo Vas, da s? pridete ogledati to fino, na trgu najbolj ekonomično peč, katera bo okras vsaki kuhinji in vsaki gospodinji v ponos.
W. F. Hann & Sons Co.
l y-n 15505 Euclid 'Ave. MU 1 -4200
The May Go's Basement
Dečki imajo radi te, lahko za obleci, dobro prilegajoče.
Sanforized*
Deške Boxer obleke
2-komadni Zipper Shortie stil
Gladko tkane pisane polo srajce s Sanforized boxer kratkimi hlačami, ki imajo zipper spredaj in elastični pas. Mere 4 do 12 v rjavi, sivi, zeleni ali temno plavi barvi.
2-komadni Zipper Longie stil
.98
2
Mario Kolenc
Louis Planine
Gladko tkane pisane polo srajce s Sanforized boxer dolgimi hlačami, ki imajo poln zipper spredaj, nabran pas in hlačnice s zavihanimi robovi. Mere 4 do 12 v rjavi, sivi, zeleni ali temno plavi barvi.
Poštna in telefonska naročila sprejela pokličite CHerry 1-3000 Basement oddelek z deško opravo

Dekliške Polo srajce
v novih pisanih vzorcih
za
Okrogel ovratnik, kratki rokavi, le polo srajce dobile v izberi pisanih barv. Privlačne, lahke za pranje. Mere za deklice 8 do 14.
Dekliške bombažne Twill
\	kratke hlače
\	• TEMNO PLAVE
	• BELE
< ' .	• PLAVE
	o AQUA
Fine vrste twill s hlačnicami s robovi in elastičnim pasom. Nekatere imajo zipper zadaj. So trdne, za dolgotrajno nošo in privlačne. Lahke za pranje. Mere za deklice 7 do 14.
/
Fine vrste twill s hlačnicami s robovi in elastičnim pasom. Nekatere imajo zipper zadaj. So trdne, za dolgotrajno nošo in privlačne. Lahke za pranje. Mere za deklice 7 do 14.
V orane:
SOLZrCE
koncu našega polja je bila temačna globača, ki so ji ''ekali Pekel. Bila je podobna SlobokeiYiu kotlu, obdana od strani s strmimi bregovi, le Gni strani je imela žrelo, ki Se je izgubljalo v črno, skriv-^®®tno lesovje. Bregovi so bili ^^fastli z zanikarnim grmov-s češmigo, gabrovjcm, tr-,	pasjo črešnjo in podob-
^ Navlako.
^ Med grmovjem je rastla še '^ttikarnejša trava, porabna le ovčjo krmo. Tam si našel
vresje, praprot, divjo in pravo, rabuželj, čmeriko in podobnega zlomka. Pekel je bil tako pust in neprijazen, da se je človeku, ki je stopil vanj, nahote stisnilo srce. Edino, kar je bilo v njem živega, je bil studenec, ki je izvirat prav na njegovem dnu izpod mahovnatih skal ter po kratki vijugasti dragici izginjal skozi temno žrela v svet. Njegovo žuborjenje je polnilo kotel prav gori do robov. Povrhu je šum studenčevih vod udarjal še iz gozdnatega žrela nazaj in se
kopičil v globači. Ta neprestani šum je delal kraj še skrivnost-nejši, kakor je bil že po sami legi.
Na prvi pogled bi se zdelo, da je ta kraj popolnoma nekoristen in da je za očetovo najemščino čisto odveč. Koristi od Pekla t«js nismo imeli posebne, vendar se je tu in tam dobil iz njega kak voz letne stelje. Kadar je oče potreboval les za cepe ali pa les za grabljfe, potem je šel ponj v Pekel. Gabrovina za cepce ali pa češmiga za grabeljske zobe je bila v Peklu tako žilavo ra-ščena kakor nikjer drugod.
Največ dobička pa je bilo tam s pašo. Trava v Peklu sicer ni bila kdo ve kako bohotna, bila pa je menda posebno sočna, ker jo je živina _v tej globači le pre rada mulila.
Jaz sem se tega kraja bal, odkar sem se začel zavedati svojega bitja. Tega je bilo predvsem krivo njegovo ime. O peklu sem čul govoriti starše, ki so me učili prvih krščanskih resnic, o peklu sem slišal pripovedovati v cerkvi, ko sem začel hoditi tja in se držal matere za janko. Vsa slika pravega pekla v moji mladostni ^ domišljiji je odlično ustrezala našemu domačemu Peklu, manjkal je samo večni ogenj na njegovem dnu. Mislil pa sem si, da je naša globača vsaj kako preddverje pravega pekla, v katerega vodijo tajna vrata bodisi na dnu skrivnostne globače bodisi skozi žrelo gozdnate stene. Vselej sem se z grozo v srcu približeval temu kraju in urno bežal stran, kakor hitro sem mogel.
Menda še nisem bil,star šest ko mi je oče nekega dne ukazal, da naj ženem past v Pekel. Bila je to zame strašna naloga, kajti dotihmal še nikdar nisem bil sam tam. Takoj me je začel siliti jok. Videč to, se je oče značilno zarežal ter me nagnal, rekoč:
"Saj v tem peklu ni hudičev. Alo, na pašo!"
Materi pa sem se zasmilil ter me je začelo tešiti:
"Lej, pekla pa se le boji," je rekla očetu.
Kljub temu pa ni bilo usmiljenja. Obotavljajoč se, kar se je lo dalo, sem se s čredo bližal groznemu kraju. Poskušal sem pridržati živino gori na robovju, vendar brez uspeha; živina se je kmalu izgubila v globačo. Le nerad sem se spustil za njo, bo-
ječ se, da se brez mene ne bi zmotala skozi žrelo in se mi izgubila.
Z veliko tesnobo v srcu sem čepel na dnu Pekla in si nisem upal niti dobro ozreti okrog sebe. Šum, ki je napolnjeval globačo, se mi je zdel pošasten. Nobena reč'me ni mogla razvedriti in celo studenec, ki sem jih vse, kar jih je bilo pri nas, tako rad imel, in kjer sem zmiraj delal jezove in mline, me ni mogel pritegniti. Vedno bolj sem ne-mel, potem pa nisem mogel več vzdržati in sem jokajoč začel bežati iz globače. Tudi na robu mi ni bilo obstanka in ves solzan sem bežal tja po polju, kjer sta oče in mati orala.
"Kaj pa se ti je zgodilo?" se je začudil oče.
"Živino sem izgubil, vso živino ..."	^
Vpil sem z jokajočim, prose-čim glasom.
Očetu se je zasenčil obraz, nato pa je dobrohotno zamahnil z roko in dejal:
"Ne bo tako hudo, ne. Greva pogledat."
Težko in z nemirno vestjo sem se vlekel za očetom proti Peklu. Na robu, od koder je bilo videti vso globačo, ,je oče presenečen obstal, kajti na mah je uzrl vso družino na dnu. Začehjo jc vpri-..čo mene šteti:
"Ena, dve, tri... devet." Vseh devet glav se je mirno paalo tam doli.
(Dalje prihodnjič).
/
Tajna ^letečih krožnikov'' odkrita
(Ponatis iz "Gospodarstva"—Trst)
Odkar so se pojavila prva poročila v evropskem časopisju o tako imenovanih "letečih krožnikih" aU ploščah, ki jih je videti največkrat v Ameriki nad otočiči ob kalifornijski obali, pa tudi meada dvakrat že nad Rimom in Sicilijo, čedalje raste zanimanje javnosti za te nebeške prikazni. Ni čuda torej, ako so se v zvezi s temi letečimi stvori skovale že mnoge neverjetne bajke fnatastične razlage, ki naj bi zadovoljile radovedno javnost. Tako smo že slišali, da leteči krožniki niso s tega sveta in da prihajajo z drugih planetov ; zvedeli smo celo zelo natančno, da sede v njih pritlikavi ljudje z velikimi glavami, naj-brže "marsovci,* ki pripravljajo napad na naš revni planet.
Ugibanja iz drugih virov govorijo zopet o novi vrsti orožja, ki se kuje v korist človeštva v nepoznanih deželah, o modernih lovcih s fantastično hitrostjo 3,000 kilometrov na uro, o vojaških tajnostih itd.
Ako nas najnovejše vesti ne varajo, so "leteči krožniki" res stvarnost. Toda na žalost, nam na njih hoče bog Mars servirati bodočo vojno. V kolikor niso tudi te vesti le plod dobro izmišljene zastraševalne propagande, so ti stvori najnovejši izum ameriške vojne tehnike in predstavljajo z radarjem upravljene raketne projektile, s katerimi eksperimentirajo sedaj Američani s svojih pomorskih baz.
Ko so ob koncu pretekle svetovne vojne začeli uporabljati Nemci svoja V-orožja, katerih prvi predstavnik V-1 je bila še pol-raketa, medtem ko je predstavljal V-2 že popolni raketni projekti! s silovitim učinkom, so ameriški strokovnjaki takoj uvideli, da jih je Nemčija v tem pogledu trenutno prekosila; Toda medtem ko so polagali Nemci večjo važnost na velikost in silo raketnega orožja, so v Ameriki stremeli za tem, da dosežejo čim večjo točnost pogodka in pa okretnost projektila.
Že leta 1937 se jim je posrečilo voditi letalo s pomočjo ra-dio-valov, a leta 1942 je uspel prvi poizkus s pravim zračnim torpedom, ki so ga vodili iz letala, ki je letelo v veliki razdalji. Na podlagi teh izkustev so gradili še med vojno vrsto teh pro-jektilov pod vodstvom. Nekateri so bili prirejeni za lansiranje iz letala v letalo, drugi zopet so bili zamišljeni kot letalske bombe, ki pa niso padale samo navpično, pač pa so si znale v gotovi meri poiskati svoj cilj kar same.
Danes ima Amerika, delqma tudi po zaslugi nemških tehnikov, na raketnih postajah, kot so to White Sands, Iniyokem ali pomorska postojanka Point Mu-gu najmodemeje opremljene laboratorije, ki so razvili in izpolnili že veliko število novih tipov letečih bomb in projektilov. Sestavili so nova goriva, ki &mo-gočajo večje, težje in hitrejše rakete. Tako državni instituti, kot tudi privatna podjetja, ki se bavijo s temi načrti raketne industrije, zaposlujejo danes okrog 20 tisoč ljudi. V ta namen so izdelali celo nov tehnični slovar, ki naj poenoti obilico novih strokovnih izrazov.
Medtem ko se bavijo strokovnjaki v laboratorijih raketne postaje White Sands z raketni-
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
mi projektih velike zmogljivosti, je institut na polotoku Point Mugu opremljen pretežno za eksperimentiranje z usmerjenimi raketami, od katerih se zahteva velika okretnost in smerna občutljivost. Ti umetni in-sekti morajo biti v prvi vrsti zelo hitri, to je še hijtrejši od naj-dernejših bombnikov; sposobni morajo biti, da sledijo sovražnemu letalu skozi naravno in umetno meglo, da se prebijajo sami za svojim plenom skozi oblake in da ga kljub njegovi obrambi gotovo dosežejo. Po svoji priro-di so ti stvori torej obrambna orožja za zaščito pred letalskimi napadi in zato nič manj važni kot na primer atomska bomba.
Najbrže bo to v bodoči vojni edini način, na kateri se bo lahko napadena država obranila strašnih, posledic zračnega napada. Zato se razvoju teh tipov polaga velika važnost in preizkušajo vnovič tudi konstrukcije starejšega datuma, ki se poprej zaradi nedoraslosti raketne in radio-tehnike niso obnesle kot so to na primer akustični, optični in termični zračni torpedi in projektih. Princip akustičnega projektila leži v tem, da ga vsak ropot motorja, pa tudi le šum zračnega vijaka ali sikanje iz ust iztekajočih plinov raketnih motorjev kar sami privlačijo: to pomeni v praksi, da
lENSKA DOBI DELO
po 8 ur na dan skozi celi teden, čiščenje hiše, pranje in splošna hišna opravila pri dobri družini.
Katero veseli, naj se glasi pri
MOLLY'S BAR 7508 St. Clair Ave.
Plača po dogovoru
ŽENSKA, SAMSKA,
Želi dobiti v najem 2 ali 3 neopremljene sobe.
Pokličite po 4. uri popoldne. PO 1-8188
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9811
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupiti hišo za eno ali dve družini pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR
(OLLINWOOD DRY (LEANING
15210 Saranac Rd.
Frank Kovač, lastnik
čistimo, likamo in popravljamo moško in žensko obleko.
Imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da podlogo če treba, da ko je obleka zlikana, izgleda kot nova.
Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo.
Pokličite
GL1-4746
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. 9. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg,
Michigan
Phon* 9126 FS
si poišče svoj cilj v jati letal kar sam.
Optični projektih reagirajo v istem smislu, na svetlobo, kakor jih vidimo s svetlobnimi žarki neposredno z zemlje. Termični projektih pa so pokorni toplotnim žarkom in menjavi temperature. Da so taki mehanizmi skrajno občutljivi in da zahtevajo za njihovo izpopolnitev velike konstruktivne napore in dolgotrajne preiskušnje, ki se vršijo že nekaj let nad otoki ob kalifornijski obali in tudi na kopnem, ne morejo ostati dolgo tajni, je tudi razumljivo. Preveč je ljudi na svetu, ki imajo prav poseben interes za razvoj vojne tehnike in ki s tem svojim zanimanjem za take reči uravnavajo politično ravnotežje v svetu.
Tako so včerajšnje tajnosti postale danes že last strokovne literature in tudi dnevnega časopisja, iz katerih posnemamo snov ^a to našo razpravo. Prebivalci naselbin, ki ležijo v območju teh projektilov, jih že dobro poznajo po obliki in barvi ter vedo, da to niso neki fantastični stvori, pač pa prava raketna
3 sobe se odda v najem.
Spodaj.
Vpraša se na
445 E. 157 St., KE 1-5679
TELICA NAPRODAJ
Proda se eno leto staro telico, dobre pasme za rejo. Vpraša se pri
Mrs. George Krainčič,
EDDY, RD.. WILLOUGHBY, O.
THEMAme AUTOMATIC WASHER
Sef If. Forget it. Maytag does all
k-ELZT:: 269.9!):%%.:""' ""s"
NORWOOD Appliance & Furniture 6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK
orožja, ki križarijo nad morjem.
Bajka o "letečih krožnikih" ni vzbudila pri njih takšne senzacije kot v ostalem svetu; kajti skoraj vsak dan lahko sami opazujejo izstrelke najrazličnejših oblik in velikosti na poizkusni progi nad otoki, ki meri kakih 450 kilometrov. Nekateri od teh se vzpenjajo tako strmo in lete tako hitro, da se že v trenutkih izgube v sinjini neba, drugi se zopet gibljejo nad morjem v zmerni višini par sto metrov in izvajajo od časa do časa razne vratolomne akrobacije, spuščajoč se pri tem skoro do same morske gladine.
V teh letečih stvorih ni pilota, ki bi jih vodil, temveč se oni v zraku premetavajo le po volji človeka, ki sedi mirno v eni od teh pomorskih baz, oddaljenih na stotine kilometrov t)d letečega projektila. In vendar jih ta vodnik lahko neprestano opazu-
IŠČE SE ŽENSKO
za opravljanje hišnih del in oskrbo dečka,, starega dve leti in pol. Mora biti zanesljiva. Mati dela. 5Vž dni tedensko, zvečer prosta. Pokličite med 9. 30 in 5. zvečer. — FA 1-4007, po 7.30 uri zvečer pa GA 1-8414.
Delikatesno in konfekcijsko trgovino *
proda po zmerni ceni. Vzrok
se
prodaje je bolezen v družini. Prometen prostor. — Vpraša se na
749 E. 185 St.
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave.—EN 1-9138
URADNIKI PODR. št. 3 SMZ
ZA LETO 1950:
Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. I^erko, 1092 E. 174 St., tel. rV 1-5658, blagajnik Martin Valetidi, zapisnikar Jas. Stopar, nadzorniki; Jim Kastelic, Joe Per usek, Martin Komachar, zastopniki za Federacijo SMZ: Stanley Mahnič, Jim Kastelic in John Tomšič.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
POSEBNA RAZPRODAJA
20% POPUSTA NA NOGAVICAH, NYLON SPODNJIH KRILIH IN NOČNIH SRAJCAH Poletni klobuki po polovični ceni. Oglejte si našo lepo izbero.
LUCILE HAT AND BRIDAL SHOP
693 EAST 185th ST., IV 1-6310	MRS. L. MURPHY
STAKICH FURNITURE CO.
, Quality at a Price — Easy Terms
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovsek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo* kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
OUAt''!
POSEBNOSTI
za petek in soboto,
9. in 10. JUNIJA 1950
• -fP
BONELESS ROLLED CORNED BEEF funt 39^
TELEČJA PEČENKA______________________funt
NAREZAN ŠPEH.................................funt
NAREZAN SPICED HAM_________________funt
RIB END SVINJSKA PEČENKA________funt
JANJETINA — CHOPS______________________funt
OKUSNE VINARCE ......:__________________..funt
SVEŽE OČIŠČENI PURANI.
....funt
39c 29c 65c 33c 45c 31c 49c

------- stusfi and Sav»af-=:z^-
Quality Miat Market

14820 SK Clolr ♦ Doily 8:30 te 6—Fn. & Sot. 8 #o%

je na zelenkasto svetlikajočem se zastoru posebne priprave vrste Radar, kjer se mu pokažejo projektih kot male svetleče točke. S posebnim aparatom spravi potem vodnik projektil zopet v pravi tir.
Za preizkušnjo uporabnosti raznih tipov raketnih projektilov uporabljajo seveda tudi temu početju primerne 'leteče tarče" in mogoče so prav te tarče tisti, ki jih je sedaj časopisje proglasilo za "leteče krožnike" z Marsa. Važna lastnost teh ploščatih tarč je namreč ta, da so tudi one zelo hitre in okretne ter da lete
največkrat v nepravilnem žaga-stem tiru s stalno menjajoče se višino. Ker so vsled tega tudi raketni projektih primorani slediti svoji tarči z isto in tudi večjo okretnostjo, ako jo hočejo doseči in "zadeti," predstavlja ta način vežbanja strogo preizkušnjo tako za ljudi kot za leteči material.
Po vsem tem bo za obrambo pred zračnimi napadi v bodoči vojni potrebno le nekoliko ljudi, ki bodo v varnih zaklonih skriti vodih s svojimi aparati raketne projektile proti napadalcem. Ali izkušnja uči drugače.
Ne glede na ogromne materialne i investicije, ki so potrebne za po-i stavitev take obrambe, je nujno potreben tudi mnogoštevilen i" izkušen strokovni kader. Vse to stane naravno ogromnega denarja in predstavlja tako zopet novo postavko v vojnem proračunu moderne države.

A / l*i jS?
VELIKA ODPRTIJA v SOBOTO, 10. JUNIJA
Grrdina Appliance Co.
819 East 185th Street, poleg La Salle gledališča	IV 1-3608
Pridite in se registrirajte za 40 lepih dobitkov, katere bomo oddali srečnim ljudem. Darila za vsakega, ki obišče našo trgovino na dan odprtije.
Velika zaloga električnih ledenic—kuhinjskih peči—pralnih strojev—radijskih aparatov—likalnikov in drugih potrebščin.
Vljudno vabita—MR. in MRS. LOUIS E. GRDINA
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da je umrl naš dragi soprog in oče
Frank Šinkovec
Zatisnil je svoje oči po šest let dolgi bolezni dne 9. maja 1950.
Pogreb se je vršil dne 12. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni maši-zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih na sv. Pavla pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen v vasi Ledine pri Idriji.
V	dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Hvala tudi vsem, ki so darovali v gotovini za družino.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslu go za spremstvo pri pogrebu.
Najlepša hvala vsem onim, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo naj sprejme čst. duhovščina pri cerkvi Marije Vnebovzete za opravljene cerkvene obrede, kakor tudi pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogrebin najboljšo poslugo. Hvala lepa tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Ako ni prejel kdo zahvalne karte, ki nam je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja, in naj tem potom sprejme našo globoko zahvalo.
Ti, dragi soprog in oče, počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška gruda!
ŽALUJOČI OSTALI;
MARY, soproga
FRANK, JOSEPH in CONRAD, sinovi
MARY, poročena NOVAK, in ELLA, poročena HART, hčeri
zeta in sinahe, nečaki in nečakinje
JENNIE FORTUNA, sestra
V	stari domovini zapušča brata in sestro.
Cleveland, Ohio, dne 8. junija 1950,