MPoStnliui platana v ootnrtnl n C11111 Dln Mmrenskl dem Stev. 141 U fiubtiunl, 23. |unl|a 1936 leto 1. 22. konferenca za Dardanele Sodeluje devet držav, ki naj sprejmejo načrt pogodbe o vzajemni pomoči na Sredozemskem morju Montreux, 23. junija. Včeraj popoldne se je začela v Montreauxu konferenca, katero je izzvala Turčija s svojo nedavno spomenico ZN, v kateri je zahtevala, naj ji spričo nejasnega položaja v Evropi ZN dovoli, da oboroži Dardanelske morske ožine. Zaradi tega naj bi se na tej konferenci razveljavila razorožitvena določila v lo-zansH mirovni pogodbi, po kateri je morala Turčija izprazniti Dardanele. Na konferenci, ki je v zgodovini borbe za to važno morsko ožino že 22., sodelujejo zastopniki devetih držav, ki so podpisale lozanski dogovor. Te države so: Anglija, Francija, Japonaka, Turčija, Bolgarija, Romunija, Jugoslavija, Grčija in Rusija. Italija se razprav na tej konferenci ni udeležila in je sporočila, da ne more sodelovati pri evropski politiki vse, dokler ne dobi zadoščenja zaradi sankcij. 'Zato Italija ne bo mogla priznati nobenega sklepa te konference, kakor ne more priznati nobenega odloka ZN, ki bi bil sklenjen v času, ko Italija zaradi svojega ogleda in zaradi obrambe svojih pravic ne more sodelovati pri nobenih razgovorih. | ___________ Konferenca v Montreuxu, kakor kaže, ne bo omejila svojega dela samo na to, da pretehta turško zahtevo in ji ugodi, marveč bo skušala rešiti tudi še več vprašanj, ki se tičejo Sredozemskega morja. Po angleškem predlogu naj bi se sklenil glede Sredozemskega morja sporazum o sodelovanju in vzajemni pomoči med Anglijo, Francijo, Grčijo, Turčijo, Jugoslavijo in Španijo. Ta načrt naj bi zagotovil skupno varnost vsem tem državam. Po tem angleškem načrtu bi tisti del Sredozemskega morja, ki je za Italijo najvažnejši, prišel pod popolno nadzorstvo teh držav, To je glavni razlog, zakaj Italija ni hotela poslati na konferenco niti svojega opazovalca, kakor je bilo prvotno rečeno. Prva javna seja konference se je vršila ob 16. uri. Otvoril jo je član švicarskega zveznega sveta Mota, ki je poudaril, da je Turčija ravnala pravilno, ko je hotela doseči svoje pravice s tem, da je dala pobudo za sklicanje te konference. Za njim je govoril turški zun. minister Ruždi Aras, ki je obrazložil turške predloge in jih zagovarjal. Njegov govor je vseboval splošne zahteve, ki jih ima Turčija glede na zopetne oborožitve 7 urna bitka v Palestini Jeruzalem, 23. junija. Včeraj je prišlo do silovitega spopada med angleškimi rednimi četami in med Arabci pri Tulakaremu v Severni Palestini. V tej bitki so morali prvič aktivno nastopiti tudi tanki in letala angleške armade. Vsega skupaj je v tej bitki z arabskimi vstaš-kimi oddelki sodelovalo okrog 2000 angleških vojakov, oboroženih z vsem najmodernejšim orožjem. Število ranjencev in mrtvih sicer ni bilo veliko, ker je ozemlje, na katerem se je bitka vršila zelo težavno in skalovito, tako da so se napadalci in napadenci lahko skrivali. To }e bila največja bitka od začetka nemirov t Palestini. Angleži so prepričani, da je treba porast nemirov spravljati v zvezo s finančno m moralno pomočjo, ki jo dajejo neke inozemske sile Arabcem. Jeruzalem, 23. junija. Včerajšnji spopad med angleškimi četami in arabskimi uporniki pri Tulakeremu je bil najhujši, kar jih je bilo od začetka sedanjih nemirov v Palestini. Arabci so nastopili v zelo velikem številu. Z angleške strani je sodelovalo pri boju nekaj enot kraljevskega strelskega polka in škotskega planinskega polka, ki so jih podpirali tanki in letala. Boj je trajal sedem ur. Nastal pa je zato, ker so Arabci popoldne napadli angleško pro-vijantno kolono in pri tej priliki so hudo ranili enega izmd sprevodnikov. Ostali sprevodniki so zahtevali takojšnjo pomoč, nakar 60 i'im prihiteli na pomoč oddelki navedenih polov. Škoti so napadli Arabce z besom, toda tudi ti so se ogorčeno branili. Mislijo, da so bile na obeh straneh izgube mnogo hujše, kakor pa znašajo po prvih poročilih. Neredi v Jeruzalemu trajajo še naprej. — Sinoči so z bombami poškodovali most, ki vodi na cesti iz Jeruzalema v Jerihom. Oblasti so kaznovale 20 prebivalcev iz vasi Sarisa, ki so bili tedaj blizu mosta, ko je most zletel v zrak. Dolžijo jih, da so oni tudi poškodovali jeruzalemski vodovod. Pri Bersabi so našli ubitega Žida, pri Magdali pa enega ranjenega Zida. Iz vse Palestine prihajajo vesti, da so pokvarjene teglefonske zveze. Mandatska vlada je objavila proglas, v katerem pravi, da bo vsakdo, ki bo nosil s seboj oiožje ali municijo kaznovan s pet let ječe. — Pri težjih primerih je predvidena dosmrtna ječa. Napad na oblasti ali zasebnike se brezpogojno kaznuje s smrtno kaznijo. Atentatorji na predsednika vlade obtoženi Belgrad, 23. junija. AA. Preiskovalni sodnik državnega sodišča za zaščito države g. Djurdje Marinkovič je izročil te dni državnemu tožilcu g. dr. Djadrovu gradivo kazenske preiskave zoper Damjana Amautoviča in ^ostalih obtožencev. Državni tožilec je po proučitvi tega kazenskega predmeta izročil včeraj preiskovalnemu sodniku obtožbo proti obtoženemu Damjanu Arnautoviču za dejanje po čl. L, točka 7. zakona o zaščiti javne varnosti in reda ▼ državi, to je za poskus umora predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča, zoper Dragišo Stojadinoviča, Vasilja Trbdča, Dragomira Milova- „Queen Mary" povozila kita, na „Normandie,f padlo letalo Čudne nezgode največjih parnikov sveta lju in vozi na krovu poškodovano letalo. London, 23. junija, m. Žele sedaj se je zvedelo, da je največja angleška ladja »Queen Mary« ob priliki svojega povratka iz Amerike, naletela na oceanu na ogromnega kita ter ga preklala na dvoje. Ladja je plula z brzino 28 vozlov, ko se je nenadoma pojavila pred njo ogromna črna masa, dolga kakih 20 m. Nekoli- noviča, Mirka Uroviča, Jova Nenadoviča in dr. Vukanoviča za isto dejanje v zvezi e § 34. kazenskega zakonika. Glede obtožencev inženjerja Nikole Kabalina, Dragoljuba Ivanoviča in Radivoja Nanoviča državni tožilec ni našel osnove za nadaljno kazensko tožbo. (§ 108. kazenskega zakonika). Zato so jih takoj izpustili na prostost. Za Taso Diniča je državni tožilec predlagal, naj se kazenske postopek v smislu § 463 kazenskega zakonika do njegove privedbe ustavi, nadaljeval pa se bo, ko bo Dini-č predveden, kakor navaja navedeni zakonski predpis. London, 23. junija, o. Včeraj je iz Londona odplul veliki francoski parnik »Normandie« v Le Ilavre čez Rokavski preliv. Med vožnjo se je prepetila nesreča, ki nima primere. Angleško vojno letalo, ki je krožilo nad Rokavskim prelivom, je v trenutku, ko je parabrod bil v največji brzini, letelo zelo nizko, komaj nekaj desetin metrov nad morjem. Slučaj je nanesel, da se zaradi nepazljivosti pilota letalo ni pravočasno vzdignilo višje in je zadelo ob kljun ladje ter padlo nanjo. Mornarji, ki so bili na tem delu krova so se rešili v pravem času, a prav tako se je posrečilo odnesti zdravo kožo tudi pilotu. Letalo je vozil angleški poročnik Hordey. Parnik pluje proti svojemu ci- Prevažanjc otrok I s kolesi - dovoljeno Glede na trdote, ki so se pokazale pri jzv?" janju predpisa občnega cestnega reda o prevažanju otrok z bicikli, je gospod ban odredil, da je dovoljeno jemati otroke na bicikle po dnaslednjinn pogoji: 1. Dovoljeno je s kolesi voziti otroke do 14. leta starosti le odraslim osebam, če je kolo opremljeno s posebnim sedežem in držali za noge in roke otroka. 2 Kolesar ne sme z otrokom voziti z brzino preko 15 km na uro: 3. prepovedano je otroke voziti s kolesom po zelo prometnih ulicah, zlasti kjer je tramvajski promet. 4 Kjer je začasen večji promet ali ovira, je dolžan kolesar, ki v°« otroke, stopiti s kolesa, dokler ni zapreka odstranjena odnosno promet zopet normalen. Bern, 23. junija. (DNB) Zvezni svet je na dopoldanski seji proučeval vprašanje franka. ko trenutkov za tem je že prišlo do trčenja. Pri tem so ugotovili, da je bila ona ogromna masa velikanski kit. Potniki trčenja sploh niso začutili. Iz kita je brizgnila kri kakor iz vodometa. Vse morje okrog ladje se je naenkrat pordečilo, ves okrvaljen pa je bil tudi sprednji del ladje. Ik Nemške trg. pogodbe Budimpešta, 23. junija. Trgovinska pogajanja med Madžarsko in Nemčijo, ki so se začela 10. t. m. v Budimpešti, so sedaj končana. Razpravljali so o vseh vprašanjih medsebojnega blagovnega in plačilnega prometa. Podrobnosti nove pogodbe še niso objavljene. Pravijo pa, da odpira nova trgovinska pogodba Nemčiji nove možnosti za prodajo njenih izdelkov. Sporazumeli so se tudi o deviznih olajšavah za obiskovalce olimpijade. Ta pogajanja niso bila v nobeni neposredni zvezi s pravkaršnim obiskom predsednika nemške narodne banke dr. Schachta v Budimpešti. Strela ubila 52 ljudi Sofija, 22. junija. Vročinski val, ki je zadnje dni pritisnil na Bolgarsko, je ponekod povzročil hude nevihte ,ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Z raznih bolgarskih krajev poročajo, da je strela ubila 52 oseb. V soboto je strela zahtevala 37 človeških žrtev. Verjetno je, da je število žrtev še višje, ker še ni poročil iz oddaljenih hribovitih krajev. Tudi gmotna škoda je velika. Dardanel, ki je za njo nujna, katero pa po drugi strani zahtevajo tudi koristi svetovne trgovine. Na predlog francoskega delegata sta bili izvoljeni dve komisiji: prva naj prouči pravno, druga pa vojaško stran turških zahtev. Turške zahteve Montreux, 23. junija, o. Na eni izmed prihodnjih sej bo Turčija predložila svoje natančne zahteve, ki so naslednje^ Konferenca naj ukine vojaški dogovor o morskih ožinah in o mednarodni nadzorstveni komisiji za nje. Dovoli naj se svoboden promet za vse trgovske ladje. Če bi hotele skozi Dardanele pluti tuje vojne ladje v Črno morje, morajo prej obvestiti turško vlado. Vojne ladje smejo ostati na Črnem morju samo 14 dni in ne smejo biti večje kakor 14.000 ton. Države, ki leže ob Črnem morju, ne smejo naročati večjih vojnih ladij, kakor pa je najmočnejša turška vojna ladja. Rusija pa sme v svojih ladjedelnicah ob Črnem morju gradit! ladje, kakršne hoče. V primeru vojne naj bi bile Dardanele zaprte samo za tiste države, ki bi bile proglašene za napadalke. Roosevelt nič več kandidat Filadelfija, 23. junija. Več demokratskih voditeljev je stavilo kandidacijskemu kongresu demokratske stranke predlog proti dosedanjemu predsedniku Združenih držav Rooseveltu, češ, da si naj stranka izbere za svojega kandidata »pravega demokrata«, ki bo spoštoval temeljna načela stranke. Dalje zahtevajo, naj demokratski kandidat stavi interese držaive nad interese stranke, naj upošteva proračunsko ravnovesje. Prav tako naj kandidat demokratske stranke opušča pretirano poseganje države v gospodarsko življenje, spoštuje ustavo in pazi na čim večjo štednjo. Nezadovoljni demokratski prvaki groze, da bodo v nasprotnem primeru pri'novembrskih volitvah javno nastopili za republikanskega kandidata Lan-dona. Philadelphia, 23. junija. AA. Reuter: Dejstvo, da se je demokrat Al Smith postavil proti Rooseveltu, da je slutiti velike težave, s katerimi bo Roosevelt postavljen za kandidata demokratov pri predsedniških volitvah. Verjetno je, da se bo Al Smith s svojim krilom pridružil republikanskemu kandidatu Landonu in se bo demokratska stranka razcepila, ker meni ustanoviti Al Smith svpjo demokratsko stranko. Stavka bolgarskih šoferjev Sofija, 23. junija. AA. Danes je na vsem Bolgarskem stopilo v stavko okoli 8000 šoferjev, članov "zveze šoferjev in avtomobilistov. Zato se je danes ustavil v Sofiji ves avtomobilski in avtobusni promet. Do stavke je prišlo v znak protesta zoper nekatere sklepe višjega prometnega sveta, ki se tičejo avtobusnih podjetij, in zaradi previsokih davkov na zaslužek in pristojbin na bencin in olje. Razen šoferjev so danes stopili v Sofiji v stavko tudi vsi čevljarji. Vzrok te stavke je v tem, ker so delavci zahtevali povišanje mezd in skrajšanje delovnega časa, delodajalci pa niso hoteli ha to pristati. Baje je tudi med tobačnimi delavci nastalo gibanje za ponovno stavkanje, ker stoje delavci na stališču, da se tovarnarji ne drže sporazuma, dogovorjenega pri nedavni stavki. Al Capone Wasliington, 23. junija. Pravosodno ministrstvo je odbilo prošnjo za pogojni izpust znanega gangsterja Al Capona, ki je že prebil eno tretjino svoje kazni in ki je od vodstva kaznilnice dobil potrdilo o dobrem vedenju. Pravosodno ministrstvo je mnenja, da je mogoče govoriti o pogojnem izpustu šele, ko bo Al Capone prebil drugo tretjino kazni, torej leta 1939. Spremembe v avstrijski politiki t Dunaj, 23. junija. AA. DNB popravlja sobotno vest o diplomatskih premestitvah v avstrijski zunanji politiki. Agencija pravi, da je svetnik v zu-nanjme ministrstvu v. Aleksitz imenovan za avstrijskega poslanika v Haagu in ne v Pragi, kakor je prvotno poročala. Žandarji se tepo Budimpešta, 22. junija. AA. V Toronju ®o se stepli orožniki. Pri tej priliki je bil en orožnik ubit, drugi pa hudo ranjen. Eden izmed orožnikov, ki je sodeloval pri pretepu, je izvršil samomor. Naši harmonikarji v Sofiji Sofija, 23. junija, m. 25. t. m. bo prispel semkaj zbor malih mariborskih harmonikarjev. Za časa svojega bivanja v Sofiji bodo mariborski harmonikarji sostje tukajšnjega pevskega društva »Rodina«. Mariborski harmonikarji bodo priredili v Sofiji nekoliko koncertov, nukar krenejo na turnejo po Bolgariji. Vojno slavje v Trstu Trst, 23. junija. Pred svetilnikom, ki obvladuje tržaški zaliv, se je vršila ob udeležbi zastopnikov civilnih in vojaških oblasti in raznih domoljubnih društev žalna slovesnost na čast mornarjem, padlim v svetovni vojni pri operacijah o priliki torpediranja avstrijskega drednota »Szent Istvan«. Štiri krogle za profesorja Dunaj, 22. junija. Danes dopoldne je dijak Wellbeck ubil na dunajskem vseučilišču z revol-verskim strelom voditelja takozvane pozitivistične struje profesorja Moritza Schlicka. Morilec je prežal na profesorja na hodniku in ga tamkaj brez vsakega pojasnila abil s štirimi streli. V vseučiliških krogih govore, da gre za dejanje čisto zasebne narave, ker je profesor Schlick preprečil, da bi dijak Wellbeck dobil mesto, ki so mu ga bili obljubili. Upor v Boliviji La Paz, 22. junija. Bivši predsednik bolivijske republike Baptisto Savedra je izvedel protirevolucijo, Zdi pa se, da ta protirevolucija ne bo uspela, ker je prehitro izbruhnila in so jo policijske oblasti pravočasno odkrile. Dva člana revolucijonarne vlade sta zaprta, Savedro pa so aretirali in izgnali v Arizo. Drobne Madrid, 23. junija. AA. DNB: Zunanji minister je objavil, da španska vlada ni izdelala nikakega načrta za reformo DN. Washington, 23. junija. AA. DNB: Predsednik Roosevelt je dal agrement za novega veleposlanika Suvicha. Pri tem pa se izjavlja, da agrement ne pomeni priznanje aneksije Abesinije. London, 23. junija. A A. DNB: Eden je včeraj sprejel francoskega veleposlanika, ki mu je sporočili, da je franc, vlada sklenila ukiniti sankcije. London, 23. junija. A A. DNB: Trde, da bo za predsednika zasedanja DN izvoljen namesto dr. Beneša de Madariaga, predsednik odbora trinajsto-rice, ki je te dni v Londonu. Atene, 23. junija. A A. Stefani: Grška vlada izjavlja, da ni nič uplivala na pogajanja med grškim patrijarhatom in albansko vlado glede albanske pravoslavne cerkve. Carigrad, 23. junija. AA. Turški gospodarski krogi so zelo zadovoljni, ker bodo sankcije kmalu ukinjene. Turško gospodarstvo je zaradi sankcij imelo precej škode. Bukarešta, 23. junija. AA. Na včerajšnjem shodu domovinske fronte je govoril bivši ministrski predsednik Vajda Vojevod. Shoda se je udeležilo 20.000 ljudi. Stuttgart, 23. junija. AA. Na tekmovališču pri »Solitudo« sta trčila skupaj dva motocikla. Eno motorno kolo je bilo zagnano med občinstvo, tri osebe so ubite, dve pa težko ranjeni. --------------------------------------- OLIMPIJSKE IGRE 1940 NA ANGLEŠKEM London, 22. junija. Poleg Japonske in Finske, ki se odločno potegujeta za izvedbo prihodnjih olimpijskih iger v letu 1940, je londonski župan pozval mednarodni odbor, da naj priredi olimpijske igre leta 1940 v Londonu, če bi olimpijski odbor ta predlog sprejel, je že sedaj na razpolago znesek 100.000 funtov za prve priprave. Ban v Savinjski dolini in Celju Celje, 23. junija. Danes je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen prvič oficielno obiskal Savinjsko dolino in njeno metropolo — starodavno Celje. Po vseh kraijh, kjer se je g. ban ustavil, so bile hiše okrašene z državnimi zastavami. Prav prisrčni sprejemi so bili na Vranskem, pri Fundi, pri Sv. Petru in v Žalcu. Povsod se je k sprejemu zbralo obilno občinstva, poleg občinstva pa je bana povsod pozdravljala tudi šolska mladina. Oficielne pozdrave pa so g. banu izrekli povsod župani, zastopniki krajevnih organizacij ter krajevnih odborov JRZ. Poleg njih pa tudi gasilci in zastopniki drugih kulturnih organizacij. * Nad vse veličasten je bil sprejem v Celju. Za to slavnostno priliko je starodavno Celje izredno praznično razpoloženo. Skoraj z vseh hiš vihrajo zastave, po ulicah pa so se zbirali že nekaj časa pred prihodom g. bana meščani, da v čim večjem številu pozdravijo svojega priljubljenega ljudskega bana. Ob napovedani uri se je zbralo pred Mestnim domom izredno mnogo občinstva, šolska mladina vseh celjskih šol, zastopniki vojaških in civilnih oblasti, vsi mestni svetniki, okoliški župani ter duhovščina iz Celja in okolice, kakor tudi zastopniki organizacij, gasilci v uniformah, dekleta v narodnih nošah in šolska mladina. G. banu je šla nasproti do Samca četa okrog 70 kolesarjev in nad 20 konjenikov. Ko je g. ban prispel n aLožnico, so ga pozdravili mestni svetnik Pišek, v imen ufantov pa g. Veber in Kroflič, nato se je razvil proti mestu veličasten sprevod. Na čelu je jezdil konjenik z zastavo, nato so vozili kolesarji, njim pa so sledili jezdeci. Končno se je vozil v svojem avtomobilu g. ban s sreskim načelnikom dr. Zobcom in svojim tajnikom dr. Kovačičem. Ko se je bližal sprevod Mestnemu domu, je zaigrala godba koračnico. Najprej je pozdravil bana mestni župan Mihelčič, ki mu je izrekel iskreno" dobrodošlico. Sledila sta pozdrava učenke Vengust iz dekliške osnovne šole in učenke Hrastnik iz osnovne šole šolskih sester. Obe sta izročili banu tudi šopke lepih nageljev. V imenu štajerskih deklet je nato pozdravila bana gdč. Golobova v gornje-savinjski narodni noši in mu izročila krasen šopek cvetja. Po sprejemu bana je bila slavnostna seja na mestnem magistratu, kateri so poleg g. bana prisostvovali tudi sreski načelnik in vsi občinski svetniki. Tu je izpregovoril g. banu zopet mestni župan Mihelčič, ki se mu je zahvalil za dosedanjo naklonjenost ter ga prosil, da ohran ito naklonjenost Celju tudi v bodoče. Ban se je v lepih besedah zahvalil za tak veličasten sprejem ter obljubil, da bo tudi v naprej delal po svojih močeh za dobrobit prebivalstva svoje domovine. Po slavnostni seji je ban' sprejemal deputacije na sreskem načelstvu. Treznostno zborovanje Ljubljana, 23. junija. Pa poživi treznostno gibanje, je Sveta vojaka sklicala v nc J!io dopoldne posebno zborovanje v Delavski zbornico, katerega so se udeležili predvsem zastopniki oblasiev, društev in korporacij, ki jim je pri srou delo za treznost. Zborovanja so se med drugimi udeležili: zastopnik banske uprave in socialnega oddelka dr. Karlin, zastopnik ljubljanske škofije in Karitativne zveze dr. Alfonz .'sičnik in zaslo>>:iik lavantinske katoliške ako dr. Meško, za leslno občino dr. Mis, ravntelj - ihijenskega zavoda dr. Pirc, predsednik zveze društev »Šola in dom« dr. Lončar ter drugi številni predstavniki. Zlasti številne so bile zastopnice ženskih organizacij. Sledili so posamezni referati, ki so se nanašali na protialkoholno delovanje med posameznimi stanovi. Zanimiv je bil referat odposlanca Prosvetne zveze prof. Janka Mlakarja, ki je izvajal: Prosvetna zveza deluje pri protialkoholni akciji takole: 1. Nabavila je 150 diapozitivov s primernimi predavanji protialkoholne vsebine, ki jih |>ošiljn včlanjenim društvom 'za protialkoholno propagando. 2. Glavni obor in vsa društva imajo posebne referente za protialkoholno akcijo. 3. Včlanjena društva so dolžna vsako leto vsaj eno protialkoholno prireditev prirediti. 4. Več društev ima v svojih domovih brezalkoholne gostilne. 5. V dekliških krožkih in fantovskih odsekih Prosvetne zveze se na ser' uikih temel jito obravnavajo tudi alkoholna vprašanja Društva Prosvetne zveze še. e tem pobijajo alkoholizem, ker odvračajo mladino in odrasle od pohajanja po gostilnah ter jim nudijo v prostem času pošteno zabavo, pa tudi resno delo. Nasveti. Zdi ee mi, da vse protialkoholno gibanje ne bo nič pomagalo, če ga ne bo podprla država s svojo avtoriteto. Zato si usojam stavili tele predloge: 1. na vseh šolah naj se abstinenca in treznost prav tako priporoča kakor Rdeči križ in Jadranska straža Zlasti naj bi »Jadranski stražarji« poleg morja vzljubili tudi navadno vodo Pred leti ao imeli na šolah -Mlade junake«, ki pa sedaj menda spe Krepek sunek s »Prosvetnega oddelka bi jih gotovo zbudil. 2. Na šolskih prireditvah in izletih naj bo aživanje alkoholnih pijač strogo prepovedano. 3. Na šolah naj se uvedejo protialkoholna predavanja. Dijaki naj pišejo vsako leto nekaj nalog. v katerih naj se obravnavajo alkoholna vpra-' šanja. 4. Za alkoholne pijače naj se uvedejo »pivski listi«. (ImeH bi ga moral vsak »vinski brat«.) — Brez njega bi ne smel nihče uživati, hraniti ali kupovati alkoholnih pijač. Za izdajanje pivskih listov naj bi se pobirala pristojbina, ki bi se stekala v »fond za pobijanje alkoholizma«. Pivski list bi mogle dobili samo odraščene osebe, ki lahko razpolagajo s svojim premoženjem ali zaslužkom. — Pivskega lista bi ne smeli dobiti: mladoletni, brezposelni, tisti, ki uživajo katerokoli podporo in dolžniki na zahtevo upnikov. Kdor se prvikrat upijani, ee mu odtegne piv- ski list 7Ji mesec dni. Da ga zopet dobi. mora plačati dvojno pristojbino. Meseci in pristojbine rasejo v naslednjih primerih v geometrijski pro-grosfji. 5. Sokoli, gasilci in druga, priviligirana, od države ali občin podpirana društva ne bi smela prirejati prireditev, na katerih se točijo in seveda tudi^ uživajo alkoholne pijače. Če imajo denar za pijačo, naj g imajo pa še za društvene potrebe! 6. Prestopki in zločini, izvršeni v pijanosti, naj se kaznujejo z dvojno kaznijo. Kdor v pijanosti koga rani ali ubije, naj ee mu kazen potroji. 7. V trgih in mestih naj policija pijane razgrajače fotografira, slike naj se ( rivno razstavijo. 8. Dolgovi, ki jih kdo naredi na alkoholnih pijačah, so neiztirljivi 9. Gostilničarju, ki trpi v gostilni pijančeva-vanje in razgrajanje, naj se naloži občutna kazen, ki naj se zvišuje v geometrični progresiji, če se primeri pijančevanja in razgrajanja r>onavljajo. 10 Hlevilo gostilen naj se zmanjša. 1. Ker tatovi, vlomilci in drugi sovražniki tuje lastnine krivično pridobljeni denar navadno zapijejo in po gostilnah zapravijo, naj se kaze;,.dri zakonik v toliko izpopolni, da mora vsak, ki bližnjega oškoduje krivično na njegovi lastnini, oškodovancu povrniti vso narejeno škodo. Če nima premoženja, naj ga po prestani kazni vtaknejo v prisilno delavnico. Tam naj bi tako dogo delal, dokler ne bi poravnal vse storjene škode. Tatovi, vlomilci in goljufi vseh vrst bi potem ne zapravljali tako lahkomiselno svojega plena. Imeli bi tudi pred zaporom ali ječo večje spoštovanje, kakor ga imajo sedaj. Da bi naši vinogradniki ne trpeli škode zaradi manjšega uživanja vina, naj se propagira izdelovanje brezalkoholnih pijač iz grozdja. Dalje naj se izvoz vina oprosti vsake carine. Da bo Avstrija znižala carino na naše vino, naj zniža naša država carino na njeno pivo. Za izvoz vina naj se razpišejo nagrade, ki bi se dajale iz fonda za (»obijanje alkoholizma. Glede omejitve surovosti, preklinjanja in drugih nemarnih napak, ki so razširjene med nami Slovenci, predlagam tole: 1. »Porkamadonarje«, »jebemtarje« in druge bogokletneže in preklinjevalce naj policija naj-strožje kaznuje. Kdor ima denar, naj plača, kdor ga pa nima. naj sedi. Najuspešnejša kazen bi bila, če bi plačal in sedel. 2. Za pretepače naj se vpeljejo batine. 3. Po vseh javnih prostorih (lokalih) naj se razobesijo napisi, ki pod kaznijo svare pred pre-klinjevanjem, klafanjem in vsako nedostopnostjo. Kdor posili žensko, naj ga kastrirajo. Ista kazen naj zadene njega, ki zapelje dekle, pa je noče vzeti v zakon, ali noče, oziroma ne more skrbeti za svojega nezakonskega otroka. 5. Vlačuge preganjajo in kaznujejo Čisto prav! Predlagam pa, da kaznujejo tudi njihove »kli-jenlc«. Predlogov nisem utemeljil, ker ne potrebujejo utemeljevanja, prav kakor aksiomi. Ako bi jih država sprejela in izvrševala, bi se pijančevanje in vse kar je z njim v posredni ali nej»osred-ni zvezi precej omejilo. Zborovanje je trajalo okrog tri ure ter je doprineslo /,tujino .vzpodbudo »pri, nadaljuem delovanju za treznost no gibanje med Slovenci. Ha Slomškom® dneve! Narodne noše se odpeljejo na Slomškove praznike v nedeljo, dne 28. junija /. vlakom, ki odpelje iz Ljubljane I3.4b in pridejo v Maribor ob 17.29. Ako bi se priglasilo 500 oseb, bi bil dovoljen poseben vlak, ker se pa to število ni doseglo, zato se vozijo z vlakom, ki je zgoraj označen. Na ta vlak naj vstopijo tudi vse narodne noše med Ljubljano in Zidanim mostom. V Mariboru na kolodvoru sc narodne noše uvrste v sprevod z zastavo Proevetne zveze in fanfaro in korakajo na Slomškov trg. Tiste osebe, ki so zaprosile za prenočišče gredo prenočevat k šolskim sestram. Prenočišče stane 5 din in je rezerviranih 200 postelj. Dekliški krožki, ki so se prijavili za Maribor bodisi v narodni noši, bodisi v navadni oblike potujejo istotnko z vlakom iz Ljubljane ob 13.16. —Vse informacije se dobijo med vož- njo od vodstva dekliških krožkov in prenočujejo vse pri šolskih sestrah. Takoj po prihodu v Maribor se uredi sprevod z fanfaro in godbo do Slomškov egu trga. kjer se potem v miru po dujo na prenočišče. Zvečer se lahko udeležijo koncerta »Nehovzetje« ali pa igre »Naša apostola. katero /.lasti krožkom prav toplo pripo- ročamo. Zjutraj 29. junija se zberejo narodne noše, dekleta, žene, fantje in možje v Prešernovi ulici, v bližini frančiškanske cerkve. V sprevodu se podamo k glavni službi božji na trg. X Glavnega trga na Slomškov trg koraka naša skupina tik pred duhovščino. Kako potujemo? Vsak kdor hoče iti v Maribor, mora imeti izkaznico ali legitimacijo. — Stane 3 din in se naroča pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. S to izkaznico se kupi vozni listek do Maribora, obenem se kupi železniška legitimacija K 13. Ta železniška legitima-| cija naj se itsočasno z karto žigosa, ko pridemo . v Maribor ohranimo vozni listek in obe izkaznici, katere pa je dati obe v Mariboru tudi žigosati. S tem imamo pravico do polovične voznine od 20. junija do 1. julija 1936. Pripomi-i njamo, do za ponedeljek popoldne izletniška karta ne velja. Ta ugodnost namreč poteče v ponedeljek ob t2. uri. Odhod iz Maribora pa je določen na 14.45 prihod v Ljubhjano 18.12, tako da imajo zvezo na vse strani. Ljubljančani pa se vrača jo z vlakom ob 18.00 in pridejo v Ljubljano ob 22.03. Abonentni koncerti Češke filharmonije v Pragi Češka filharmonija prireja vsako koncertno se-zoitv v i ragi ciklus simfoničnih koncertov predvsem za abonente. (Večina so vsi koncerti že več dni prej razprodani, celo stojišča.) Letos je bilo deset takih koncertov od novembra do aprila. Zanimivo je. da si za poslednji koncert izberejo spored poslušalci, abonenti sami, in sicer dve skladbi iz sporedov prejšnjih koncertov To se zgodi z glasovanjem na predzadnjem koncertu. Pri letošnjem glasovanju je dobil največ glasov (246) Leoš Janaček za svojo staroslovensko mašo »Missa glagolskaja«, na 2. mesfti (233 glasov) je bil Josef Suk s simfonično pesnitvijo »Zriinf«, na 3. mestu (215) pa je bila Viičslava Novaka simfonična pesnitev »V Tatršch«, ki jo je Češka filharmonija izvajala na koncertni turneji tudi v Ljub Ijani pod vodstvom Vaclava Taiicha. Na 4. mestu (165) je bil Cčsar Franck s simfonično pesnitvijo »Psychč«. a šele na 5. mestu (144) Je bil Ludvik v. Beethoven s svojo 3. simfonijo »Eroico* Iz tega vidimo, da je pri praškem občinstvu zelo razvita narodna zavest in da ceni predvsem domače skladatelje! tako so dobili češki skladatelji vsa prva tri mesta Nadalje pa moramo sklepati, da je v Pragi zlasti priljubljena simfonična pesnitev, ki predstavlja največjo romantično orkestralno tvorbo. Tako so simfonične pesnitve zavzele pri glasovanju vseh prvih osem mest. razen petega z »Eroico«. Na 9. mestu (97) se je pojavil Peter J. čajkov-skij s V. simfonijo. Odtod dalje se vrstijo predvsem simfonije do 19. mesta. Med njimi smo opazili tudi Igorja Stravinskega »Psalmsko simfonijo« (izvajana po Glasbeni Matici tudi v Ljubljani) na 14. mestu (86). Na 21. mestu (42) je bil jugoslovanski skladatelj iz Zagreba Boris Papandopulo 6 skladbo »Con-certo da camera«. Kakor so zavzeli prvi tri mesta češki romantiki, tako so na zadnjih treh mestih češki modernisti: F. Pfcha, E. Hlobil in J. Ježek. Na poslednjem letošnjem abonentskem koncertu, ki ie bil 24. aprila t. I. v Smetanovi dvorani, so po izidu glasovanja izvajali najprej L. Janačka »Misso glzgolskajo« za soliste, mešani zbor, orke ster in orgle. Dirigiral je K. Sejna, zborovodja Vi-nohradskega hlahola, ki je pel zborovski part. Missa je komponirana na tekst sv. Cirila in Metoda ter je po obliki simfonična pesnitev, ki ie nastala ob skladateljevem doživetju nevihte v bližini neke cerkve. Skladba nima. razen običajnih mašnih delov, nič skupnega z dosedanjimi koncertnimi mašami evropskih mojstrov. Vsi divji izlivi elementarnih sil se sprostijo v mogočnem izrazu, ki vzbudi v poslušalcu nepozabno doživetje. Primerno bi bilo. da bi se v Ljubljani kdo lotil te skladbe in jo postavil na koncertni oder. Druga točka sporeda ie bila simfonična pesnitev »Zriinf« (Zorenje) J. Suka. lani umrlega skladatelja, enega izmed najboljših čeških skladateljev, ki je bil glasbeni vzgojitelj tudi mnogim Slovencem. Dirigiral je K. B. Jiršk, dirigent in skladatelj, bivši profesor skladbe našemu skladatelju prof. S. Ostercu. »Skladba »Zrdnf« je tretji del ciklusa simfo-ničnik pesnitev: 1. Asrael. 2. Pohšdka Ičta (Poletna pravljica, 3. Zriinf, 4. Epilog, ki predstavljajo glavno Sukovo življenjsko delo. H. R. Praga. Kamnik 22. junija 1936 Nesreča pri zvonjenju. V soboto popoldne, okrog 4. ure, ko so ee zopet kopičili težki oblaki, obetajoč hudo nevihto, je žena organista Turnška v Strujah šla namesto svojega moža zvonit v cerkveni zvonik za hudo uro. Med zvonenjetn je naenkrat treščilo v strelovod zvonika približno 2 m od tal pa se je strela od strelovoda odcepila, švignila okrog zvonika, nato pa v zvonik, kjet je g. Turnškova zvonila. Puh jo je podrl ter občutno poškodoval po desni strani, telesa. Takoj so bližnji sosedje poslali voznika v Kamnik po zdravnika, ki ji je nudil prvo pomoč. Gospa Turnškova je izven nevarnosti. Nesreča v jami. Tovarna »Knolin« v Črni pri Kamniku je imela zaposlenih več delavcev v jami Kako sc jc Maksi v mv»»uji i®nn... Dve nevesti in dru9e žrtve njegovih prevar ga preganjata Marihnr 9.3 inniia «4rnrm ni vpHaIr TJnci Maribor, 23. junija. Pred malim senatom se je znašel danes Maksimiljan Polanec, 27 letni čevljarski pomočnik iz Mihalovec pri Ptuju. Kljub mladim letom ima Polanec za seboj pisano zgodovino. Pri naših oblasteh sicer še ni zapisan kot grešnik, pač pa je bogat njegov kazenski register v Avstriji, kjer je povzročil celo vrsto drznih prevar ter je tudi že nekajkrat sedel za zamreženimi okni. Maks se je rodil v Spodnji Purkli pri avstrijski Radgoni, po svojem larem očetu pa je ostal pristojen v Miha-lovce. nezakonski -in, njegov oče Steinleitner pa je premožen graški gostilničar. je že zgodaj zašel na stranpota. Delal je svojemu nezakonskemu očetu, ki se je zanj zelo zavzemal ter ga dal izučiti čevljarstva, neprestano sive lase. Zadnjo kazen, ki je trajala nad leto dni, je Maksi odsedel meseca maja lanskega leta. Z isto razsodbo je dobil trajen izgoii iz Avstrije, znal se je pa spretno skrivati, da ga niso ujeli ter poslali čez mejo. Odšel je najprej na Dunaj. Po časopisnih oglasih je iskal n ° ves te in jih tudi hitro našel. Oglasili sta se Veronika Orasch in Brigita Schuster. Z obema se je seznanil tako, da druga za drugo ni vedela. Dasi čevljarski pomočnik, se je izdajal >bema za premožnega mesarskega obrtnika. V ta namen je preuredil fotografijo neke mesarije tako, da je nosila na napisu njegovo ime. Na ta način je izvabil od vsake »neveste« po 1000 šilingov. Od Ernesta Georgsdorferja pa je izmamil 295 šilingov pod pretvezo, da bo kupil avto. Ker so mu postala na Dunaju tla prevroča, je naenkrat zapustil obe svoji nevesti ter jo popihal v Gradec, kjer je znal svojega nezakonskega očeta pregovoriti, da mu je izročil 2500 šilingov, da si odpre svojo obrtno delavnico v Jugoslaviji. Dobro založen z denarjem je Maksi brez potnega lista pre-korčali mejo, ime! na je smolo, da se je zaradi varnosti poslužil pri naših uradnih organih tujega imena. Na ta način je postal sumljiv, pridržali so ga na varnem ter poizvedovali za njim v Avstriji. Izvedeli so za njegove dunajske podvige ter ga zaprli v mariborski jetnišnici. Iz Avstrije so poslali nn sodišče obesežen ' azenski material, ki ga je spravil danes pred »dnike. Izgovarja se, da je prejel sicer omenjene zneske, pa le kot posojila, ki jih je nameraval vrniti, čim si uredi pri nas eksistenco. Razprava ob času našega poročila še traja. Celjske novic® Celje, 22. junija. Večer bolgarskih narodnih plesov in narodnih pesmi. Skupina bolgarskih akademikov in akadem-kinj iz Sofije, ki je prispela v Celje iz Maribora v ponedeljek zjutraj, bo priredila danes, v torek zvečer, v mestnem gledališču večer bolgarskih narodnih plesov in narodnih pesmi. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsi prijatelji bratskega bolgarskega naroda iskreno vabljeni. Vpisovanje novincev v prvi razred mestne deške osnovne šole bo v torek, dne 30. junija t. I. od 8—12 ter od 15—18 v pisarni šolskega upravitelj-stva (II. nadstropje). Pred vpisom v šolo je privesti vsakega otroka k zdravniškemu pregledu, ki se vrši isti dan v Zdravstvenem domu (I. nadstropje). Padec brezposelnosti. Število brezposelnih sedaj v poletni sezoni stalno pada. Tako je bilo dne 10. junija v evidenci pri celjski ekspozituri borze dela 364 delovnih moči, dne 20. junija pa 340, med katerimi je 37 žensk. Delo dobijo: 4 hlapci, 3 kosci, 1 mizar, 1 čevljar, 2.kuharici, 1 natakarica, 3 kmečke dekle, 2 služkinji in 1 postrežnica. Kdo bi vzel otroka za svojega. V celjski bolnišnici se nahaja sirota. 4 leta stari Slavko Mlina-r, sin dninarice iz Trbovelj. Fant je brez očeta, mati pa mora skrbeti še za več drugih nepreskrbljenih otrok. Dobra srca, ki bi bila pripravljena vzeti otroka za svojega, naj se javijo upraviteljstvu celjske bolnišnice. Karl VerborŠt - žrtev morilca Maribor, 22. junija. Danes dopoldne je sodna komisija iz Maribora i.a odredbo državnega pravdništva izvršila v Plo-ileršnici obdukcijo trupla pokojnega posestnika Karla Verbošta. Kakor smo že poročali, so našli Verbošta mrtvega v njegovi jiostelji. Ugotovilo se je, da je nastopila smrt že tri dni poprej, preden ie prišel v hišo raznašalec kruha Jožef Šmigoc, ki je prvi napravil strašno odkritje. Truplo je kazalo znake nasilne smrti: na sencih je bila globoka rana, postelja pa vsa okrvavljena. Ugotovitve sodne komisije potrjujejo domneve, da je postal Verbošt žrtev zločina. Pri razlelesenju je sodni zdravnik dognal, da je dobil pokojni silovit udarec z nekim topim predmetom po sencih, ki mu je razbil lobanjo. Na prsih se poznajo podplutbe, kakor da je nekdo na pokojnem klečal. Orožniki vršijo obsežne preiskave, da bi morilca izsledili. Neko osebo so že osumili, vendar kakih dokazov Se nimajo. Zločin je povzročil v vsej okolici silovito razburjenje. Zločin na cesti Na povratku z Mačkovega shoda zaklal popotnika. Maribor, 23. junija. V nedeljo 17. maja so šli po banovinski cesti proti Ormožu zakonca Ivan in Terezija Hržič ter Gomboc Anton, ki je stanoval pri njih. šli so v prvem mraku, ko je po strminah od Ormoža pridrvel kolesar, na ovinku zavozil na kup gramoza ter se zrušil. Kolesar se je naglo dvignil ter se ves razjarjen zaradi nesrečnega padca vrgel z nožem na došle popotnike. V teku prerekanja je zamahnil z bosanskim nožem ter zadel Gomboca Antona v prsi. Rezilo mu je presekalo žile v pljučih, da je v nekaj trenutkih izkrvavel. Orožniki so ugotovili, da je bil morilec Matija Gottwein, 30 letni brezposelni mlinar iz Mihovcev. Gottwein se danes zaradi svojega dejanja zagovarja pred sodniki. Pripoveduje, da se je vračal z Mačkovega shoda v Dubravi pri Zavrču, pa sta ga na ovinku Hržič in Gomboc pahnila s kolesa ter navalila nanj s palicami. Zagovor nima tehtne podlage, ker je po izpovedbah prič v resnici prvi navalil Gottwein na mirna pasanta. Razprava ob času poročila še traja. Finale za Davisov pokal v Zagrebu Jugoslovanska teniška zveza je odklonila predlog, ki ga je stavila Nemčija in bo ravno tako odklonila nov predlog, da bi Jugoslavija kaeirala 75% kosmatega dohodka, ki bi ga Nemci pobrali. Tako je torej gotovo, da ee bo vršilo finalno tekmovanje za Davisov pokal za evropski pas v Zagrebu. Zagreb se na ta finale pripravlja c polno paro. Tribune, ki jih bodo zgradili okoli celega igrišča, bodo tako velike, da bodo lahko sprejele 6000 gledalcev. Prav tako so tudi že pričeli e prodajanjem vstopnic. Iz Nemčije je že prijavljenih 400 oeeb, ki bodo prišle v Zagreb. Cene permanentnih vstopnic bodo sledeče: numerirana mesta 240, 200, 120, 100, 80 in 60 dinarjev. Stojišče bo pa stalo 50 odnosno 40 dinarjev. — Z rednim treningom bo naša reprezentanca začela 25. junija. pri izkopavanju za tovarno potrebnega materiala. Dva delavca pa sta imela posebno težko delo in sta izkopavala neki rov navpično. Ker je bila pa zemlja od zadnjega deževja zelo razmočena, se je nenadno vsula velika plast zemlje in dobesedno zasula oba delavca. Tovariši so jim takoj priskočili na romoč in ju brez posebnih poškodb po nekaj urah napornega dela reševanja rešili. Vlom v stanovanjc v Zavodni. V petek zjutraj i«. bil izvršen vlom v stanovanje kantinerja Ace Dimitrijeviča na Cesti na grad v Zavodni. Storilec je odnesel perilo in nekaj posode v skupni vrednosti 800 din. Policija je pa že v soboto izsledila storilca v osebi 27 letnega delavca Jožeta P. iz St. Pavla pri Preboldu in ga izročila okrožnemu sodišču. Nezpana utopljenka v Savinji. V ponedeljek okrog po! ene je Savinja naplavila oblečeno žensko truplo ob hiši nasproti hiše posestnika Lune, kjer so truplo kopalci izvlekli iz vode. Ker /to mislili po raznih znakih, da ženska še živi, so jo hoteli spraviti k življenju z umetnim dihanjem, kar je pa bilo zaman. Na glavi je imela neznanka nekoliko zaceljene brazgotine. Bila je stara okrog 40 let ter srednje dobro oblečena. Identitete do večera niso mogli ugotoviti. Žrtve nesreč. 33 letni 'ezposelni žagar Lesjak Ivan od St. Janža pri V. .nju je v nedeljo padel doma s češnje, si zlomil levo roko ter poškodoval desno roko in prsni koš. — Ačko Ivan, hlapec pri posestniku Ivanu Skaletu na Zg. Hudinji, je pred dvema dnevoma padel ponoči z gospodarskega poslopja in si poškodoval hrbtenico. Elektrifikacija celjske okolice. Med KDE ter nekaterimi vasmi v bližini Celja — tako Levcem, Drešinjo vasjo — se vrše pogajanja, da bi KDE elektrificirale te kraje. Dosežen je bil že načelen sporazum glede izvedbe, kakor tudi investicijskih stroškov. Prav tako je v pripravi načrt za elektrifikacijo vranskega kot«. Strela cepi hraste Sv. Ana v Slovenskih goricah, 22. junija’. V soboto popoldne 60 se privalili težki in-črni oblaki iz avstrijske strani. Nad Slovenskimi‘goricami je zadivjalo neurje. Med debelim dežjem je pokala strela, pa kratkih presledkih je tolkla po hrastih in jih precej razcepila. Pri posestniku Jožefu Urbaniču se je zgodil jx>seben dogodek. Gospodar je s svojimi delavci pospravljal piokošeno seno, ko se je nenadno in naglo začelo temniti. Pohiteli so s svojim delom, da bi ušli nalivu. V ne- posredni bližini pa se nahaja visok in debel hrast. Podenj so se že zatekli vsi delavci in nameravali tam vedriti. K sreči se je gosj»odar domislil, da bi utegnilo to (»ostati nevarno, če ne usodno, ter ie svoje ljudi pregovoril, da so kljub dežju odhiteli domov. Le nekaj trenutkov za tem je počila strela in treščila v omenjeni hrast. Strela je hrast dobesedno razklala. Le zaradi opreznosti gospodarjeve, so delavci ušli neizbežni smrti. Manjka še 800kg preprog Belgrad, 23. junija, m. V znani tihotapski aferi dr. Bodi-Novakovič, so bili sedaj izpuščeni na svobodo vsi aretiranci. Policija je izročila ves materijal glavni carinarnici, ki bo v svoji pristojnosti nadaljevala postopanje proti krivcem. Kakor znano, je policija krivce aretirala v interesu uspešnejše preiskave. Ko pa je policija delo zaključila, je moral krivce izpustiti, ker carinski predpisi ne predvidevajo preiskovalnega zapora. Preiskava je ugotovila, da je bilo v celoti vtihotapljenih v državo 180« kg preprog. Oblasti pa so zaplenile doslej le 1000 kg^ Sedaj morajo oblasti ugotoviti, kje se nahaja še ostalih 800 kg preprog. Tekom včerajšnjega dne sja prispeia na bd_ grajsko glavno carinarnico dva velika transporta PrfPr/J8- 'rirvl Je k n iz Zagreba, obstojal je iz 1 bal, Drugi pa istotako tri bale — je bil iz Ljubljane. Vozne ugodnosti za banovinske uslužbence 1 ao _u°vinah« kraljevine Jugoslavija ri . “0. junija t. 1. je objavljena rešitev mi- ^5 ®veta, s katerim 60 odobrene vozn® ugodnosti banovinskim uslužbencem in sicer aktivnim m upokojenim ter rodbinskim članom obojim v 1811 izmeri kot državnim uslužbencem in upoko-lencem. Poleg tega je odobreno, da uživajo ministri v pokoju ter ministri na razpoloženju, dalje bani v pokoju in upokojeni državni in banovinski uslužbenci ter ujjokojepi duhovniki mesto sedanjih treh voženj po polovični vozni ceni, odslej šest voženj po polovični ceni in sicer na ta način, da morejo brez drugih formalnosti izrabiti v že izdanih legitimacijah poleg za letošnje leto predvidenega kupona za 3 vožnje, šen en kupon, ki je predviden za prihodnje koledarsko leto. Opozarjamo posebno, da velja ta ugodnost za šestkratno (tja in nazaj) vožnjo po polovični ceni le za navedene upokojence, n e pa tudi za njih rodbinske člane, odnosno za rodbinske člane aktivnih nameščencev. Za izkoriščanje voznih ugodnosti, za izdajanj« in podaljševanje legitimacij za banovinske nameščence in banov, upokojence ter rodbinske člane obojih veljajo analogne odredbe paragrafov 3. do 9. Pravilnika o brezplačni in režijski vožnji na železnicah in drž. ladjah od 1. marca 1930 (»'Službene novine« kralj. Jugoslavije št. 3-a od 10. II 1930) z izišlimi dodatki. Posebno še opozarjamo, da se kot otroci, ki majo pravo na legitimacijo, smalraic !t otroci do 18. leta starosti. Zato naj se v spisku za naročitev legitimacij navedejo rojstni podatki otrok. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 23. junija: Sidonija. Jutri, sreda, 24. junija: Janez Krstnik. Lekarne. Nočno službo imajo: Hr. Piccoli. Tvrševa cesta h, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Ga rtu s- Moste. Kaj bo danes Soba Gospodarske zveze: oh 8 sestanek dekliškega odseka Prosvetnega društva Ljubljana mesto. * Jntri, v sredo zvečer ob četrt na 7 bo v Filharmonični dvoruni zadnja letošnja produkcija našega državnega konservatorija. Nastopijo naslednji gojenci: Raubar Miljutin (klarinet) — Burger Kajetan (violina), Kušej Ksenija (sopran), Bradač Zorka (klavir), Turšič Ivan (klavir), Dermelj Albert (violina), Adamič Bojan (klavir), Polajnar Ljudirfila (sopran), Osterc M. (klavir). Sklepno točko izvaja godalni orkester pod vodstvom gojenca Uroša Prevorška in izvaja njegov veliki koncert v T stavkili. Provor-šek je iz šole prof. L. M, Škerjanca. Spored stane 3 din in se dobi v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Uradne ure na mestnem poglavarstvu v Ljubljani. — S ponedeljkom, dne 22. junija 1036 so do preklica uradne ure na mestnem poglavarstvu od pol 8 do 14, ob sobotah pa od pol 8 do pol 14. Tako so izenačene uradne ure z uradnimi urami na banski upravi. — V Ljubljani, dne '20. junija 1936. Razpisi mestnega poglavarstva v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpise v Službenem listu z de 20. junija t. I., str 291. Nanašajo sc na dobave za bežigrajsko šolo, postavitev ograje ob Emonski cesti in na dobavo čistega bencina in bencinske mešanice za potrebe mestnih uradov in podjetij. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI OPERA: Začetek ob 20. Torek, 23. junija: »Vesela vdova«. Red C. Sreda, 24. junija: >Carmen<. Red Sreda. Univerzitetna knjižnica v Ljubljani V avgustu začetek dela - Preprečena zamuda Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 13. junija: 1*2 Slavni slovanski Nkjadn.le.lji (ploSče). 12.45 Vreme, porodila. 13 Ca«, spored, obvestila. 1.1.15 Odlomki 'n »večnih filmov (plošče). 14 Vreme borza. 10 Cas, vreme, poročila, siKireil, obvestila. 10.110 Nac. ura: Johan Runoberff, prvi prevajalo« srbski!) narodnih pesmi v Skandinaviji (Luka SmudluJtn zi Brlgrada. 19.50 PlofiSe. 'JO Prenos Clonnodove mi>ere •Kunst« 7. Zasreba. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (k. Vilko Ukmar). V II. odmoru: Cas, vreme, poročila. spored. Drugi programi Torek, 23. junija: Belgrad I.: 19..V» Aiigtefiki veto 2J Plesne plošče. — Belgrad II.: 14 O slovenski narodni pesmi (L. M. &kerjanq). — Zagrebi 20 Gouuotlova opera «FaU'St«. —■ Dunaj: 20 Lahka glasba. 20.35 Koncert diLnUjške filharmonije. 22.10 Celo 23.20 Dunajska glasim. irrflL&tuJaza. — Budimpešta: 10 Igra. 21.20 Vokalni ko-n-j -[Ufyrt.ij22.10 8alon«ki orkester 23.10 KJ a vir. — Trat-M Han: 2o3tf> Giordanov a glasbena po v ola «Kr^j « jp Kod>aly-jeva opera <o začela graditev knjižnice še v letošnjem poletju. 6 let smo čakali... Že leta 1930. je mojster Plečnik izdelal načrte za monumentalno zgradbo knjižnice, ki naj bi utis-nila Ljubljani pečat stavbarske umetnosti današnje dobe. Univerza .ie ta načrt predložila v odobritev pristojnemu ministrstvu, kjer je potem tudi precej časa ležal. Šele jeseni lanskega leta je prišla, potem ko je že vst naša javnost ogorčeno zahtevala čim hitrejšo zidavo knjižnice, načelna odobritev že fdavnaj predloženega načrta. Ker je seveda med tem časom stopil v veljavo novi zakon o spremembi opečnega formata in so bili načrti izdelani še za stari opečni format, je bilo treba načrte nanovo predelati. Banski upravi se je posrečilo, da je hkrati s temi deli pritegnila mojstra Plečnika za izdelavo detajlnih načrtov. Ko so bili letos spomladi ti načrti z nekaterimi 'manjšimi spremembami in statičnimi obračuni gotovi, je bila razpi-’ sana za 8. april I. licitacija za gradbena dela. Izboljšan načrt Licitacija za knjižnico jc uspela in treba je bilo še čakati na odobritev licitacije pri pristojnem ministrstvu. Medtem pa je profesor Plečnik, ki je ves ta čas še študiral načrt knjižnice, predložil nekoliko spremenjen načrt, ki je po svoji tlorisni rešitvi daleko nadkriljeval prejšnji načrt. Glede na to. da ho univerzitetna knjižnica zgradim, ki Im služila še rodonr zanamcev in ker mora po svoji monumentalnosti imeti tudi čim lepšo in smotrenejšo razdelitev notranjih prostorov, je bilo takoj jasno, da bo treba predloge projektanta Plečnika brezpogojno upoštevati. Seveda pa bi s tem zopet nastala zamuda in začetek gradbenih del bi se močno zavlekel. Da vsaj izdelava novih načrtov po novem osnutku mojstra Plečnika ne bi zahtevala preveč časa, je gospod ban dal mojstru Plečniku na razpolago potrebni aparat, ki je pod njegovim nadzorstvom v največji naglici zrisal nove načrte in izdelal elaborate, dočim so bili statični obračuni izvršeni pod nadzorstvom univ. prof. inž. dr. Kasala. Da spet ne bo zamude Glavna zamuda bi pa seveda nastala šele ta- ! krat, ko bi bilo treba poslali sedaj že izdelane nove j načrte v odobritev pristojnemu ministrstvu v Bel- j giad. Ker so načrti s potrebnimi tehničnimi poro-čili in proračuni obsežen sveženj, ki telita okrog 4 j kilograme, zahteva premišljen študij takega dela ] precej časa. Zato je prav verjetno, da v ministrstvu za gradbe, ki je prav v zadnjem času izredno obremenjeno z načrti iz vse države, ne bi mogli takoj preštudirati tega projekta. Potem bi nastopila še doba dopustov in tako bi v najugodnejšem »lučaju nekako v jeseni dobili potrebno odobritev načrta. Ker bi šele potem mogla biti v zakonitem roku razpisana licitacija, bi letos pod nobenim pogojem ne mogli več začeti z graditvijo. Na ta način bi se graditev knjižnice zavlekla za eno leto, kar pa nikakor ne bi bilo v interesu javnosti, še manj pa v interesu knjižnice, ki jo univerza že tako nujno potrebuje. Najti je bilo treba način, da se ta zamuda prepreči in omogoči graditev knjižnice še v letošnjem letu. Načrte bo odobril ban sam Najugodnejše bi bilo, če novih načrtov ne bi bilo treba pošiljati na odobritev pristojnemu ministrstvu v Belgrad. Saj so načrti le izboljšava že odobrenega načrla in vse potankosti tehničnih poročil in proračunov so točno znane tehničnemu oddelku banske uprave. Zalo bi bilo najprimernejše, če bi smel te načrte odobriti gospo«! ban sam. To namreč dopušča gradbeni zakon, ki v § 87. predvideva možnost, da gradbeni minister prenese pravico odobritve posameznih načrtov, ki sicer spadajo v odobritev ministrstvu, na bana. Ko je pred kratkim obiskal minister za gradbe g. dr. Kožulj Slovenijo, je gospod ban v želji, da čimbolj pospeši graditev, naprosil g. ministra, naj s takim pooblastilom omogoči čimprejšnji začetek gradbenih del za knjižnico. Gospod minister je uvidel tehnost razlogov in obljubil.da ho glede na to, da je spremenjeni načrt le iz|iopolnitev že odobrenih načrtov, takoj poslal pooblastilo, s katerim bo prenešena pravica odobritve teh načrtov na gospoda bana dr. Natlačena Davi j« prišlo iz ministrstva za gradbe to pooblastilo in g. ban bo še ta teden že napravljene nove načrte odobril. Začetek v avgustu Takoj za tem bo seveda razpisana licitacija v zakonitem roku. Licitacija bo nekako v začetku avgusta in ker ni dvoma, da se bo za zgradbo zanimalo precej podjetnikov, je popolnoma gotovo, da bo licitacija uspela. To licitacijo bo nato še odobrilo gradbeno ministrstvo. Ker je gradbeno ministrstvo opozorjeno na vso zadevo, ni dvoma, da ho tudi odobritev licitacije prišla hitro nazaj. Zato bo mogoče z delom začeti že v avgustu. Hkrati s pooblastilom pa je prispel od ministrstva odlok, ki razveljavlja pr'o licitacijo. Čeprav nimama ničesar od prve licitacije, je bila v toliko važna, ker je z njo za knjižnico odobreni kredit rešen, ker je bil piavočasno angažiran S prenosom pravice za odobritev novih načrtov na gospoda bana, je sedaj položaj tak, da bo prva licitacija po novih načrtih rapisana nekako v istem času, kakor bi bila razpisana druga licitacija za stari načrt. Kljub spremembi načrtov, ne bo graditev imela nikakršne zamude, ki Iti pa znesla gotovo dva meseca, čc bi načrti morali v Belgrad. Sprejemni izpiti na srednjih šolah Ljubljana, 23. junija. Brali smo že po Časopisju sporočila, kdaj se sprejemajo prijave za sprejemne izpite na srednjih šolah. Te dni stojijo starši — od kmečke korenine, skrbnih mater, tja do redkega rejenega in lepo oblečenega meščana — s svojimi sinčki in hčerkicami pred pisarnami gimnazijskih zavodov. Nabrali so se v dolgih gosjih vrstah in čakajo, da vpišejo svoje otroke in jih prijavijo za sprejemni izpit. Rok vlaganja je navadno kratek, dva do tri dni. Sprejemni izpiti za prvi razred se vršijo v junijskem terminu pred Vidovim dnem. Koliko se jih bo prijavilo v Ljubljani, koliko jih bo napravilo sprejemni izpit, bomo poročali pozneje, za danes le nekaj načelnih stvari. Mladini zdravih zavodovi Letos se morejo prijaviti k izpitu letniki 1923, 1934, 1925, 1926, torej učenci osnovnih šol, ki eo stari 13, 12, 11, 10 let Takoj pri tem je treba povedati, da naj starši ne silijo premladih otrok v srednjo šolo. Takšni otroci so še prešibki za naporno delo, pa naj so iz dežele ali iz mesta. Vprašanje starosti učenca je silne važnosti za njegovo nadaljnjo usodo: za telesno zdravje in za uspeh v razredu. Premlad otrok je prešibak teleeno in premalo zrel za povsem drugi način šole. Neredko so tudi slabo podkovani, posebno v materinem jeziku, kar pa zopet ni tako zelo čudno, če so ure slovenščine v osnovni šoli padle na minimum. Zato je sprejemni izpit za prvi razred na mestu, saj se na ta način vrši prvo čiščenje srednje šole. Zaradi telesne šibkosti so otroci seveda silno podvrženi vplivu najrazličnejših bolezni, o čemer nas točno pouče statistike šolske poliklinike v letnih poročilih. To pa zopet ni čudno, saj so zavodi, v katerih 6e„vzgaja naSa srednješolska mladina, naravnost >šolski primeri«, kakšne nehigijenske razmere v njih ne bi smele biti. Kaj potem pomagajo vsa letovanja, ki so večkrat itak zelo dvomljive narave in oblike? Nima smisla mladine pustili okužiti, potem pa jo zdraviti. Treba je pričeti pri korenini, porabiti je treba preventivna sredstva. Mladino v praktične poklice! Drugo ojiožorilo staršeiti, "da 'Strok ne tlačijo" v utesnjene prostore in klopi, naj izrečemo zaradi slabih upov na službo. Časopisi nam stalno poročajo o slabem uspevanju učencev na srednjih šolah, o tem pričajo letna poročila sama. Razmere na srednjih šolah so zelo neurejene; tudi o tem se je mnogo pisalo. Eden prvih vzrokov slabega napredovanja pa so prepolne učilnice: velika množina dijakov, silen naval na srednje šole, od katere si vse obeta rešitve. Vse sili v uradniški poklic, v katerem si obeta malo dela in lepo življenje. Da pa je prav danes uradništvo najbolj na tleh, tudi nobeden ne dvomi. Jasno je in resnično: starši -uradniki in predvsem nižji sloji — so idealni; edino, kar morejo otrokom dati v doto za življenje, je^ da ga izšolajo. A če danes kot abiturient in ceio kot diplomiran ne dobi službe in je na cesti, kaj potem? Nasvetujemo torej staršem, da otroke dajo po možnosti v praktične poklice. Dvignili bomo naše obrtništvo in splošno gospodarstvo. Na kakšno gimnazijo, sinko? Večkrat si starši tudi niso na jasnem glede različnih tipov naše srednje šole. Splošen tip 6e more imenovati realna gimnazija, mešanica nekdanje humanistične gimnazije in realke Temu tipu šole so pota na vse strani. Na klasično gimnazijo prihaja izbran material, največji dotok iz dežele. Ta šola spoštuje globlje duhovne dobrine ter nudi zato težji študij. Daje nam največ duhovno močnih ljudi. Realni tip se počasi umika. V Ljubljani spre-I jema takšne dijake I. drž. realna gimnazija kot l paralelne oddelke. Teh dijakov je malo, a še za te i nima študij dosti smisla: če lak abiturient ni za tehnika, ni za nobeno rabo oziroma ima povsod težkoče. Na realni gimnaziji se danes namreč 'tak iz matematike mnogo vzame (opisna geometrija kot neobvezen predmet), da še nekoliko zna iz višje matematike. Latinščino pa je sploh vedno dobro Z.riati. Ko bi je le več! Več izgloda imajo tudi meščanske šole, ki pa so pri nas prenapolnjene, ker jih v južnih krajih ni mnogo. Tekme za jugoslovanski pokal Naročajte in širite .Slovenski dom"! ##« Te dni so se sestali v Zagrebu na konferenci zastopniki bivših klubov, ki so igrali v ligi. Letošnje prvenstvo, ki je popolnoma na drugem temelju, ni moglo zadovoljiti niti klubov samih in je tudi po- 1 kazalo, da bodo te tekme precejšen materijalen I udarec za klube, ker ne bodo mogli s tekmami doseči onega imkasa, kot so ga lahko lansko leto pri liginem prvenstvu. Misel, da se osnuje tekmovanje za jugoslovanski pokal, je že stara. Te tekme naj bi se igrale po dvojnem cup-sistemu, kot prijateljske tekme. Zmagovalec bo dobil lep pokai. Končno so priili zastopniki klubov BSK, Jugoslavije in BASKA iz Belgrada, dalje Hajduk iz Splita in zagrebški klubi Concordija, Gradjanski : in HASK, ki so dali svoj načelen pristanek, da bo-| do sodelovali. V tekmovanju za jugoslovanski pokal ni prišla novo ustanovljena SK Ljubljana, ker so bili vsi zastopniki zagrebških klubov odločno proti temu, da bi prišla Ljubljana tudi v jugoslovanski cup. To trditev motivirajo na ta način, da je bil osmi klub, ki se je lansko leto plasiral za ligine tekme, SK Ilirija, ne pa današnja SK Ljubljana. Ilirija je svojo nogometno sekcijo razpustila in ni prišlo do fuzije Ilirije in Primorja, temveč je ASK Primorje samo izpremenilo svo|e ime in zaradi tega tudi Ljubljana fonnalno ni noben pravni naslednik SK Ilirije. Zanimwo je dejstvo, da so bili proti vstopu SK Ljubljane vsi zagrebški klubi, dočim pa je delegat BSK g. Kiki Popovič zahteval, da mora biti kot osmi udeleženec v teni tekmova nju za jugoslovanski pokal en -slovenski klub in to je SK Ljubljana. Ker so zagrebški klubi dosledno vztrajali na stališču, da SK Ljubljane ne sprejmejo v to pokalno tekmovanje, si je BSK pridržal svoj pristanek za sodelovanje in kakor doznavamo, je BSK na svoji soočnji seji, ki je trajala preko polnoči, sklenil, da njegovo moitvo ne sodeluje v tekmovanjih za jugoslovanski pokal. Svoj sklep je utemeljil s tem, da odklanja sodelovanje zaradi tega, ker noče odstopiti od svojega prejšnjega stališča, da v tem tekmovanju nastopi osem klubov, ki imajo sedem nasprotnikov. Nam se zdi stališče zagrebških klubov popolnoma napačno. SK Ljubljana ni noben naslednik Primorja, niti ni Primorje izpremenilo svojega imena, temveč je to popolnoma nov klub, kar v Zagrebu tudi prav dobro vedo. Zato smatramo kretnjo zagrebških klubov kot popolnoma nešportno in nepravilno in nam ne preostaja nič drugega, kot da gledamo na stališče, ki so ga zavz«ij_ zagrebški klubi kot na načelen odpor, ki so ga pokazali naprav slovenskem nogometu. Prav tako je bil s pogoji za tekmovanje nezadovoljen splitski Hajduk, ki je zahteval, da dobiva kako majhno nagrado, kadar bo gostoval izven Splita. To tekmovanje, ki naj bi dalo prav za prav neoficijelnega prvaka Jugoslavije, ie začelo šepati žc ob s v rje m rojstvu, ker se gn n? bo udeležil BSK in bodo torej sodelovali samo vsi trije zagrebški Maribor Seja SSK Maratona se vrši drevi ob 20 v običajnih prostorih. Pevci Glasbene Matice imajo drevi ob 20 važen sestanek. Trgovine v nedeljo odprte. Zaradi Slomšekovih slavnosti je banska uprava dovolila, da so trgovine v nedeljo od 9 do 12 dopoldne lahko odprte. Maturanti drž. realke v Mariboru iz leta 1921 se sestanejo dne 4. julija ob 20 v hotelu »Grele (igralna soba). Vstopnice za >Naša apostola« t predprodaji. Predstava veličastne Petančičeve igre >Naša apostola« se vrši za Mariborčane v soboto 27. t. m. oh 20 zvečer. Vstopnice se dobijo že v predprodaji na Koroški 1 in na Aleksandrovi 6. Cehe: stojišče 3 Din, sedeži po 5, 8, 10, 15 Din, rezervirani po 20 Din. »Vnebovzetje«, znani Sattnerjev oratorij izvaja Slov. pevsko društvo »Maribor« dne 28. in 29. ju-ijija. Sodelujejo solisti: gospa Lovšetova ter gg. Živko in Neralič. Nastopi mešan zbor ^Maribora* s pomnoženo vojaško godbo. Delo dirigira stolni kapelnik (iašparič. Nabavite si vstopnice v pred-proadji v Cirilovih knjigarnah. Jesenice Jesenice, 22. jun. 1936. Deželne elektrarne, ki se sedaj prav za prav imenujejo banovinske elektrarne, so dobile nov daljnovod, po katerem bo napetost 20.000 volt. Da se izenači z dosedanjo napetostjo 10.000, je treba transformatorja in pretekli teden ga je elektrarna dobila. Kakor pa znano, se nahaja elektrarna na Zavrsnici globoko doli ob savski strugi in treba je velike spretnosti, da se takšna velika stvar, kot je transformator, ki tehta več tisoč kilogramov, varno spravi po strmem bregu navzdol. Do tu je stvar v redu. Toda, v splošno zgražanje vsega prebivalstva kakor tudi tujcev, ki so v nedeljo pasirali Žirovnico, se je ta transformator na sam Gospodov dan spuščal v dolino, pri čemur je bilo zaposlenih veliko število delavcev in monterjev. Mislimo, da bi ne bilo prav nobene škode, ako bi se s takim težkim delom počakalo do ponedeljka in prosimo merodajne gospode na ravnateljstvu banovinske elektrarne, tla tako početje v bodoče preprečijo, kajti takšna nespodobnost silno slabo vpliva na ljudstvo, ki je zelo strogo v svoji sodbi. Na cesti, ki vodi iz Jesenic proti Kranjski gori, je sedaj zelo velik avtomobilski promet, zlasti v nedeljo so avtomobili drveli v prekrasno gorenjsko panoramo. Toda, na Hrušici je strm klancc, ki je že marsikaterega kolesarja ali motociklista zapeljal, da je treščil v plot. Cesta je na sedanjem koncu namreč tako ozka, da se je dvema avtomobiloma nemogoče izogniti. In hiša zapira pogled tako, da je tam res nevarnost za promet in prav nesodobno. Tu bo treba nekaj ukreniti, da se ta stvar odpravi, dokler ne pride do nesreče. Jeseniška gasilska četa je imela v nedeljo popoldne svojo veliko tombolo. Dobitke zanjo je imela razstavljene v bivši osnovni šoli, katere ie v nedeljo popoldne prepeljala na veselični prostor in za ta reklamni sprevod najel tudi godbo. 1 ombola je imela velik uspeh, velikansko število ljudstva iz vseh slojev, največ seveda delavskega, se je ie udeležilo. Saj tombola je še vedno privlačna točka, zlasti, ako so na vidiku lepi dobitki. Prvo tombolo je dobil upravitelj meščanske šole g. Jakob Gospodarič, drugo pa g. Tušar Franc iz Kurje vasi. Prva tombola je obstojala iz krasne rprave. katero je izdelal ddfflSein mizar gospod Svete. Druga pa je bila lepo rejena krava. Gasilska četa pa je morala obenem b?ležiti tudi nesrečen dan, ki jo bo stal veliko denarja. Pred nekaj dnevi je kupila avtomobil, ki je bil last tvrdke Singer in je vozil okoli večinoma v reklamne namene. Ta avto je gasilska četa poslala v Ljubljano, da se preuredi v namene za gasilstvo ter prepleska. Po avto so v soboto popoldne poslali nekega Jeseničana, ki naj bi ga bil pripeljal na Jesenice. Toda, iz dosedaj še neznanega vzroka, je avto zadel v obcestni kamen ter se poškodoval, da ni bil več za nadaljno rabo. Treba bo velikih izdatkov za popravilo klubi in splitski Hajduk ter belgrajska kluba Jugoslavija in BASK. Ob prpravak za Perlfn Ves šport je že sedaj v znamenju olimpijskih iger v Berlinu. Povsod se vrše predpriprave in izbirne tekme, ki dajejo sijane rezultate in nove svetovne rekorde. V Berlinu ne bodo padali samo olimpijski rekordi, ampak bo padel najbrž tudi kak svetovni rekord. Trije novi svetovni rekordi. I ri tekmah ameriških univerz v Chicagu sla nila postavljena dva nova svetovna rekorda, in .ieer: v teku na 400 metrov je izboljšal Archie Wifliems rekord s časom 46.1 in s tem popravil rekord svojega rciaka Carra, zmagovalca na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1032 za eno desetinko sekunde. Drugi rekord je padel v teku z zaprekami na 110 metrov. Postavil ga je Amerikanec Forrest Vovviis. Progo je pretekel v času 14.1 sekunde in popravil tudi za eno desetinko sekunde svetovni rekord svojega rojaka Moreau, ki gn je postavil leta 1934. Tretji odlični rezultat, ki tudi pomeni svetovni rekord, je odlični met kopja, ki ga je vrgel pri izbirnih tekmah za olimpi|ske igre znani finski rekorder Matti Jarvinnen. Kopje mu je odletelo 77,23 metrov daleč in je s tem popravil sebe, ko je vrgel leta 1034, kopje "Samo« 76.66 mearov. Pa tudi rezultati čeprav niso svetovni rekordi, kažejo na sijane priprave za Berlin. Znani tekač crnec Jesse Owens, ki bo zastopal Ameriko v Ber-rlinu, je pretekel 100 metrov v 10.3 sekundah; v daljavo je skočil 7.80 metra. Ameriški atlet, ki' ie nevarne olimpijski kandidat in ki stalno meče disk preko 50 metrov, je postavil nov ameriški rekord z znamko 52.25 metrov. V skoku v višino je zmagal s sijajnim skokom Johnson z 2.02 metra nad svojim rojakom Burkejem, ki je skočil samo- 2 metra. Ne zaostaja pa niti Evropa za Ameriko! Nemški prvak v metu krogle Wolke, je z metom 1654 metrov postavil najdaljšo znamko letos. Obenem je popravil svoj lastni in pa tudi evropski rekord. O ruskih lahkoatletih je slišati bolj malo, (oda vendar ne zaostajajo mnogo za drugimi atleti, kar nam najbolje dokazujejo njihovi rezultati. V metu diska je dosegel Rus Ljahov daljavo 43.33 metrov, v metu kopja Sergejev 63.3 m; v metu kladiva pa Ljahov nov ruski rekord z metom 52.01 metra. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Zoran Jošt vljudno naznanja, da fc preselil iz Žalca v Celje, kjei ordinira v Razlagovi ulici št. 3 Kdo je sprožil prvi strel tr svetovni vopi O svetovni vojni je tudi zdaj napisano že veliko knjig, toda kljub vsej popravi literature o svetovni vojni je ootalo nepojasnjenih veliko vprašanj, ki so zvezana s to vojno. Ta vprašanja so sama po sebi razumljiva, saj ne gre pri svetovni vojni za majHen krajevni spopad, marveč za morijo največjega obsega, tako po številu žrtev, kakor po ogromni izmeri priprav. »Kdo je v svetovni voini izprožil prvi ,trel? Kdo je bil prva žrtev? Koliko min je ležalo v Severnem morju? S kr,terimi besedami se je končala svetovna vojna in kdo je zatrobil znak za mir,« Na to vprašanje in dosti drugih takih zanimivih vprašanj, ki se tičejo svetovne vojne, odgovarja Otto Libctke v svoji knjigi »Kaj je prinesla svetovna vojna?« Prvi strel iz puške je odjsknil tistega dne. ko je bila napovedana svetovna vojna. To je bilo 28. junija 15)4 med 6. in 7. uro zvečer. Avstro-Ogrska je napovedaal Srbiji vojno 28. junija ob 11 dopoldne. Poveljnik avstrijske patrulje oeščev desetnik Pe-tranaie je zasedel s svojim oddelkom otok Ado Ci-ganlijo. ki leži nasproti Belgrada. Ko se je pod večer približal otoku srbski patruljni čoln, je Pa-tranaie ustrelil in ubil srbskega krmarja. To je bil prvi strel v svetovni vojni. Prvi nem?ki strel preti Rusom je padel 1. avgusta neposredno potem, ko je Nemčija napovedala vojno. To je bilo na rusko-nemški meji, blizu Pro-skena in je veljal ruski obmejni straži. Prvi topovski strel so prav tisti dan poslali Avstrijci iz Zemuna na srbsko vojno skladišče v Belgradu. Povelje za začetek streljanja je dal kapitan avstrijskega donavskega brodovja Eberling. Ta ni imel sreče, še isti dan ga je zadela srbska granata, in tako je postal prva avstrijska žrtev svetovne vojne. kh vojnih napovedi Kot zanimivost naj navsdemo nekaj poučnih številk. Za časa svetovne vojne je bilo vsega skupaj objavljenih 44 vojnih napovedi. Prvo vojno ;» napovedala Avstro-Ogrska Srbiji, Zadnjo vojno napoved pa je dala srednjeameriška otoška republika Haiti Nemčiji. To se je zgodilo zelo pozno. Namreč 12. julija 1918. Število prebivalcev cenijo na 1800 milijonov. Za svetovne vojne je 1550 milijonov ljudi pretrgalo vzajemne odnose. Države Antante so poklicale pod zastave 30 milijonov mož. Države avstrijsko-nemške zveze pa so imele vsega skupaj 21,200.000 vojaKov. Tank! ■ ■ ■ Prvi tanki so se na bojišču pojavili 16. septem bra 1916. Tega dne je britanska pehotna divizija dobila bitko ob reki Sommi s pomočjo 10 tankov. Nemci so sicer te tanke razbili, toda kljub temu so Angleži in z njihovo pomočjo Francozi zmagali. Nepoučeni ljudje ne vedo, da sta bili v svetovni vojni dve vrsti tankov. Prvi so bili »moški« tanki, drugi pa »ženski«. Moški tanki so bili oboroženi s topovi, ženski pa so bili opremljeni samo s strojnicami. Nemci so bili tznenadeni zaradi angleških tankov. Oni namreč kljub svojemu ogleduštvu uiso izvedeli za to vrsto orožja. Po bitki na Sonr.ni so začeli tudi oni graditi te jeklene želve. Toda prv;h 18 nemških tankov se je pojavilo na fronti 'sle v začetku leta 1918. Nemci so začeli graditi ...nke z vso silo in so računali na to, da bodo odločilno zmago izbojevali prav s tem najnovejšim orožjem. Do začdka 1919 so nameravali narediti 1000 tankov. Toda tedaj jih niso že nič več rabili... 39 Zeppelinov, 7 milijonov čelad številke, ki se nanašajo na letalstvo v svetovni vojni tudi niso preveč nizKe. Kljub temu, da je bilo letalstvo šele v povojih, so vendar Nemci imeli v začetku svojih bojev 93 Zeppelinov in 252 letal. Med vojno so Nemci dovršili 4730 letal, tako, da so koncem vojne imeli vsega skupaj 500 aeropla nov. To je približno toliko, kakor jih imajo menda danes. Nemška armada je za časa vojne imela 7 in nol milijona jeklenih čelad. Skupna dolžina nemških navadnih in podzemeljskih rovov ter strelrkih jarkov je znašala 2200 km. Nemška fronta ie porabila vsega skupaj 600.000 ton bodeče žice. Ta količina bi zadostovala, da vso nemško mejo ograde z bodečim plotom, ki bi bil visok 65 m. Šnijoni so igrali med vojno, kakor vemo. eno najvažnejših vlog. Kako razširjena je bila njihova delavnost in koliko ljudi je špijonska služba zapeljala povedo naslednje številke: med svetovno vojno so samo v Nemčiji obsodili na smrt zaradi izdaie in zaradi ogleduštva okoli 500 oseb. 175 oseb jjh je vohunilo za Francijo, 59 za Anglijo in 55 za Rusijo. Trobentač miru 7. novembra 1918 je ob 6.25 zvečer na nezasedenem pasu, ki je delil nemško vojsko od francoske, pri kraju La Chapelle, zatrobil nemški podstražmoj-ster Artur Zebrowski znak, ki je naznanil, da je svetovna vojna končana. Čez nekaj hipov mu je odgovoril francoski trobentač Francois Selier Imeni teh dveh podčastnikov bi morali priti v zgodovino. Usoda jima je dala nalogo, da bosta oznanila konec moriji, ki je štiri leta pretresala ves svet. Ali veste, kako so Nemci objavili konec vojne? Zadnje poročilo nemškega glavnega štaba dne 1. novembra 1918 javlja, kako sta se hrabro borila dva nemška polka, ki sta odbila amerikanski napad na pokrajino vzhodno od reke Maas. Takoj nato, ne da bi se pričel nov odstavek, pa sledi kratek stavek, silnega zgodovinskega pomena. Ta stavek se glasi: »Zaradi podpisa pogodbe o premirju so se danes zjutraj na vseh frontah prenehale vojne operacije.« To je bilo vse. S tem stavčkom se je končala vojna, ki je prinesla naslednje stroške: Vsi sodelujoči narodi so morali plačati za vojne izdatke 1 bilijon 37 milijard 942 milijonov nemških mark. ‘ SSS Pokrajina na severnem Kitajskem s taboriščem japonske vojske, ki se pripravlja na osvojitev Kitajske. Srednjeevropska zveza je morala plačati 349 milijard mark. Velika antanta pa je izgubila 689 milijard. Tu pa niso vračunam milijoni ljudi, ki so v vojni izgubili svoje življenje in tudi ne gospodarski pretresi, ki jih je vojna prinesla in ki bi jih ne bilo mogoče izraziti niti z bilijoni. Kes, svetovna vojna je bila blazen, začaran ples milijonov. Izza kulis današnje Nemčije Kancler Hitler in njegove zabave Kakor vsi veliki ljudje, lako ima tudi sedanji nemški kancler Adolf Hitler pri delu svoje ! ivade. Silni posli, ki mu jih nalaga vodstvo države, inu ne dajo, da bi se posvetil enemu samemu delu dalje časa, ali pa da bi svoje delo uredil po kakem določenem načrtu. Njegovi sotrudniki 'n pomočniki imajo zaradi tega z njim velik križ. ker je popolnoma izključeno, da bi ga kdo mogel prepričati, naj si privošči nekaj miru in naj v svoji pisarni v predsedstvu vlade pregleda ali prouči te aii one spise. Ftihrer ima nemirno kri, kar kaže tudi vse njegovo politično gibanje. Komaj dospe v Berlin, se že pripravlja za pot v Miinqhen. Komaj pa pride v Miinchen, se niti dobro ne obrne, pa že misli na izlet v svojo vilo pri Garmischu, kjer najde svojo edino zabavo. Njegova najljybša zabava je namreč nadzorstvo nad delavci, ki zidajo in širijo njegov dom Znano ie, da nemški kancler Berlina ne ljubi. Ozračje velikega mesta, zadušna predsedniška palača se mu ne dopade, okolica palače pa mu naravnost razburja živce, odkar je tam po nesrečnem naključju našel smrt njegov osebni šofer Schreck. Napori g. Ribbentropa Odkar je umrl nemški poslanik v Londonu von Hoesch, se je začela v nemškem zunanjem ministrstvu naravnost tekma, kdo bo zasedel mesto nemškega poslanika v Londonu. Kljub vsemu pritisku in prošnjam z raznih strani, .,e Hitler še ni mogel odločiti, koga bi poslal v London. Za svoje kandidate se zlasti noTeguieta dva mogočna gospoda v današnji nemški zunanji politiki. Prvi je sedanji zunanji minister von Neuralh, .(i bi se rad znebil svojega tekmeca Ribbentropa' in njega postavil v London, a bi mu šel s poti v zunanjem ministrstvu. Ribbentrop pa, čigar moč je po nie govih skrivnostnih poletih v Anglijo silovito zrasla, ni zadovoljen s tem, da bi se umaknil na poslanišKo mesto v Londonu. Ribbentrop hoče spraviti tja drugega človeka, ki bi bil samo orodje v njegovih rokah in bi v Londonu vršil to, kar je začel in kar hoče on Njegov kandidat je princ Viktor von Wied. Princ Wied je za to mesto kakor nalašč ustvarjen. Veliko upanja, da bo Hitlerju uspel, ima zaradi tega, ker je njegova žena znana fanatična oboževa teljica kanclerjeva. Princ je znan kot eden od prvih nemških plemenitašev, ki se je pridružil narodnemu socializmu. Gospod Ribbentrop’bi v tem primeru ostal le teči poslanik«, ki bi vodil in uravnaval vsa diplomatska pogajanja, seveda na veliko jezo g. von Neuratha. Spori med po<3vodji Nedavne aretacije v SA in v SS oddelkih predstavljajo odmev starega boja med nižjimi voditelji v nemškem narodnem socializmu. Iz seznama aretirancev in konfinirancev je razvidno, da je bil v protidržavno delovanje, ki se je razvilo v vrstah napadalnih in varnostnih oddelkov zelo zapleten tudi dr. Goebels, državni minister za propagando. Ti uporniki v vrstah stranke so si nadeli ime »stoprocentnega narodnosocialističnega krila«, ki se je pojavilo že leta 1934 v Rohmovi aferi Že tedaj je bil dr. Goebbels med nezadovoljneži in jih je vzpodbujal na odločna dejanja. Ko pa je stvar prišla tako daleč, da bi bilo treba stopiti v akcijo, je Goebbels vse upornike izdal in omogočil Hitlerju, da je spravil z nekaj revolverskimi streli s sveta vse svoje nasprotnike. Ta igra se je ponovila tudi sedaj. Toda to liot mu ni šlo tako gladko izpod rok, njegov nasprotnik Goering ima v rokah baje dokumente, ki Goebbelsa silovito kompromitirajo. Poskus, da bi se ti dokumenti spravili s sveta s tatvino, se je izjalovil, sledile so inu nove aretacije celo v lesni okolici Hitlerjevi. Dr. Goebbels je sicer Hitlerja preveril, da je ravnal prav, toda Goering svoj boj proti njemu nadaljuje. Goering bo skušal svojemu kanclerju dokazati, da ga je njegov propagandni minister »zavestno varal«. Seveda, če niso vse te vesti, kakor toliko drugih o Hitlerjevi Nemčiji, le želja in izmišljotina židovskih in socialističnih emigrantov .. Usoda agentov Gestapo Gestapo je nemška tajna politična policija, ki ima svojo službo izborno organizirano ludi v inozemstvu. Njeni agenti so Nemčiji storili že marsikatero dragoceno uslugo v tej ali oni obliki. Ne le, da nadzirajo delo in gibanje emigrantov, vrši tudi drugačno in bolj otipljivo službo, ki je dobila izraza v ugrabitvah neljubih ljudi itd. Vsem je še v spominu ugrabljenjc judovskega časnikarja Jacoba, ki so ga nemški agenti zvabili v avto m ga odvedli iz Švice v Nemčijo. Tega je morala nemška policija na odločne proteste Švice vrniti nazaj. Pri teni ugrabljenju je kot agent Gestapo sodeloval tudi dr. Paczkovvski, ki je živel v Baslu pod imenom Richter. Tega so pred štirinajstimi dnevi našli umorjenega v nekem gozdiču blizu Berlina. Pravijo,, da je ]>ostal ta komisar nemške tajne politične policije žrtev tako zvanih »Maščevalcev kapitana Rohma«, ki so si postavili nalogo, da maščujejo smrt miinchenskega perverzneža. Iz Carigrada pa poročajo, da so tam v vasi Mamatra prijeli glasovito Lidijo Oswald, ki je znana od lani iz špijonažne afere v francoski mornarici pod imenom »Plavolasi angel«. To so lani v Brestu zaradi dobrih zvez, ki jih je imela, obsodili samo na šest mesecev ječe kot nemško špijonko. Oswaldova, ki je drugače švicarska podložnica, potuje v družbi nemškega časnikarqa Nauerberga na Kitajsko, po kdo ve kakih nalogah V Carigradu je pa baje po pomti z avtomobilom zablodila v prepovedan trdnjavski pas. katerega je začela Turčija zopet utrjevati. Za njeno osvoboditev se je potegnilo seveda celo — švicarsko poslaništvo v Angori —. Na električni cestni voz je navsezgodaj stopil vinjen zajeten možakar in se malomarno naslonili na ograjo spredaj. »Ce nečete iti noter,« mu pravi siprevodnik, »tod<«i sc vsaj dobro pnmite za ograjo, da na prvem ovinku ne odletite z voza.« »Kaj še,« se odreže možakar, »vaši ovinki me prav nič ne brigajo, imam mesečno karto.« • Sef: »Dospod Cifrič, zadnji čas ste strašno raztreseni. V vaših knjigah ga skoraj ni računa, pri katerem se niste ušteli. Kaj to pomeni?« Knjigovodja: »Oprostite, gospod šef, ljubezen me je spravila iz ravnotežja... Ko bi mogel upati, da bom dobil roko vaše hčerke, potem ... Sef: »Ej, gospod Cifrič, tudi pri tem računu se boste ušleli.« * Drsalec se je bliskovito pognal za tovarišem, ki se mu ie led udrl pod nogami in ga rešil gotove smrti. »Odkod imaš neki toliko poguma, fant?« ga je vprašal priznalno eden izmed goste trume občudovalcev. »Jaz že vem, od kod,« je zahlipal zasopljeni rešitelj, »tovariš ie imel mojq drsalke na nogahk 9 oilop Novo! Novo! F. M. Willam Das Leben Harlas fler Miller leso 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani ■apna Življenje In trpl|en|e IMS v najstrašnejši vojski III Zaklela IS legija Vas je bila pomirjena, zato so prebivalci izobesili bele zastave. Naslednjo noč se je stotnija utaborila na slemenu Tel Hadije, odkoder smo lahko jasno videli vso dolino in trdnjavo Suejde, kjer je vrela množica Dru-zov, ki so vprav gradili zidove iz kamenja. Nenadno pa je, kakor v znak zapresketal strel, za njim pa se je začelo streljanje z vseh strani. Stotnija se je polagoma vzpenjala po obronku in gonila Druze iz njihovih zavetišč ter jim rušila trdnjavice drugo za drugo. — Stotnija se ne bojuje kot celota, temveč vsak oddelek se bori zase. To je bilo veliko čiščenje, zato smo budno pazili, da nismo pustili za sabo niti enega živega bitja. Obilno smo uporabljali ročne granate. Vsako pod, kadar smo se ustavili, smo na puškino cev nastavili i tisto napravo, ki se ji pravi tromblon, ki služi za metanje granat. Ce granato izstrelite s to pripravo, se zarije v zemljo skoraj tako, kakor šrapnel. Druži so se umikali. Videli smo jih, kako so skalali od zavetišča do zavetišča, mi pa smo jih lovili v naletu z našimi novimi avtomatičnimi puškami, ki delajo naravnost čudeže. Z desne strani naskakujejo druzovski konjeniki s potegnjenimi sabljami; to je oddelek alžirskih strelcev, ki imajo eno samo strojnico. Vsi smo bili osupli od začudenja, ko smo videli, kako se strelci razpršujejo na vse strani. Ena naša desetnija preganja Druze in spet osvoji strojnico. Pozno po bitki smo jo čisto nedolžno odnesli v tabor strelcev in se spraševali, če je niso morda zamenjali. S tem smo seveda izzvali silen škandal. Napredovali smo od grebena do grebena, od zida do zida. Moja kompanija, ki se je v Damasku zmanjšala od stotrideset mož na šestdeset, je bila pred odhodom dopolnjena. Vsi vojaki moje desetnije so bili novi razen Budneya, ki se je bojeval poleg mene. Na višini nas je ustavila trdnjava. Bila je tako velika, da smo iskali topničarje, da bi nam pomagali. Šrapnel kalibra 75 je padel vprav na streho. Posadka je vsa prestrašena zbežala, mi pa smo jo trebili s svojimi avtomatičnimi puškami in z ročnimi granatami. Da bi že skoraj končali, smo na daljavo nekaj sto korakov napadli z nataknjenimi bajoneti. Rjoveli smo kakor satani, vzpenjamo se j čez ograde, prekoračimo vas in se na drugi strani razpostavljamo v jarek, ki se nahaja ob . 1 cesti. Tu smo odbijali nasprotne napade in I čakali, da bi prišel ostali del kolone. * Južna kolona je medtem prišla z druge strani in nosila s seboj svoje ranjence in mrli- j če. Pretrpela je težke izgube. Druži so napadali prav do trena vse do tedaj, dokler jih niso Senegalci pregnali s svojimi noži. Tako smo torej končnoveljavno osvojili Suejdo. PETNAJSTO POGLAVJE Tribarvnica, ki se je ta večer ponovno vila na osvojenem gradu, je pripadala našemu | bataljonu. Težki boji, ki smo jih vojevali, da bi osvojili trdnjavo, so nam zaslužili to počaščen je. Naša kompanija se je utaborila na levi strani mesta, to je v smeri proti sovražniku. ' Druži neprenehoma streljajo, zato ne moremo spati. Budney in jaz se razjarjena vzpenjava I na zidove in jim vračava strele. Toda poroč-j nik naju zmerja: >Kaj za vraga pa se pleteta tod! Zakaj ] streljata tako brez glave in brez repa? To je I delo strojnic.« Nato so stopile v delo strojnice, tako da I smo mi mogli malo zaspati. Tedaj se je pričela vrsta majhnih dejstev, ki so me, kakor to danes jasno uvidim, pola-j goma nagnale na oni nesrečni korak, s kate-\ rim se to poglavje konča. Drugi dan po bitki je bilo treba pokopa-! vati mrtve. Vsaka skupinica je za to delo odredila po dva človeka iz vsake desetnije. Med temi sem bil tudi jaz. To delo je strašno, če pomislimo, da v oni strašni vročini trupla zelo naglo razpadajo. Ker bi pa radi mrtvim izkazali čim več spo- štovanja, zato nam vse to položaj še bolj otežuje. Mesto, na katerem je pokopališče trdnjave, je kamenito ozemlje, zato je bilo tam težko kopati jame. Legija svoje mrtvece časti s tem, da jim koplje grobove, globoke pet čevljev. Od jutra pa do poznega popoldneva kopljemo in kopljemo, ter si pri tem pomagamo z motiko in lopato. Medtem prihajajo tovorni avtomobili polni do vrha trupel. V avtomobilu so brez reda nametani in nakopičeni legijonarji, strelci, j spahi ji in Senegalci. Seržan stopa na voz z enim vojakom in jemlje z njega trupla. Mi jih postavljamo v vrsto drugega poleg drugega. Vseh skupaj je približno kakih štiri sto, a vsi so nepremični in hladni. Neki častnik ogledava, piše imena in sprejema papirje, drobnarije, spominke. Ta čas vojaki, ki spremljajo častnika, preiskujejo mrtvece, ki pripadajo njihovi vrsti orožja. Zdaj pride tudi generalni štab in častna straža, v kateri so zastopani vsi odredi. Vsako truplo je postavljena poleg krste, katera mu je namenjena. Grobovi strelcev in Senegalcev so docela plitvi. Zapovedi in prošnje in | batine niso pomagale, da bi Senegalci in strelci izvršili svoj posel tako, kakor se spodobi-Vse jame za legijonarje pa so globoke pet čevljev. Medtem, ko dva katoliška duhovnika go-| vorita pogrebne molitve, poje osem mohame- i danskih svečenikov na glas in prosijo Allaha milosti za Senegalce in strelce. »Slovanski dom« izhaja vsak delavnik ob 1? Mesečna naročnina 12 Din. zn inozemstvo 25 Din Uredništvo' Kopitarjeva ulica 6rtll. Telefon 2994 in 2996. Up »olovensKi aom Telefon 2992. Za Jugoslovansko liskaruo v Ljubljani; K. Cec. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kpšiček, ruva. Kopitarjeva 6,