t:. • I IHAM ffiAneUHM 41. Številka ¿Ul mit -- ^ Beilagen , ^ V JO r, ihn lit. oktobra 191«. Lisi ljudstvu v pouk1 in zabavo. L.lofcitl^ K. Htkompi ..... . . -------- -------------- sprejema naročnino, mserate in reklamacije. Za inscrate se plačuje od enosiopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila* stane beseda 5 vit. Parte in iahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. t Za slovenske katoliške akademike. Naprošeai smo, da objavimo sledeči poziv: Naši visokošolci odhajajo le dni v vseučiliška mesta. Letos so njih vrste redke. Povečini so na bojnem polju v službi domovice. Žrtve v njih vrstah so velike. Blizu trideset mladih, vrlih akademikov — to je dobra četrtina — člaoov slovenskih katoliških akademičnih društev »Danica«, »Zarja« in »Dan« je na bojišču v najgloblji zvestobi dalo svoje mlad©, nadebudno življenje za cesarja in domovino. Upajmo, da nam jih nekaj ostane zdravih, nekaj jih pa ni vpoklicanih in tem mora biti posvečena skrb domovine tembolj, ker je sedsj življenje v velikih mestih neprimerno drago. V smislu sklepov slov. kat shodov poživljamo vse svoje somišljenike za podporo našim akademikom. Tretji katoliški shod posebe poživlja slovenske katoliške kroge, da podpirajo starešinstvo »Leo nove družbe«, čigar namen je zbirati darove v podporo slovenskega katoliškega akademičnega di-jaštva To starešinstvo »Leonove družbe« je celo vrsto let delovalo v ta namen. Z darežljivo pomočjo svojih somišljenikov je nabralo in izdalo v tem času do 8 0.0 00 K v podporo slovenskega katoliškega akademične- j g a d i j a š t v a kranjskega, štajer-jskega, koroškega in primorske-j ga. Z meio izjemami ao vsi podpiram dovršili svoje izpite in marsikdo je le potem starešinstva mogel dovršiti svoj akademični študij. Ker se je pa »Leonova družba« tik pred vojsko preosnovala v strogo znanstveno leposlovno društvo, je prevzelo to nalogo Leonovega starešinstva »Društvo slovenskih katoliških s t a r e š i n«, ki je v smislu svoj'h pravil v ta namen osnovalo: Podporni odsek slov. kat. akad. starešinstva, ki sedaj spreiema darove v ta namen in jih razdeljuje podpore potrebnim in vred nim našim dijakom. Ob tej priliki se člani bivšega »Starešinstva Leonove družbe« in podpisani odbor »Podpornega odseka slovrnrkega katoliškega akademičnega starešinstva« najiskreneje zahvaljujejo vsem blagim podpornikom slov. kat akademikov, ki so se jih spominjali z zdatnimi denarnimi darovi, i m e n o m a d e ž e 1 n e m u o d b o ni kranjskemu, »Vzajemnemu podpornemu društvu«, »Ljudski posojilnici« in drugim denarnim zavodom kakor tudi vsem posameznim dobrotnikom ter prosi, da mu ostanejo tudi v bodoče naklonjeni posebno v sedanjih izrednih razmerah, ko so vzgojevalni troški tako nepri merno visoki. ia**^ -asssiggK^—-- — Ljubljana, dne 24. septembra 1916. 4 •""^ftPK ^"BPtljilf jI „Podporni odsek slov. kat. akad/starešinstva". Odgovor slovenskemu odposlanstvu. «T» • - • — Kakor smo že poročali,n sta dne 15. sept, vodila poslanca dr, Korošec in Pišek odposlanstvo slovenskih kmetov v Gradec k c kr, namestniku, da so se mu predložile želje slovenskega kmetskega prebivalstva v blagohoten pretres in ugodno rešitev. Pretekli teden je visokorodni g. c. kr. namestnik pismeno odgovoril poslancu dr. Korošcu, kaj je glede izraženih mu želj ukrenil. Iz tega pisma posnamemo: Politične okrajne oblasti so dobile sedaj izrecno naročilo^ da prekličejo zaprtje žrmelj (ročnih mlinov), ki se je svoj Čas odredilo, ako ti mlini ne morejo več zamleti, nego kar je v gospodinjstvu mote ta sproti potrebno in ako so ti mlini vsled krajevnih razmer, posebno zaradi pomanjkanja plačSilnih mlinov, neobhodno potrebni. To velja posebno za slučaj, ako se s temi mlini zmelje letošnja nova turšica, ki so vsled še sedanje vlažnosti mora doma sušiti ln sicer le v majhnih, za vsakdanjo potrebo primernih količinah. Kar se tiče odvzetja žita in moke v plačilnih mlinih, je cesarsko namestništvo glede vseh vlog, ki so jih vložile stranke, dotičnim okrajnim političnim oblastim naložilo, da se vsem onim, ki se sami vzdržujejo in pri katerih je dokazano, da vse pridelano žito znaša le toliko, kolikor rabijo za se, vrne odvzeto žito," Nadaljni odstavki namestnikovega pisma se o-zirajo na nekatere krajevne želje, ki mu jih je odposlanstvo javilo. Uvii OSTER s • • P. Kirarjeva: Zvonovi se poslavljajo» ..■ifizrsm Zaplakali so v tiho noč zvonovi, zapeli so slovo . . . In vzdihnil je trpin ob tej ločitvi novi in zbrisal si oko: „Oh, zdaj še vi! Kaj ni dovolj, da naša kri odtekla v celih rekah je v grobove?!" Iz stolpa pa je pla,val mol čez slednji griček, slednji dol, i čez temne gozde, mehke trate, čez vinograde prebogate, pozdravil je cvetoče selo in borno kočo,, osamelo, pozdravil — zadnjikrat: „Mir telii, zemlja nepokojna, mir njim. ki blodijo po tebi in pokoj onim, ki jim že zapeli zvonovi smrtni spev smo neveseli, dnes pojemo ga — sebi! Ko jutri zora sine čez gore spet, poromamo iz line t viharni svet. Tja, kjer trpi tvoj sinek zlati, da varen je domaČi krov. Kaj zanj naročaft nam, o mati? Ljubezen in svoj blagoslov? In ti, dekle, ti tožno dete, posuši solze vsaj nocoj! Ko pridemo do zemlje svete, kjer vživa on pokoj, porekli bomo grudi težki, naj ga varuje zvesto do dne, ko v radosti nebeški objame te nevesto! — — — Na straži mož stoji molče, tam bomo ga iskali. „Cuj, ženica pozdravlja te in z njo tvoj sinek mali!" „Oj, zdrave tužne razvaline, beguncev naših vi domovi! Po vas drhtijo iz daljine razkropljeni sinovi ..." „Pozdrav ti, širna bojna plan, ti solz neštetih vir! Sem sleherni je nas poslan, da zemlji vrne mir." Da, mir ti, zemlja nepdkojna, mir njim, ki blodijo po tebi, in njim, ki spe nevzdramno t tebi! Že kliče nas trobenta bojna." Vojni spomini, (Napisal Janufi Goleč.) (Dalje.) „U bože, bože, pobilo Moskale, ki so mi zaro-bili vse!" Komtesa pa je vedno čebljala iz hvaležnosti z menoj, panom doktorjem, ki baš dobro puli zobe. A jaz pa nisem bil nič kaj vesel tega znanja in kava-lirstva od strani komtese, ker ravno to žensko prijateljstvo in udanost so bridko morale občutiti moje od karpatskega, revmatizma tolikanj šfcipane noge. Vojaki so namreč nad vasjo gradili postojanke in so si, po vojaško izraženo, izposodili marsikatero desko in hlod na grajskih tleh, Sicer brezdelna komtesa je vedno voharila okrog grajskih voglov in beležila vsako tako prisiljeno posojilo, da ne rečem — krajo . . . Vedno je klicala mene, pana doktorja, da na] ležem z njo pogledat škodo in grem poročat o njej polkovniku. Baš v taistih dneh sem imel veliko opravka v pisarni in sq mi bili taki po komtesini prošnji prisiljeni poleti v prosto naravo dokaj prav neljubi in večkrat sem se izgovarjal z revmatizmom v nogah, pa pri ženskem trkanju na kavalirsko čast, ki jo dolguje pane doktor damam, sem \sikdar odjenjal in lazil od vogla do vogla grajskih škednjev in shramb. Prav od srca hvaležen sem bil nekaj časa dekli grajski, ki je čula na ime Katuša (Katra). Sicer mi je vzela za vedno laskajoči naslov: pan doktor. Pa tudi prerezala z eno samo besddo vse moje sprehode v družbi nežne komtese. Nekega jutra me je dekletce zopet vabilo s: ,,Pan doktor!" Krog škednjev pa priroma pod oknom Katuša in posvari komteso: „Pan ni doktor, pan je gsonč (duhovnik)!" Se nekaj je pošebljala Katuša grajski kraljičini na uho, ta je pobesila začudeno glavo in nikoli ni mi več udarilo na uho iz grajskih ust: Pan doktor! Počinile so se pa tudi moje noge od prisiljenih obhodov in na ušesa mi ni vedno vsako jutro udarjala pritožba: o neusmiljeni, kraji udani vojaški roki. NaS kuhar je namreč Katuši razodel in me razkrinkal z vodnim kokainom in grajskim zobom v ponosnega doktorja povišanega, a v resnici vendar prav navadnega vojaškega kaplana. Komtesa se me je od onega časa izogibala, jaz pa tudi nisem reč iskal niene družbe, niti je nisem prosil na razgovor v po- jasnitev. i s il I II 3 l Mnogo prepočasi. Sv. Marjeta ob P., 8. okt. Zadnji „Gospodarjev" podlistek „Prgačev oče prerokuje" smo čitali z izvanrednim zanimanjem. Kar je prerokoval PrgaČev oče, se sedaj izpolnuje. Hudo je za nas kmete, hudo. A bilo bi laliko mnogo holje, ako bi oblasti upoštevale naše želje. Veliko sitnosti nastane posebno radi tega. ker •blasti naše vloge in prošnje vse prepočasi rešujejo. Naj navedem samo nekaj slučajev: 1. Dne 2. oktobra sem po občini poslal na mariborsko glavarstvo (žitni oddelek) karto za mlin, da jo potrdi. Danes, po preteku enega tedna, še karte vedno nimam v rokah. Gospodinja je sitna in zabavlja, ker nima ne prahu moke pri hiši, otroci pa jočejo in hočejo kruha. V mlin pa poprej ne smem peljati, dokler mi komisijonar g. Urban ne da karte za mlin. Otroci mi vidno hirajo, ker morajo jesti skoro sam krompir, bob in fižol. Zakaj se vendar karte za mlin hitreje ne potrdijo? 2. Moj sosed je imel bolno tele, ki na noben način ni bilo za pleme. Dne 13, avgusta je po občini prosil na glavarstvo za klavno dovoljenje. Mož je čakal in čakal, a dovoljenje je srečno priromalo v našo dve uri od Maribora oddaljeno otfčino po preteku celih 13 dni, ko je tele že skoro crknilo. Bilo ga jo sama kost in koža. Mož je med tem hodil dvakrat v Maribor, a ni nikdar našel g. živinozdravni-ka doma. Imel je škode pri teletu in na potih najmanj svojih 30—40 K. 3. V bližnjem Št. Petru je dobil nek posestnik brzojavno poročilo, da mu leži edini sin v Gradcu na smrtni postelji. G, župan mu je takoj dal legitimacijo, ki je potrebna, da se dobi potni list. Na glavarstvu pa je moral dva dni čakati, p redno so mu izpolnili potni list. Ko se je pripeljal v Gradec, je bil sin že — pokopan. 4. Jareninski vinogradnik je prosil za kristalni sladkor, da bi si napravil nekoliko petijota, ker mu primanjkuje pijače za delavce. Prošnjo je odposlal zadnje dni meseca septembra, a včeraj mi je pa pravil, da še ni dobil ne odgovora in ne sladkorja. Ker je moral med tem časom v vinogradu pobrati, je moral napraviti petijot brez sladkorja. Takih slučajev je gotovo še celo kopico. Pa bo kdo rekel: „E, kaj boste kmetje zabavljali in se pritoževali radi počasnega reševanja prošenj in vlog, ko ne veste, koliko dela je sedaj v uradih." Dobro, mi kmetje vemo, da imajo uradniki danes mnogo dela, a to tudi vemo, da si uradi mnogo dela še sami napravijo. Vse se skuša na široko in ob&irno ter na strogo pisarniško izpeljati, a nazajdnje je cela reč tako zamotana,, ,da se gospodje sami več ne spoznajo. Ko se rešujejo kmetske vloge, bi naj gospodje u-radniki upoštevali, da je treba najprvo kmetu poma-eati, saj je on posebno v sedanji vojski zares glav- ni steber države in da.je glavno moč naši slavni armadi. fte žrtvi 23 domovino. Josipu Safarič, mojemu prijatelju! In tudi Ti si moral pasti, dragi Josip! Sovražni bajonet je pre-bodel Tvoje srce, ki je tolikanj ljubilo svoj dom, svojo družino in slovensko domovino, Tvoje srce je izkrvavelo in onemelo je Tvoje prijazno oko za vedno. Nič več si ne bomo stiskali prijateljski roke- nič več navduševali za umno gospodarstvo in za napredek našega naroda in teptane domovine. Pa eno ostane! Spomin na Tebe nam ostane neizbrisljiv. In kot ljubemu prijatelju Ti damo zaostali zagotovilo, da bomo po naši moči v pomoč Tvoji ljubi družini in vzgoji drobnih otrok namesto Tebe, Padel si kot junak v strašnem ponočnem metežu in domovina je ponosna na Te. — Josip Safarič se je rodil leta 1876 v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Stavnici, kjer je zrastel v vzornega in pridnega mladeniča. Naučil se je zidarski. Sel je v tujino, da si zasluži kak krajcar za bodočnost. V svetu bi se lahko pogubil, A ni se, ampak postal je vzoren fant in mož, ki je svoj priprost značaj le še požlahtnil in se dokaj izobrazil. Se le v tujini se je začel zavedati svojega materinskega jezika in ostal zaveden Slovenec in domoljub do svoje smrti. Bil je priden in zelo skrben ter si je prihranil lepo svotico, da si je že lahko ustanovil lastno ognjišče. Dobil je ljjibo ženo in videlo se je, da sreča počiva pri tej družinici. A kakor povsod, je tudi tukaj vojska odrezala nit lepe zakonske sreče in pritisnila pečat žalosti na njo. Iz vsega tega pa se zopet učimo, da je naša sreča na zemlji le senca, od danes do jutri. Upanje pa nas navdaja, da se po trudapolnem delu in vednem potovanju enkrat zopet najdemo tam, kjer ni solz, kjer vlada mir in sreča. Za spomin padlemu prijatelju Lojzu ZemPič iz Crešnjevec pri Radgoni. Srce mi žalosti trepeče, ko Ti pišem teh par skromnih vrstic v spomin. In kaj naj povem v teh vrstah? Povedati ho: čem, kaj si nam bil in kaj so občutila naša srca ob poročilu dobrega Tvojega soseda in sobojevnika: „Padel je Lojz, granata kletih Italiianov mu je odtrgala glavo, ni ga več med živimi." Ni torej več tega plemenitega sina dobrih staršev, njih opomore in pomoči, ni več ljubega brata, zvestega, iskrenega prijatelja in dobrega soseda, ni pridnega delavca, ki je obdeloval domačo grudo od zore do mraka. D> movina, nimaš več človeka, ki te je ljubil, se trudil za te, deloval v procvit celega slovenskega naroda že od zorne mladosti, Id je porabil vsak prost korak in vsako prosto urico za te, za tvoj dobrobit, za tvojo izobrazbo in moč. Nimaš ga več, pajdel je, padel za te, domovina, dal ti je vse, kar je imel, dal svoje mlado življenje, star komaj 28 let, dne 16. septembra v hudi bitki ob Soči, In tako spiš mirno, nevzdram-no spanje v dalnji, od krvi premočeni zemlji in sni-vaš ob šumljanju bistre Soče sanje najlepših načrtov, za katere si živel in umrl. A mi plakamo za Teboj in čakamo svidenja onkraj groba, kjer ne bode več Ijutih bojev, ampak mir, večni mir. Zopet je izgubil 87. pešpolk ter z njim slovenska domovina vrlega mladeniča četovodjo Ivana Alt, katerega hrabrost je kazala srebrna kolajna druge j vrst» ter bronasta hrabrostna svetinja. Rajni j® IS1 : doma k V e 1 o v 1 a k a ¡pri Ptuju. Njegov paja-i telj Franc Herga mu je stožil v slovo pesem, ist km-| tere povzamemo: Solnčni žarki iz bojišča žarijo, bridko novico povedat želijo, da Ivan Alt, prav hraber vojak, umira na vojski kot pravi junak- Pri hišici rojstni žaluje zdaj vse, se jokajo starši in drage sestre, tudi bratje ljubljeni zdihujejo zdaj, ker Irana ne bo nikdar več nazaj. Edina tolažba nam to naj zdaj bo, da svidenje enkrat veselo še bo, ko tromba zakliče pred sodni nas stol, tedaj bo združitev, ločitve nikol. Svoje mlado življenje za domovino je darov»! j vrli mlaidenič Alojzij Osojnik iz Hercogberga ! pri R a d g o n i, star šele 19 let Odpadki železa soli vražne laške mine so mu dne 12. avgusta zadali 4 | rane, eno v nogo, dve v desno roko in eno na života na desni strani pod rebrami, za katerimi je dne 19. avgusta v bolnišnici na Tlirolsfkem umrl. Pokopaa je na kraju Monte Dever. Za rajnem Lojzekom ne žaljujejo samo domači, ampak vsak, kdor ga Je poznal Bil je mirnega značaja, vedno najraje le v krogu svojih domačih. In edina njegova želja iz bojne črte v vsakem pismu je bila,, vrniti se še kedaj spet na svof dom, med svoje ljube in drage. Tod#, dragi Lojzek, ta želja se Ti ni izpolnila. Ljubi Bog ]e drugače storil, Te je k sebi sprejel. Sedaj si pa že v nebesih doma, tam Jezus Ti je krono dal. Tam J© Tvoj pravi dom, kjer večno srečen boš. Umrl je dne 3. septembra t. 1. v vojni bolnišnici smrt junaka vsled zdrobljenja nog po sovražni granati priden mož Vincenc Ploj, doma iz Rožičkega Vrha. Sv. Jurij ob S č a v n i c i. Bil je priden in pošten delavec, ljudje so ga raidi imeli. Zapušča ženo in otroka. Počiva v samotnem grobu na Kome-nu pri Sežani. Blag Ti spomin, dragi VincencI —* Žalostno poročilo je dobila rodbina župana in cerkvenega ključarja Beleča v Vintarovcih prt Sv« Urbanu iz severnega bojišča, da je najstarejši sin Alojzij Belec, kateri je služil pri 5. dragonsksm polku, v najlepšem cvetu svoje mladosti, star 22 let, dne 7. junija, zadet od sovražne krogle v srce, moral položiti svoje mlado življenje na oltar domovine.-Bil je mirnega in tihega značaja. Zaidušnice so s® opravile v domači farni cerkvi dne 11. septembra* Lojzek spava v dalnji in tuji bukovinski zemlji, nad. katero še danes razsaja grozno gromenje topov ter švieanje granat in šrapnelov. — Za domovino j® padel 201etni vrli mladenič Janez Perkovič iz Zg. Svi-na, župnije Sv. Florijan ob Boču in sicer na italijanskem bojišču. Rajni je sin cerkvenega MJn-čarja in občinskega odbornika Antona Perkovič. —> Dne 15. avgusta je na južnem bojišču daroval svojo mlado življenje za domovino Alojz FilipiČ, kmeski sls» na K r a p j u pri Ljutomeru. Zadela ga ie laška mina in mu v kratkem Času pretrgala nit življenja. Bil je ljubezniv in priden mladenič, krepka o-pora svojih staršev. Njegov starejši brat Jože! ]e t»-di na južnem bojišču. — Dne 4. avgusta je padel offi Šrapnela zadet nadebuden l&letni mladenič Martin Sorčan od 4. bataljona pešpolka štev, 87, doma i« G o m i 1 s k e g a. — Na laškem bojišču je padel vrt S Katušo, ki sem jej v srcu dolgoval hvaležnost rešitve iz grajskih mrež, pa tudi nisem ostal dolgo prijatelj. Obešala je perilo po vrtu in iz kuhinje jo je vabil naš kuhar: „Katuška, Katuška, boš pila rum?" Bable si ni pustilo dvakrat ponuditi, pokimala je z glavo in kuhar jej je prinesel mogočen kozarec hudega ruma, kot stekel pes nevarne vojaške opojne pijače. Ženšče se je samo enkrat oddahnilo in zvrnilo gorečo tekočino na dva dolga in zamolkla po-žirka. Se jeden kozarec ji je ponudil radodarni gostitelj, pa popila ga je samo do polovice. Obliznila je se še z jezikom krog usten, zazevala in puhnila ter ostala kot pribita na mestu. Menil sem že, da jo bode kaj srčni kapi podotfnega opahnilo, pa se je za-krohotaJa in sedla v travo. -Usoda je prinesla po poti mimo pijane Katuške Črnogledo grajsko sosedo, ki se je odzivala na klic: Maruša (Mica po naše).. Ženski ste nekaj časa čebljali še precej prijateljski, pa s časom je Katuša v-stala in začel mi je ženski razgovor bolj robato in sirovo udarjati na ušesa. Pisati sem imel veliko, pa babje reglanje me ie motilo in razpočena moja potrpežljivost me je gnala ven iz sobe in približal sem »e babnicam od zadaj. Pograbil sem Katušo od zadaj za obe rami in sem jo potiskal po poti naprej do njenega stanovanja. Ni se mogla ozreti, kdo jo poriva, stopicala je prisiljena, opotekajo se, skušala me je vigrizmiti, v-pila in pljuvala je, kar me pa ni zadelo. 2e sem hotel poriniti na glasen rasmeh prepira reSene Maruše žrtev opojne pijače skozi vrata, ko se mi zlodejeva babura izvije iz rok in me vgriz-ne tako močno v roko. da se mi še dandanes poznajo t njej odtiski treh galiških žensldh zob. Tedaj jo pa sem pač pobiral In tekel preti Katuško, ki je metala m atenoi eele puriaerje nsinslfih in poljski* hudob. Dobro mi j« butnil tedaj v spomin svarilni rek mojega očeta: „Fant, boj se vsikdar ženske in pištole!" Bog zna, kako bi se bile te ženske nad menoj znosile, da mi ni par dni za tem priskočila na pomoč naša artilerija. Ob potočku pod gradom so ra-kopali 6 poljskih topov. Ti so pa začeli nekega jutra prav zgodaj tako tuleče pretresati grajske šipe, da so premajali tudi živce grajskih dam in še pred-no je posvetilo solnce v mojo sobo, sem čul drdran-je kočije po dvorišču in izginila je vsled strahu pred gromom lastnih topov grajska gospoda z grizečo Katuško vred. Mi smo še pa par tečlnov za tem živeli v gradu mirno in nobeden izmed nas ni pogrešal grajskih; le jaz sem zaklnjal Katuško, kadarkoli sem pogledal svojo vgrizlo roko. Od grofa sem pismenim potom kupil ves krompir njegovih njiv in sem ga pustil v več kot 300 vrečah spravljenega na njivi, ravno nad našo artilerijo. Hotel sem ga nekega dne razdeliti na kompanije celega polka, pa so mi ga Rusi tako neusmiljeno raztrosili v svet. Več kot mesec dni nas je pustil sovražnik čisto v miru. Komaj pa je bil naš s trudom v vreče povezan krompir pripravljen v polkovni želodčni prid in blagor na njivi, je sam zlodej pokazal ruskim granatam pot ravno med vreče našega krompirja. Bog zna, kai so si domnevali v teh vrečah, resnica je, da je ta ubogi naš krompir frčil po pritisku kot toča gosto padajočih granat kakor pleve po zraku. Hudobe, prej niso nehali, dokler ni bil ves krompir razsekan in razpršen na štiri vetrove sveta. V tem gradu pa sem res imel smolo, ker sem se ženskam zameril, celo ie s krompirjem nisem imel sreče. Za grajsko gospodo in Katuško, aa krompirjem na groforski njivi, smo se pa morali nekaj dni za-«nabriti tudi ari ie graflu, sieer bi n«« rmske granate in šrapneli ne bili ugriznili samo v roko, a fcaš tudi v glavo in na smrt. Saj itak nismo dolge ostali v postojankah nad vasjo, ker nam je višje poveljstvo prisodilo nekaj tednov sladki užitek rezerve v pred granatami varnem mestecu ob Dnjestru. n, V mestu. Preselili smo se iz vasi v mesto ob znanem Dnjestru. Mestece ima krasno lego ob reki in baS radi lepe lege in milega podnebja so ga v mirnifc Časih nazivali „gališki Meran." Vendar menim ja®„ da mora biti Meran že nekaj bolj mičnega in kriat-jansko snažnega, nego je ta skupina hiš, ki nosijo le pač samo v Galiciji naslov „mesto." Gotovo nad dobro polovico, pošteno in brez pretiravanja povedano, je to mesto umazano židovsko. Pa judovske kur-nike in bajte so do tal požgali in porušili RusipreS odhodom. Moštvo so nastanili po dveh razdrapantt» vojašnicah in šolah, mi pa smo si izbrali kot staffl oddiha in zaslužene rezerve pošteno, krščansko lužo, pri dveh bogaboječih, staa-ih, poljskih ženskah, ali če hočete — damah . . . Nam vsem je povsem prijalo novo bivališče v vsakem oziru, posebno velike materijelne ugodnosti sem užival nekaj časa v dobri meri jaz. Postarani in že precej zimski posestnici naše hiše ste me videli služiti v cerkvi daritev sv. maše in odkrili v meni gsonša (duhovnika), po rimsko-kaloltfškem obredu. Odslej sem bil skoro vsako popoldne s pristno poljsko gostoljubnostjo vabljen v njuno sobo na kozarec dobrega vinca. in na v onih krajih običajno hr-bato (čaj). Dami ste bili veliki ljubiteljici gosje perutnine, ki se človeku še tem bolj priljubi- ako saditi na miri in polni želodec. Tudi moj vojaSko sJčro-jui želoflee se je marsikaterega popoldne rajsko ig- mladenič Jože! Dajčman, doma od Sv. Jakoba v Slov. gor. Bil je hraber junak. Dne 2. avgustu je bil od italijanske krogle zadet naravnost v glavo in je bil takoj mrtev. Tudi njegov oče se nahaja na tirolski meji. Na italijanskem bojišču je padel due G. junija mladenič Al, Pevec iz Bolehnečic pri Sv Juriju ob Š č a v n i c i. Bil je iz poštene katoli-ško-narodne hiše, v katero že doleo let zahaja „Slovenski Gospodar." Nad 15 mesecev se je boril na raznih bojiščih. Deloval je rad pri na<ših katoliško-na-rodnih društvih. Bil je več let predsednik Mladeniš-ke Zveze in voditelj Marijine družbe. — Dne 21. julija je padel na tirolskem bojišču nadebudni mladenič, učiteljiščnik in enoletni prostovoljec-ipOiMesetni* Stanko Pokrivač z J a s i r e b e c pri S v. B o 1 -f e n k u, Zadela ga je granata. Vrl mladenič je iz trirazredne l„uds'-kovcev pri Polskavi, Anton Podkrižnik iz Kopivnika nad Framom, Alojz Ilešič od Sv. Jurija ob Sčavnici, Franc Slaček iz Ročice v Slov. gor., Jožef Kampuš iz Gradca, Friderik Bračko od Sv, Jurija ob Pesn., Peter Kurnik od Sv. Ane v Slov. gor., Fr. Rajšp od Sv. Benedikta v Slov. gor., Jožef Haiuringer od Sv. Križa nad Mariborom, Janez Kaizer od Sv. Barba^ re v Slov. gor., Karol Sabeder od St. Ilja v SL g., Anton Perko iz Dogoš pri Mariboru, Jakob GeratiS iz Maribora, Simon Požarnik iz Ruš pri Mariboru, Franc Marinšek iz Ruš pri Mariboru, iz Primorskega lovci: Valentin Klec, Rudolf Žagar, Anton Sku-bin, Anton D^beljak, Štefan Marak, Karol Karabus in Ivan Komar. Na zdar! Savinjčan ob Soči. Naš prijatelj Matija Boš-nak, doma iz Braslovč,, nam piše od Soče: Počasi tečejo dnevi; kakor kateri more in sme, si jih krajša. Meni pomagaš v tem oziru tudi ti, dragi „Slov, Gospodar", ki me redno obiskuješ in naznanjaš novice bolj žalostne kot vesele iz moie domovine, ko naznanjaš smrt, nesreče itd. Glejde živil je zdaj že skoraj vse na karte in tudi kmetom se bo, kakor naznanjaš ti, „Slovenski Gospodar" in kakor poročajo naši od doma, bolj pičlo merilo to, za kar so tako trpeli celo leto ob potu svojega obraza. •sm* ' " - Tebi, kmetsld list „Slovenski Gospodar", se kot kmet zahvaljujem, ker vidim, da kolikor moreš in smeš, vrlo zastopaš pravice mojih stanovskih tovarišev-kmetov. Po tebi pa tudi pošiljam prisrčne pozdrave v svojo domovino in srčno zahvalo vsem, ki so pomagali, da ie tako skrbno ohranjen moj dragi dom. Ponovno odlikovan Mariborčan. Poročnik H.-Verderber, sin tukajšnjega prvega državnega pravilnika, je bil odlikovan z malo in veliko srebrno hratJ-•ostno kolajno in je prišel nedavno v rusko vjetništ-Sedaj je pa bil vnovič odlikovan s Signum lau-Tudi njegov brat se je bojevaj na ruskem boji-kjer je padel junaške smrti za cesarja in domo rtrtvi se oglašajo. Vinko Bauman iz Partinja pri s-fc Juriju v Slov. gor. nam piše: Moj sin Vin-cenc B\uman je bil od začetka vojske na ruskem bojišču. Bil je tam težKo ranjen in vjet. Ko je ozdravel, mi je pisal. Potem je prišel v žalostno Sibirijo. Od tisteaa časa je preteklo polnih 22 mesecev, ne da bi dal kak glas od sebe; zato smo ga že obžalovali kot umrlega. Ljubi Bog pa nas je potolažil. Nedavno sem dobil njegovo pismo, da še živi in je zdrav. To mi je v veliko tolažbo in veselje. Popisovanje letnika 1899. „Primorske Novine" poročajo, da se bo v mesecu novembru in decembru izvršilo popisovanje letnika 1899, ki bo v slučaju potrebe poklican prihodnje leto pod orožje. Vojakom na bojišče. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša: V zadnjem Času se množijo slučaji, da pošiljajo svojoi vojakom na bojišče razna jedila, kot grozdje, svež sir, sirovo maslo, pecivo itd., torej predmete, ki se kaj radi pokvarijo, postanejo nezavžitni in se morajo uničiti. Pri tem ima odpošil-jatelj nepotrebne stroške, naslovljenec pa nobene koristi. Torej ne pošiljajte takih predmetov vojakom na ttojiSče. Nadalje je prepovedano pošiljati vojakom na bojišče razne tekočine, kot petrolej, Špirit, bencin, in nadalje vžigalice itd V pismih na vojake, ki so poštnine prosta In tojih teža posameznega komada ne znaša več kakor 100 gramov, ni dovoljeno pošiljati tobak, čokolado., zdravila itd., marveč se smejo pošiljati samo pismena obvestila. Kolekovanje prošenj za oprostitev od črnovoj-niške službe. Finančno ravnateljstvo razglaša, da morajo biti odslej naprej kolekovane s kolekom po 1 K za vsako polo vse prošnje za oprostitev črnovojni-kov od črnovojaniške službe. Koleki za račune bodo znašali po razglasu na-redbe finančnega ministra, ki izide v kratkem, sledeče: Kolek za račune do 20 K bo 2 v; do 100 kron bo 10 v; do 1000 K bo 20 v, in od več kakor 1000 K pa 50 t od vsake pole. Kolke se mora počez prepisati in sicer se lahko porabi podpis stranke in datum, ali pa se pritisne čez kolek štampilja osebe ali tvrdke, ki je izdala račun. Pošte sprejemajo deljene dvekronske bankovce. Poštno ravnateljstvo za Štajersko naznanja, da bodo do preklica sprejemali poštni uradi dvekronske papirnate bankovce, raztrgane čez polovico in na 4 dele in sicer brez vsakega odbitka. Vreme v oktobru. Pravijo, da je v tem mesecu vreme zelo spremenljivo in negotovo. Oktober ima le eden odločilen dan, to je 24. dan; toda kdo se naj na njega zanaša, ko je že itak na koncu meseca. Če je namreč oktober zmerno vlažen in mrzel, nastane na 24. neprijeten zimski dež. Ce pa je ta mesec do tedaj popolnoma suh ali pa tudi popolnoma deževen, se tudi 24. ne zgodi nikaka sprememba. Solnce stopi 24. dan v znamenje škorpijona. 16. Suhoten sveti Gol nam oznanjuje, da na leto suša nasleduje. 18. Sveti Luka v roke huka.. 28. Po svetem Simonu in Judi že približa nam zima se tudi- — Ce vinotok zmrzuje, prosinca že odjenjuje. — Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. — Ce nerado pada listje z drevesa, bo pomlad kaj rada polna vsa mrčesa. — Ce z drevja zgodaj listje padle, njive bodo k letu rodovitne rade. Pozne gobe — pozni sneg. Ker je letos v sep-sembru in oktobru rastlo po gozdovih mnogo gob, prerokujejo stari ljudje mnogo in zelo poznega snega. Drugi pa, ki prerokujejo na breze, pa pravijo, da bo letos zgodnji sneg, ker je že pričelo brezovo: listje odpadati. Ječmenček na očesu. Naniaži ga večkrat z medom ali skuhaj malo makovih glavic na mleku, namoči krpico in naveži; ječmen dozori prav hitro. Dijaška kuliinja v Mariboru je imela svoj letošnji občni zbor dne 22. septembra t. 1, v tukajšnji Posojilnici. G. predsednik ravnatelj H. Schreiner je navzoče društvene ude, ki so se v zadostnem številu udeležili zborovanja, pozdravil ter se je z lepimi in priznalnimi besedami spomnil vrlega društvenega odbornika, profesorja Ivana Markošek, ki je dne 11. aprila 1916 tako nenadoma, žal, prerano irmrl. Tajnik, prolesor (5r. Anton Medved, je podal poročilo o društvenem delovanju v šolskem letu 1915-16. Vkljub mnogoterim zaprekam in težavam, posebno vsled nastale velike draginje, je društvo redno, in vstrajno delovalo. Vsak dijak, ki se je za podporo oglasil, je bil uslišan, s skromnimi močmi se je vsakomur u-streglo. Opoldansko hrano je dobivalo vsak dan 22— 27 dijakov. Vseh obedov je bilo razdeljenih 4907, dokaj man je, kakor prej v mirovnih časih, to pa iz lahko umljivih vzrokov: mnogo dijakov iz višje in deloma tudi iz nižje gimnazije, kakor tudi iz učiteljišča je bilo vpoklicanih v vojaško službo, posebno pa je bilo opaziti silno nizko število učencev, došlih v prvi gimnazijski razred. Blagajnik profesor M, Pire je poročal o stanju blagajne, ki se sme imenovati prav ugodno. Društvenih dodhodkov — skoraj samih darov — je bilo 5108,09 K, izdatkov pa 4934.80 K, Da se je dosegel tako lep uspeh, je vsega priznanja vredna zasluga vrlih in požrtvovalnih naših podpornikov. Hvala in slava njim vsem! Ostali so našemu društvu zvesti vzlic velikim žrtvam, katere zahtevajo od njih sedanji tako resni časi. Njihovo srce je bilo prošnjam ubogih, potrebnih in vrednih dijakov vedno odprto, njihove roke vedno pripravljene darovati in pomagati. Društveni odbor jim odkritosrčno kliče: Bog Vam povrni tisočero! Tistih, ki so naši Dijaški kuhinji poklonili posebno zdatne podpore, se moramo pa imenoma spomniti. Sledeči so: slavna Posojilnica v Mariboru, naša največja podpornica že od nekdaj, letos z darom 1500 K; slavni deželni odbor t Gradcu, pri katerem za nas tako vneto posreduje deželni odbornik dr. Karol Verstovšek; Njega ekscelenca knezoškof dr. Mihael Napotnik, dr. Fran Rosina, dr. Radoslav Pipuš, Okrajna hranilnica v Slovenjgradou, kaplan Franc Rampre, Hranilnica in Posojilnica v Šmarju pri Jelšah, divizijski župnik Alojzij Cižek, c. in kr. duhovni profesor Ernst Ter-stenjak, Mohorjani v Slivnici pri Mariboru, nadžu-pnik Ivan Lenart, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, Posojilnica v Framu, tiskarna sv. Cirila v Mariboru, c. in kr. nadzdravnik dr. J. Rajšp, Okr. posojilnica v Ormožu, o. in kr. vojni kurat Franc Osterc, c. in kr. fregatni pravnik dr. Josip Majcen, župan Franc Thaler, prof. dr. Anton Medved in M. Verstovšek,- bososlovec Amon Leopold, Franja Voš-njak. Vsem dobrotnikom ohrani društvo neminljiv spomin. Posebno prisrčno zahvalo izreka (društvom odbor gospej in gospodu Kirbiš, hišnemu posestniku in gostilničarju v Mariboru, za podelitev hrane in zelo prijazno oskrbo naših dijakov,. Letos nadaljuje Dijaška kuhinje svoje velekoristno delo. Imamo sedaj vsaki dan 20—25 dijakov na obedu. Draginja je od lani zelo občutno poskočila. Sila je torej velika. Radi tega se slavnemu občinstvu vseh slojev najis-krenejše priporočamo! Vse preblage dosedanje podpornike in vse prijatelje naše srednješolske mladine prosimo, da nas podpirajo z milimi doneski. Ne pozabite mariborske Dijaškle kuhinje! Spominjajte se nje pri slovesnostih in sestankih! Vsak dar nam bo vrlo dobrodošel. Že vnaprej Vam kličemo: Hvala Vam lepa! — Za tekoče šolsko leto je bdi izvoljen sledeči odbor: predsednik ravnatelj Henrik Schreiner, tajnik profesor dr. Anton Medved, blagajnik profesor Mat. Pire, podpredsednik dr. Fran Rosina; odborniki dr. Radoslav Pipuiš, Ivan Vreže in profesor Franc Voglar. Dijaški kuhinji v Mariooru je pred kratkem podelil deželni odbor izjemoma visoko podporo 1600 kron. Dež. odbornik dr. Verstovšek je v seji posebno poročal o žalostnih razmerah slovenskega dijaštva v Mariboru, ki niti za najvišjo ceno ne dobi hrane. Gospodarske ao?ioe. Glede rekvizicije žita. Ker nam vedno prihajajo vprašanja, koliko žita si sme posestnik obdržati, zato ponavljamo: t. Za klajo si sme obdržati: ovsa 300 kg za vsakega konja; ječmena eno četrtino, odračunši prej za seme potrebno množino; grašice dve tretjini vsega pridelka; turšice eno četrtino, oct-računši prej za seme potrebno množino. 2. Za živež si sme obdržati: za osebo 132 kg žita na leto. Leto se računi od 15. avg., zato sedaj do nove žetve j razmeroma manj, recimo sedaj približno 100 kg. Od I teh 100 kg si sme obdržati za živež na osebo in leto 75 kg rži ali pšenice ali ječmena, drugih 25 kg j ali turšice ali ovsa ali ajide; ako nima turšice, ovsa in ajde, pa se sme vseh 100 kg obdržati ali rži ali pšenice ali ječmena. Od ovsa, kjer ni drugega žita, se sme zaradi pičlega zamletja obdržati 200 kg. Fižola se sme obdržati 12 kg za osebo na leto. Proso-, pšeno se ne bode odvzemalo. 3. Vsakega semena si sme obdržati toliko, kolikor ga misli vsejati, fižola pa eno desetino vsega pridelka. Vaga in mera. En hektoliter (100 litrov) ima teže: pšenica 76 kg, rž 68, ječmen 64, oves 44, proso 88, zmes 72, turšica 80, ajda 60, fižol 88, grašica 92. Pri nezluščeni koruzi se računi pri vagi tri Četrtine zrnje in ena četrtina stročje. Pri moki se računi 80 kg moke, je toliko kakor 100 kg žita. Od Osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani. Glede neobdačeneea sladkorja se naznanja, da bo tovarna radi pomanjkanja vreč poslala samo vreče po 100 kg. Ker tudi v Ljubljani ni dobiti ne vreč, ne blaga za vreče, si odbor Osrednjega Čebelarskega društva ni mogel pomagati drugače, kakor da bo poslal slacikor podružnicam, da ga porazdele predsedniki posameznim udom, ki naj prineso vreče sabo. Deloma se bo poslal sladkor tudi nekaterim u-dom skupno. Vse to se bo pismeno naznanilo. Ker je bilo dovoljenih namesto 300 stotov samo 100 stotov sladkorja, odbor nikakor ni mogel ustreči pri razdelitvi vsem željam, zlasti se ni mogel ozirati na večja čebelarska podjetja, katerim bi z malo množino itak ne bi bilo pomagano. Kadar se dovoli drug sladkor, pridejo na vrsto oni, ki ga sedaj niso dobili. -■ O-srednji odbor. Oddaja kotlov. Z dežele se nam piše: Z veli-ko naglico so se odjemali letos svinjski kotti, češ, naj si gospodinjstva hitro nabavijo nadomestila. Sedaj smo si nakupili — kakor smo dobili — po večini železne pocinjene kotle, a tu šele čez pol leta pride hrzojav ministrstva, da so ti kotli živini škodljivi. Židovske tvrdke so s prodajo kotlov napravile prav dober kšeit. Kdo pa povrne našim ljudem toliko napravljeno škodo in izgubo? Ali se ne bi bilo moglo poprej izvedeti o škodljivosti teh kotlov, katere je vse kupovalo? Čudimo se, eta pusti centrala za nar bavo kovin še sedaj ležati rekvirirane kotle v prostorih, kamor smo jih znosili in da nam jih do sedaj Še nihče ni plačal! Nove cene za sladkor. Štajersko cesarsko na-mestništvo je določilo cene za sladkor pri prodaji in sicer: Doklada za sladkor pri prodaji na debelo, torej zvišanje cen, Znaša K 2.25 za 100 kg, pri prodaji na drobno pa 6.75 v za 1 kg. Temu primerno so sedaj okrajne politične oblasti izračunale cene za sladkor pri prodaji na drobno in na debelo za posamezne kraje. Te cene stopijo v veljavo z 12. oktobrom, in morajo biti nabite po vseh prodajalnah, kjer se prodaja sladkor in na drugače običajni način. Prestopki zopier to naredbo se kaznujejo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Mlačev vlažnega žita. Dognalo se je, da poljedelci čestokrat omlatijo še popolnoma vlažno žito, da zamorejo vstreči oblastvenim naročilom glede oddaje žita. Tako žito se ne da hraniti in se tudi moka kaj rada pokvari. Brez primerne pažnje v skladiščih, mlinih in drugih žitnih shrambah se tako vlažno žito vname, začne kaliti in se spridi, da ni primerno za človeški živež. Sicer je res koristno, če se z nar gllm poslovanjem zamore pokriti potreba na mlinskih, oziroma žitnih pridelkih, vendar pa se vlažno žito pod nikakim pogojem n© sme brez prejšnjega po-sušenja v. skladišča speljati. PoliPična okrajna ob-lastva imajo nalog vršiti tozadevno nadzorovanje. Mak in laneno seme zaseženo. Kakor smo že poročali, je vlada zasegla vse zaloge maka in lanenega semena letošnjega pridelka. Nadalje je vlada določila, da se smejo pridelki maka in lanenega semena prodajati samo vojno-žitno-prometnemu zavodu, oziroma pooblaščencem tega zavoda. Cena za meter-ski stot maka je določena s 150 K, za meterski stot lanenega semena pa s 100 K. Pripomni se, da bo i-menovani zavod kupoval samo dobro posušeno, očiščeno in zdravo blago. Rok, v katerem morajo kmetje oddati odvišne zaloge maka in lanenega semena, še dosedaj ni določen, tudi še ni določena množinam maka in lanenega semena, katero si smejo kmetje obdržati za domačo rabo. Tozajdevna odredba vlade bo izšla v najkrajšem času. Divji kostanj zasežen. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da je zasežen divji kostanj, Pravico nakupovati divji kostanj ima samo osred-njica za krmila na Dunaju, oziroma pooblaščenci te osrednjice. Cena za divji kostanje je določena na 18 K za meterski stot. Svinjski podplati. Nekdaj so na deželi dali svinjske kože vdelati na podplate. Zadnja leta pa se je z ozirom na visoke cene svinjskim kožam to opustilo ter so se kože raje poprodale. Ker se govejih podplatov sedaj niti za drag denar ne dobi, priporo-j ročamo, da se naj letos da mnogo svinjskih kož vde-j lati na podplate. Napravite si mnogo domačega kisa. Umetni kis ali jesih postaja vedno dražji. Priporočajmo, da si napravijo letos na deželi več sadnega in vinskega kisa kot navadno, ker se bo isti letos zelo drago prodajal. Kam se prodajajo kosti, po kakšni ceni in v kakšnem zavoju jih je odpošiljati? Odgovor: Glasom ministrske odredbe z dne 11. maja t. 1., drž. zak. št. 136, je vsakdo, ki ima nad 100 kg kosti, jih dolžan v priporočenem pismu ponuditi Centrali za kosti na Dunaju, katere naslov se glasi: „Colla", Gesellschaft m. b. H. in Wien, I., Fischhof 3. Centrala povrne poštnino. Cena za dobre kosti je od 20 do 22 K, oziroma za razne kakovosti, ki so v ministrski naredbi navedene, tudi nižja. Ta cena velja le za pošiljatve v celih vagonih, t. j. 10.000 kg. Pri manjših množinah do 5000 kg se zniža cena pri 100 kg za 1 K, pri množinah pod 5000 kg za 1.50 K* Cena velja na bližnji železniški postaji brez zavoja in plača centrala zavoj, oziroma vreče vrne. Sadite orehe! Izmed vsega sadnega drevja je oreh edino pleme, ki ga ne sadimo samo zaradi dragocenega sadja, ampak tudi zaradi izvrstnega in sila dragega lesa- Na tisoče orehovega lesa se je brez potrebe prodalo že v zadnjih desetletjih pred vojsko. Kar je ostalo, je padlo in pada še vedno kot žrtev za domovino. Zato nujno opozarjamo vse sadjarje, ki so še doma in imajo količkaj prilike, naj posade kako orehovo drevo. Tuintam v bližini starejših rodovitnih orehov, ki rastejo v grmovju, v mejah in na drugih takih prostorih, se najdejo večkrat mladi o-rehi, ki se dado prav lahko in z dobrim uspehom presaditi. Plesnivi sodi. Ker je letos veliko pomanjkanje žvepla, ie ponekod mnogo vinske in druge posode s-plesnilo, ker se praznih sodov ni moglo zažveplati. Na posredovanje avstrijskih kleta^rskih nadzornikov je ministrstvo dalo nedavno dovolj žvepla na razpolago, tako da so tovarnarji lahko pripravili 'dovolj kletarskega žvepla. Priporočamo, naj se vsak skrbno prepriča, ali so sodi dobri ali ne, ker z ozirom na lepe cene vinskemu moštu in sadjevcu bi bila škoda prevelika, ako bi se napolnjevalo plesnive sode! Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je postala hmeljsica kupčija nekoliko bolj živahna. Na hmeljski trg se je spravilo že tudi nekaj tujega, zlasti savinjskega hmelja, toda pokupilo, oziroma poprodalo se ga še ni nobene množine, vsled česar še ni bilo nastavljenih nobenih cen za tuj hmelj. Dne 2. oktobra se je podalo odposlanstvo avstrijskih hmeljarskih društev k poljedelskemu ministru baronu Zenker, kateremu je potožilo težak položaj hmeljarjev. Odposlanstvo je prosilo vlado, da naj ščiti hmeljarje pred brezvestnimi špekulanti ter da določi za hmelj cene, ki bi vsaj približno odgovarjale stroškom pridelovanja. Vlada je dala odposlanstvu zagotovilo, da se bo ozirala na prošnje hmeljarjev ter v najkrajšem času izdala tozadevne odredbe. Kako se krmi živina z divjim kostanjem? — Prosimo strokovnjake in gospodinje, da nam pojasnijo, kako se poklada divji kostanj živini. Razne novice. Mrtev — prišel na dopust. V mesto Wels na Gornjem Avstrijskem je došlo meseca maja z bojišča uradno poročilo, da je padel desetnik Jožef Bauer. Predzadnjo nedeljo, dne 1. oktobra, pa je omenjeni Jožef nenadoma dospel na dopust v domačo hišo. To jo bilo veselo presenečenje! Zadeva se je kmalu nato pojasnila. Bauerjev tovariš je bil oblekel Bauer-jeve hlače, v katerih je bila njegova legitimacija. Ko je toVairiS pladel, so ga vpisali med padle kot Jožela Bauer» Slamnati kruli je v poslednjem času priporočal neki nemški učenjak, ljudje so pa z zasmehom brali njegov nasvet. Ali rečeni recept ni prav nič novega. V nerodovitnih letih 1710—1720 so tak kruh v istini pekli in to zopet ravno v Nemčiji in morda ponekod tudi v Avstriji. Pšenično in rženo slamo so £>rali, sušili, drobno rezali in mleli. Mlinski karani so pa morali biti dobro in ostro nasekani. Mero take slamnate moke so mešali potem z dvakrat toliko mero ržene moke in iz te mešanice pečeni kruh ji bil še dosti dober. Tako vsaj poročajo stara poročila. Koliko je v takem slamnatem kruhu redihiih snovi, se pa žalibog prav nič ne pove, kar je tudi zelo zanimivo. Beračica zapustila 170.000 K premoženja. — Pred nekaj dnevi je umrla v bolnišnici v Aradu na Oerskem vdova Ignacija Weiss, znana mestna beračica v Aradu. Po njeni smrti so našli med njeno o-bleko denarja in vrednostnih papirjev v znesku — 170.000 K. Beračica je umrla brez oporoke. Vsi njeni sorodniki so že pomrli- Belouška v sadnem vrtu. Posestnik Car! v Ve-likovcu mi je pravil to-le mično dogodbico: Rob ob cesti, ki je sedaj precej gosto zasajen s sadjem, je bil svoj čas, ko je kupil hišo, pust; komaj da je tam raslo nekaj bodičastih akacij. Namenil se je takoj, da poseka drevje, ld mu ne donaša koristi, in tam nasadi sadje. Ker pa ima rob južno lego in je torej zelo izpostavljen solncu, začetkoma ni hotelo ničesar uspevati; vrhutega je trpinčil saidje zlobni voluhar. Saditi je moral ponovno, da je prišlo drevje v rast. Gospod Car! zatrjuje, äa je temu uspehu veliko pripomogla belouška, ki jo je prinesel v sadni vrt. Pomorila ali splašila je menda vse voluharje, ki so de-lali drevju škodo; odslej še le da je začelo drevje bujno rasti. Pravil mi je tudi, da je ostala tista ži-valica ves čas pri njegovi hiši, prezimila v stelji in se navadila prav kakor mačka na mleko, ki ga ji je dajal redno kot plačilo za policijske posle v sadnem vrtu. Hudo mu je bilo, ko jo je ubil v nevednosti ali hudobnosti neki sosedov laut. Dopisi. Maribor. Dne 9. oktobra zvečer se je pripetila v Tegetthoflovi cesti štev, 30 nesreča, ki je zahteva^ la mlado človeško žrtev, lOletni Viktor Glušič, sin čevljarja Glušiča, je našel popoldne istega dne v gozdu pri Kalvariji nad Mariborom bombo, kajtero je pobral in nesel na dom. Prišedši domov, je deček začel zabijati s kladivom velik žrebelj v bombo, da bi prišel do vsebine. Pomočnik in neka ženska, ki sta zagledala to nevarno dečkovo delo, sta posvarila dečka, a sama pa takoj zbežala v bližnjo sobo. V tem trenotku je grozovito počilo. Bomba, ki je bila nabasana, je dečku razmesarila ves trebuh, tako, da so mu stopila čreva iz trebuha in tudi drugače je za-dobil zelo težke poškodbe, Deček je še mogel zapustiti dvorišče, a je kmalu nato umrl. Tudi njegovo 2!4 leta staro sestrico, ki se je nahajala v bližini, je kos železa razstreliene granate na nogi hudo poškodoval. Na pomoč prihiteli zdravnik je deklici obvezal rano. Ker se dogajajo slične nesreče vedno bolj pogosto, se ne more zadosti svariti, da vojaki, ki prihajajo z bojišča na dopust, ne prinašajo seboj ne-razstreljenih granat, patron in sličnih nevarnih predmetov. Sv. Peter pri Mariboru. Vse je na vojsko šlo, tudi naše zvonove so odpeljali ¡dne 2. t. m. v Maribor, jih tam stehtali ter spravili na kolodvor. Več ne vemo o njih. V župnijski cerkvi so vzeli dva, velikega in roženvenskega, na Gori pa samo enega, ker so drugi trije po svoji starosti častivredni in so jih nam zato pustili. Pač pa so vzeli zvonove v kapelicah po župniji in sicer v četrtek, dne 28. septembra, Maks Damiš je še ob 9. uri zvečer pripeljal zvon iz grušovske kapelice. V četrtek zvečer in v petek ' ro so še zvonili zvonovi v otfeh cerkvah v slov vim in rajnim župljanom, v petek, ob 8. uri j pol ure pritrkavali ali trjankali za god Njega eksc. našemu patronu, prevzvišenemu knezoškolu. Ob 5412. uri predpoldne je padel manjši in ob 5. uri popoldne veliki zvon iz zvonika, Zaril se je čez polovico v zemljo. V soboto je padel iz zvonika Golobov zvon na Gori. G. Kirar ga je pripeljal iz Gore k župnijski cerkvi, odkoder so šli na dveh vozovih v pondeljek. krasno okinčani, od nas. Težka je bila ločitev, to ' vse damo radi, da bi nam ljubi Bog le dal kmalu ž o srečno zmago in zaželjen mir. Sv. Peter pri Mariboru, (f Matija Snuet.) Dne (5. oktobra, ob 3. uri popoldne, je umrl na Vinički gori 64 let star, po dolgotrajni, mučni bolezni daleč na okrog dobro znani posestnik Matija Snuet. Bil je mož poštenjak od pete do glave, mož plemenitega srca in kremenitega značaja. Stal je vedno, če tudi z malo število prijateljev, na strani Kmetske zveze in bil dolgoleten, stalen naročnik naših narodnih listov. Soobčani so si ga izvolili tudi za župana in ko so osnovali pri Sv. Barbari posojilnico, postavili so M. Snueta za načelnika, katero častno a brezplačno službo je zvesto in vestno izpolnjeval 7 let. Bolehavost ga je prisilila, da je moral odložiti vse to službe. A niso mogli pogrešati tega delavnega moža. Ostal je v r.ačelništvu posojilnice in v občini še bil zanaprej tajnik. Posojilnica barbarška mu je izkazala posebno hvaležnost, da Je pošlala g. 1. Krajnca, nadučitelia, ki služi sedai knf narednik v vojni, pa je bil ravno na dopustu, kot svojega zastopnika k pogrebu, ki je rajnega spremljal od doma, t. j. poldrugo uro daleč k cerkvi in potem še na Goro. Soobčani pa so ga nosili ali mu svetili na tej zadnji poti. Saj jim je bil povsod ljubeznjiv in nesebičen svetovalec in pomočnik, ker je bil izurjen v pisavi in izveden v postavah, ki se tičejo našega kmetijstva. Bil je tudi skrben, razumen in napreden gospodar, blagi mož in predobri oče svojim domačim. Tudi drugod se je kazalo njegovo dobro srce. Ko so pletle njegove hčerke in sosedna dekleta v njegovi hiši vence in krone za cerkev, primicije, različna blaigoslavljanja in druge take slovesnosti, se mu je oko svetilo otroškega veselja nad nežnim delom in prijetnim petjem mladine. Ostal je med njimi pozno v noč. Med duhovniki je • mel veliko znancev in prijateljev. Spominjal se jih je kaj rad in posebno našteval primicije, kjer je bil prav prijeten gost. Naj se gospodje sedaj tudi nje, pri sv. maši radi spominjajo. Omeniti moramo, da je bil svoje dni tudi vojak-narednik, kar je zopet dokaz njegovih vrlin. Sedaj služita v vojni dva sinova, e-den mlajši pri železničarjih v Gradcu, drugi, Ludo-vik, posestnik v. Metavi, pa je baje vjet na Ruske Gotovo je rajni v smrtni uri mislil na njega), katerega edinega izmed otrok ni bilo pri pogrebu. To naj bo pisano v trajni spomin vernemu možu, zavedne mu in neustrašljivemu narodnjaku, zaostalim pa \ tolažbo. N. p. v m.! St. II] v Slov. gor. Nedeljska prireditev Bralnega društva v korist vojnim namenom je zopet nad vse pričakovanje dobro uspela. Vs|e točke, igre kakor petje, so se izborno obnesle. Slava naši zavedni mladini! St. Ilj v Slov. gor. Brod v Selnici ob Muri, ki ga je zadnja povodenj odnesla, bo dal tovarnar dr. Feuerlöscher zopet zgraditi. Sv. Andraž v Slov. gor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 22. ok-iobra, popoldne po večernicah, v šoli dve gledališki predstavi „Sv. Cita" in „Ljubezen Marijinega otroka " Vsi domačini in sosedi so prav prijazno povabljeni. Ker se bo poslal čisti dobiček za vfdove in sirote naiših padlih vojakov, se preplačila hvaležno s-prejemajo. Središče. Med našimi hudo prizadetimi hišami ni lahko najti tako hudo preizkušane, kot je hiša Stamparjeva. Dne 25. avgusta smo pokopali blago mater Marijo Stampar, dne 8, oktobra pa Še dobrega očeta treh otrok Jožefa Stampar. Blagi pokojnik je bil, kakor je povdarjal vlČ. g. župnik v ginljivi besedi na grobu, 12 let vesten cerkveni ključar, Bil je globokovereu mož, odločen v svojem prepričanju, kakor jih je malo. Vse, kar je spoznal za dobro, je podpiral, ne samo z besedo, ampak tudi s svojo darežljivo roko, S pogrebom so šli veteranci, hvaležni so ga spremljali Orli, ki jim je skozi več let dajal brezplačno prostore v svojem poslopju, in Marijin« družba, ki mu je zapela Davorin Jenkovo „Blage mu" v slovo. Blagima pokojnikoma bodi častni spo min! Bog vse tolažbe, ti pa tolaži zrpuščene otjroke, sina Franca daleč tam na italijanski ironti, Iva: in Lojzo pa doma na dveh velikih posestvih, njii dušama daj pa vživati svoj večni mir in pokoj! Ptujska gora. Tukajšnje veteransko društvo je namesto venca na grob umrle častne članice Marije Haber darovalo 20 K za uboge otroke padlih vojakov tukajšnje .občine, V ta namen je društvo nabralo med pogrebci še 36,18 K. Hvala 1 Marenberg. V nedeljo, dne 22. oktobra, se vrši sestanek tukajšnje mladinske organizacije pri Sv. Janezu po dopoldanskem sv. opravilu v društveni sobi.. Vabljeni ste zlasti fantje, ki še niste v vojaški službi, da pridete v velikem številu! Solčava. Tudi tukaj pri izvirku bistre Savinje so krepki in zdravi starši, kakor n. pr. gospodar Janez Plesnik, veleposestnik v Solčavi št, 47. Poslal je pet sinov v vojno službo in sieer Franca, Karola, Antona, Alojza in Miloša. Pa tudi šesti sin je že stopil v 18. leto. Bržčas ga čaka enaka usoda kakor njegovih petero bratov. Najstarejši je oženjen, drugi št r,e so še samski Za dva se žal že eno leto nič ne ve, ali sta še živa ali ju že krije hladna zemlja. — Čast in hvala staršem, da. sta dala cesarju in domovini toliko krepkih braniteljev! Št. Ilj pri Velenju, Umrl je dne 26. septembra Pavel Skobl, p. d. Mihel. Bil je priden kmet in zvest bralec „Slovenskega Gospodarja." Ker sam radi slabih oči ni mogel več brati, so mu morali pa drugi prečitati naš list, on pa je zvesto poslušal.' Naj počiva v miru! Zadnja položila, d o šle f četrtek, 12. oktobra, Majnovejše avstrijsko nrsMtno porodila. Dunaj, 11, oktobra. Uradno se raeglaša: flu mlinsko bojišč«. Na sedmograški južni ironti nobenih posebnih dogodkov. Pri mestu Braševo se o-čišča obmejni prostor. Mesto Czik-Szeredaje zopet zasedeno. V Ju rjevškem gorovju s« sovražni odpor nadaljuje. Zahodno od K i r 1 i b a -b e je bil rumunski napad odbit. Italijansko bojišče. Bitka na južnem krilu primorske črte se nadaljuje noč in d a 11 in se je raztegnila tudi na prostor severno od V i p a v e do S t. P e t -r a. Na celi fronti med tem krajem in morjem so napadale zelo močne italijanske čete. Sovražniku se je posrečilo na več mestih vdreti v naše prve strelske jarke. Južno od Nove vasi je prvotno dosegel prostora celo proti kraju Jamjanu. Naši protisunki pa so vrgli Italijane vedno zopet nazaj. Za posamezne dele jarkov, ki so ostali v sovražni posesti, se boj nadaljuje. 1400 vjetnikov je ostalo v rokah naših čet. Bojevanje v dolini Fleims ponehuje. Italijani v zadnjih bojih niso ničesar dosegli. Boj za Pasutfio še ni končan. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal. Dogodki na morju. Dne 10. t, m. zvečer je oddelek naših pomorskih letal metal uspešno bombe na vojaške naprave v Tržiču in Starancanu. V noči od 10. na 11. t. m. je zelo uspešno napadel oddelek naših pomorskih letal prisitaniške naprave, postajo za letala in baterije v V 1 o r i £Valo-na), kakor tudi tamkaj se nahajajoče sovražne listje-Velike, še dolgo časa vidne požare v mestu in požar skladišča za olje smo opazovali, Vsa naša letala so se kljub hudemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Mornariško poveljstvo. lajno?®jie nemško nraclne porodilo. Berolin, 11. oktobra». Balkansko boj i öde. Skupina maršala pl. Mačke 11 sena: Ob Donavi in v Dobruči nobenih dogodkov. Naši zrako-plovni oddelki so z uspehom metali bombe na premikajoče se čete pri Konštanci. Macedonsko bojišče. Poleg mestoma srditih bojev je prišlo ob Crui ob Nidže Planini in v okolici Ljumnice, zahodno od Vardarja do brezuspešnih sovražnih sunkov. Ogrožena z veza Bukarešte z Moldayor Berolin, 11, oktobra. (Uradno.) Nasledki velikih uničujočih udarcev pri Sibinju se sčasoma kažejo mnogo odločilnejši — kot so se videli prve dni, Dočim je general Krafit s svojimi bavarskimi četami potem, ko je rešil svoje naloge ob prelazu Crvena veža, začel prodirati proti jugu in pri gori RobuCareny grozeče stoji v sovražnikovi deželi, se je obrnil general pl, Falkenhayn po uničenju I. rumunske armade pri Sibinju nenar-doma proti II. rumunski armadi in je isto omajal od zahoda in juga. V srditem napadu so njegove čete ob reki Vinca zlomile sovražni odpor in so vrgle Rumu-ne čez gorovje gozdovja Geistenva d v doligo reke Alute. Zmagovito so te čete vkorakale v Braševo in ogrožajo sedaj v nadaljnem prodiranju železniško križišče Ploeszi, odkoder teče zveza med glavnim mestom Bukarešto in Moldavo. Vsled uničenja I. in II. rumunske armade se je omajala tudi severna armada, ki je sestavljena iz Rumunov in Rusov in se je naglo umaknila skozi Jurjevško gorovje čez Parajö proti izhodu. Neposredna posledica bitke pri Sibinju je izprazajenje celega južnega in velikega dela vzhodne Sedmograške. Bavarski kralj hudo obolel. Monakovo, 11. oktobra. (Urajdno.) Nj. Veličanstvo bavarski kralj Oton je včeraj obolel na želodčnem krvavljenju. Njegovo stanje je zelo resno. Not uspeh P-čolnov Ker se je pojavilo v vodovju blizu obali Sev. Amerike zopet več P-čolnov, ki so potopili znova več ladij, so kanadska pristanišča za ladje nevtralnih držav zaprla. Zavarovalne družbe pa so povišale zavarovalne pristojbine za vožnjo med Evropo in Ameriko za polovico. Vinske cene na Ogrskem. Graflec, 11. okt. „Tagespošta" poroča iz Budimpešte, fla se na Ogrskem plačuje vinski mošt za 100 litrov po sledečih cenah: okraj Budimpešta 200 k, Szegszark 150 do 160 k, Pečuh 165 do 200 k, Ödenburg 230 do 300 k, Erlava 180 do 200 k, Szatmar, Beregszas in Bi-hač 130 do 160 k. Cene m o š t u s t a 1 n o rastejo. V Tapolci plačujejo 160 do 230 k, v Tarčalu 240 do 260 k, v okraju Požun 250 do 300 K za en hektoliter. KNJIŽEVNE NOVOSTI. Književno naznanilo. G. Šolski ravnatelj Ajnt. Kosi it Središča nam piše: Vsem onim prijateljem in ljubiteljem cerkvenega petja, ki me poprašujejo, kedaj izide moja naznanjena zbirka blagoslovnih pesmi, sporočam tem potom, da se je oglasilo na moj poziv v časnikih sicer povoljno število naročnikov, toda kljub temu radi tehničnih težav v tiskarnah z delom ne morem na svetlo, dokler se ne vrnejo spet redne razmere. Isto velja i za 3. zvezek „Nabožnih ljudskih pesmi", ki je v rokopisu dogotovljen in tudi že za tisk pripravljen. — V Središču, dne 3. oktobra 1916. Anton Kosi, šolski ravnatelj. Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. lavantinskega ordinariata so izšli: „Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom." Knjiga vsebuje evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povrh pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere. Vojak, ki se ne more udeleževati redne službe božje- naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v doimačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno dušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru. — Ravnotam se dobi tudi knjiga v mem-škem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor dr Slavič. nomad stane 30 vin. Tudi nemško knjigo dobijo vojaki zastonj Slovnica slovenskega jezika za Italijane. — Knjigarna J. Stoka v Trstu je izdala slovnico slovenskega jezika za Italijane „Lingua e grammatica slovena", ki jo je spisala T.ržačanka gdč. Marica Gregorič, učiteljica na občinski šoli, katera pozna temeljito slovenski in italijanski jezik. S to slovnico bo gotovo ustreženo vsem onim zmernim Italijanom, ki se želijo priučiti slovenskega jezika. Cena lepo vezani knjigi znaša 3 K. Priporočamo! Knjiga se dobi v knjigarni J, Stoka v Trstu, Via Molina P,ic-colo Št. 19. „Slovenski Sadjar." Izšla je 9. in 10 številka tega izbornega lista. Tudi ta zvezek ima zopet raz-nolično zanimivo vseffino o novih sadnih vrstah, o konservirvnju sadja (priobčujemo v današnji številki), o rabarbari, o statistiki sadja na Kranjskem itcl. ■¡¡Hnm^Bt--- w ■■' -mmmmsasimm ifBjJ»• «SSBPSSSfflBSSBI——. i, «¡teiteSs™'«®«®®®!®«« Viničarja sprejme Marija Živko v Pobrežju pri Maribora. Zadostujeta dve delavski moči, ki morata mati obdelovati amerikanski nasad. Plača po dogovoru. 563 14. oktobra pridemo kakor vsako zimo na Glavni trg v Mariboru olje ea jederca zmenjat. Janez Večernik, Bresternica pri Kamnici pri Mariboru. 562 Lot*^ nfiike številke. Trst, dne 4. oktobra 1916: 78 6 89 69 24 Dunaj, dne 7. oktobra 1916: 55 76 90 13 49 MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Mswifoor, Koroška cesta 10. Darujte zasj vse zgodovinsko važne predícete, osobito vojne spomiue. OBČINSKIM URADOM se nazcanja, da ima tiskarna sv. Cirsia v Maribora zopet na razoolajo Prošnjo iti Potrdila za klanje telet in relade živine Organist se takoj sprejme v službo na deželi v mariboiskem okraju. Kje pove upravništvo. Dobro izvežban krojaški pomočnik se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ivan Partlič, Studenci pri Mariboru. Okrajna cesta št. 1. 560 Hak up perutnine. Piščance za pečenje, skopljene kokoši, kokoši za juho, race, gosi in purane kupuje vsak čas po najboljših cenah. Viljem Abt Maribor ob Dr., Schaffaergasse št. 8. 561 Kolarski pomočniki za delo koles dobijo stalno delo. 15 do 25 K na teden in celo oskrbo. Tovarna za vozove Rath, Gradec, Kalvarien-gürtel 1. 19 K ■TT • " V Vmicar z nekaterimi delavskimi močmi se išče za Schwabov vinograd na Mestnem Vrhu pri Ptuju. Vpraša se ▼ trgovini Schwab v Ptuju, Glavni trg. 667 Šivilja za vsakovrstno šivanje «e priporoča na dom za malo plačo. Naslov v upravništvu. 665 Kcia ksi ve? Prosim, da bi se poizvedelo, kje se nahaja moja mati, dve sestri in eden brat, stanujoči prej v Gorici (Via Coronini 2), Vsi pa so začasa zadnje ofenzive od tamkaj zbežali. Rozina Petrovčič, vaj: 8e-devčič 169, občina: Bate, pošta: čepovan. Kupiti želi en upokojeni nradnik hišo na deželi, (ako mogoče zraven malo zemljišča). Kdo bi želel prodati, ali pa kateri bo k kupiiu pripomogel, se prosi, da blagovoli naznaniti na naslov: Šijanee, Kri-žovci pri Ljutomeru. 655 Sprejme se takoj učenec pri g. Duhek medičar, Maribor. 642 H.«p«iem kože ev«, koz, rumen čebelni vo-••k, tube gobe in svinjske kože po najvišjih cenah T. Braun, Mar ribor, Koroška cest» 18. 666 8 vinarjev stane poštna dopisnica, s katero lahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi urami zastonj in poštnine prosto. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. i. k. dvorni dobavitelj v 3rii.ru 801 na češkem, Nikelnasta anker-ura K P/30, 6-80, 9'50, starosrebrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8*25, vojna spominska ura K 10, radiom žepna ura K 18, niklaata budilka K 7, stenska ura K 5'20. Za vsako uro trilotno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben riziko! Zamen,;ava dovoljena ali denar nazaj, i Da 4 , in plačam po najvišji cenfvoseTč In strd ter orehe v vsaki množini cd 5 kg naprej. Ponudbe poslati na Ivan Gerk, Trst, ulica Valdi-rivo 12. 645 Mlmarski učenec se sprejme. Deček dobi za čas učne dobe poleg cele oskrbe tudi primerno denarno nagrado od 100—300 kron letno. Vprašati je v nekdaj Orosl-ovem mlinu na Dobrni pri Celju. 627 vl.,lo posestvo na prodaj, meri 4 orale. Njive, lep sadonosnik, redi se lahko par krav, je vse v dobrem stanju. Pripravno za kakšnega penzionista. četrt ure od železnice in trga Šmarje p. Jelšah. Natanč-ueje se izve v Zadržali štev. 26. Cena je 7000 K. 628 Glavnato zelje v večjih množinah kupuje M. Berdajs trgovec, Maribor, Grajski trg. 635 Pristno laneno olje in firnež iz ianenega olja kupuje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K 1 kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka nI. 19. 635 K n p i m vsako množino starega in novega vina po najboljših cenah. Frane Medved, gostilničar na Dunaju VII/3 Zieglergasse S6. 620 Učenca sprejme mizarski mojster Maribor, Kaiserstrasse 18. 652 TUa nvvozid&aa i 8 sobami, 4 predsobe, 4 hnhiuj« i rod*. Veliki vrt v Maribor«. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč krom. Ve4 peve apravništvo pod „Vil» 172". Kupia svinčene SIbre vseh vrst, pr&zae nove patrone ali aabasaae Laneaster št. 16. Ponudbe pod „Lovec" na upravništvo Slov. Gospodarja 591. Kupim vsako množino starega In novega vina ln sadjevoa ter jabolz suhega sadja, vseh Trst stefetenlo in sode. Ponudbe na A. Oset, GuštanJ, Koroško. Blag* pridem tudi sam prerzet. 658 „Solzna Avstrija.4 Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 krasnimi pesmimi, okrašeno s slikani, pošlje Matija Belec pri Sv. Belfanku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje znesek 1 krono 20 v v denarju ali pa v novih neporabljenih poštnih znamkah. Ta spomin na svetovno vojno, naj ne manjka v nobeni hiiil 639 V 50% ceneiia: Ameriška gospodarska kava, viso-koaromatična, izdatna in varčna, 5 kg za p os kiri njo v vrečici, s potrebnim sladkorjem vred samo 28 K po poštnem povzetju pošilja A. Sapira, razpošlljalnica kave Galanta 496, (Ogrsko). 520 SODE vse ivrst Kup tu a :stare «U**— ' tuU A. OIET, l G-astanj, (KGMfci.) Dvonadstropna hiša zraven š» drugo poslcpje, nove-zidana za pekarijo. Poč z paro s« postavi z glavarstvenim dovoljenjem. Na prav dobrem prostor», tudi n» dan do 200 hlebov tujega kruha. Stanovalci plačajo n» lete 4500 kron. Se pod lahkimi pogoji za 60.000 kron proda. Vpraša se v Mozartstrasse ¡>9, Maribor. 657 Lep Slngerjev stro] se prod» za 94 K. Maribor, Goethe ulic» 2, III. nadstr. vrata št. 15. 64» Pridnega fanta, kateri ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj Matej Bregant v Oiehovivasi p. 81ivnica pri Mariboru. 651 Čevljarske pomočnike sprejme takoj proti zelo ugodni plači (akordno delo) za izdelovanje vojaških i»v-ljev zadruga. Združeni čevljarji v Trstu in okolici, sedaj v Celjn, Scbillerjava cesta 3 (poslopje slovenske tiskarne). 656 Kdo ima na prodaj kaj lovskih Žlbsr (svinčenih zrn), naj mi naznani : Franc Ferlinc, župan in zakupnik lova v Selnici ob Muri, p. Št. Ilj v Slov. gor. 620 Poštne znamke. Rabljene avstro-ogrske a nepoškodovane vojne znamke in znamke, ki so se ravno sedaj izdale kupujem vsako množino komad po 2 vin. Briefmarkenborse V. Walter, Kodanj, (Kopenhagrn). 659 Sostilna Narodni Dom v Maribora. Naznaniva, da sva prevzela s 1. avgustom gostilno v Narod-* nem Domu v Mariboru ter prosiva cenjeno oBSinstvo, da se blagovoli prepričati o izborni kakovosti piva in vina (slovito Sirkovo vino iz St. Jakoba) ter jedil. Tudi novoopremljena staroznana „klubova soba" je M- gospodom na razpolago. 818 Avgust in Leopoldina Steloer, fCupim vsako množino star asa m novega fina po najboljših cenah. Avgust Štelcer, gostilničar, »Narodni dom« v Mariboru. Vino grem tudi osebno poskusit «i« Mož, 40 let star, samskega stanu, poštenega in treznega značaja, nemškega m slovenskega jezika zmožen ▼ govoru in pisavi, želi stopiti v službo kot gospodarski oskrbnik ali vodja na kako \ele»os*stvo, gostilno, trgovino ali kako drugo podjetje. Zmožen je tudi knjigovodstva. Naslov pove upravništvo pod »Oskrbnik« št. 626 1 i udskat sranilnica in posojilnica v Celi re@Ss4r©v®w?s zadruga z n. zavezo. Obrssiuie hramiSne na 41L °lo od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. Dale posojila ca vknjižbo, na osebni kredit in,na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. .Posojilnica daje tudi domače hranilnike.' lastni hiši (ftfetal »pri bniem volu*) v Celiu Criika costa 9,1 nadstr.l sprejema *sa « tiskarsko stroke spadajoča dela kakor: časnik* knjige, brošure, stenske in druge koledarje. Za vIč. žnpnijsk» urada spovedn« in miiijonsk« listk« • irnim, rdečim ali •odrim tiikoim, uradne zavitke a natisom glav« ter razne oznanilne napi»«. Z« ilavne občinske, iolske in druje urad« nradn« zavitke, oznanil», napi«, -ajsglas«, plačiln« pr«dpi««, prejem«» potrdila Itd. Za obrtnik« ia lrj«v«e pisma, zavitk«, okrožnic«, račun«, «pomia«, n«nic«, ©«nike, d«-pisnic«, naslovnice, letak« in Upale« i črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnic«, zadrug« ia drnštva: pravila, zapisnik«, pristopni«« i« j»naice, letna poročila, račungk« zaključk«, društven« znak», vabil» itd. ■AHH Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiši Koroška ccsta štev. 5 priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, pere«, škatljic za peresnik«, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvan i k in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega paptija v mapah ia škatljah, razglednic, itd. — Svete podob« (male, velike in stenak«), razpela vi«k velikosti, molitveniki, moleki, ivet.injic«, žkapulirji. — Štambiljj« za urad« in dr. — Po»tr«žba toina m »olidn». H anufakturn§ trgovino J. FAUL AND v se najbolj priporoča. *AUwKMU& ¿¿VWiu S yotóíSS »a^/iy^^a^v: t m*» cmhh i i m i m i i i i.......i ....... m »pmiiiiiiiiiiiMii i> »mimiwiiwii—n iwhiIii nminuiii'iiMWihii'nii'iMíiii umi muí—www ■•V. M. w ¡s w> ff* 'fr « <5$ 1. d ñ m judska posojilnica v M reg. ¿acL z nttom. zav. Hfiillillifi* VlnifC * od rsaiaga it «s ob<*»;.ijcje. navadne po 4Vi%> preti triraesniui *dpowli po 4'/,*/». Obresti m prfguofc}-> - i.-,- a:. ^ (li aillJU« V IUyi j. vsa-jutria m i. julij» rstk »¿4 le).* &r»uii£« knjižic® es gpngtm^o kot goto» dtu&t, ne 1» bi *e o>LV obrossoms^fta^ | Z» n»iAj»s»e 50 j>*6ti «i pota» L-vklju» ¿-aU&ue« -»p^l»^ iicatc; davek plača f®aa$Saiea sam». ¿" Uradne 11T6 " mlro T(Ml0 ** oi 2. ¿O u^m doj¡ Idn» in v*A» ti! & % ¡SL 8S*i i"*s«5ti3 ¡BiauilH, v iwtoíh ir&ft ¿o fprojoM» Íspitóají uan*/ PniilSrilÍTI ¡Rí> /1 5iI 1prejemajo nt'i Glavnik i. da '.J.. aí¡poláae a* (A S. «o %. are- Ujaaiulfl &%, %A.<1¿«4¿ J Pe«o5flalta laut íadi a* ratr.»o!stao (Jotr.ai« waniln« nabirstnik«. T« Stolna ulica 6- (med Gla 4» i « « orno u (tilCft.-*Olr&f Vojno zavarovanje. Samopomoč v resnem času. C. kr. avstr. voj. vdovski in sšrotinski zaklad je ustanovil v aprilu 1915 vojno zavarovanje v varstvo tislih, ki odrinejo k vojakom. Zavarovanje velja za slučaj smrti v teku enega leta. Zavarovalna svota se izplača popolnoma, ako zavarovanec pade, ako podleže posledicam bolezni ali poškodbe v vojni, ako se pogreša ali ako umre iz kaierega koli vzroka t vjetništvu ali po svojem povratku v letu enoletne zavarovalne dobe. Od maja 1916 je pa prilika dana, da se vojak tudi za slučaj delanezmožnosti ali invalitete zavaruje. Veliko število vojakov bode prišlo domov brez roke ali noge, ali sploh bolani, da si bodejo težko kruh zaslužili. V tem slučaju bode zavarovalnina ▼elika pomoč za preskrbo cele druž ne. Postavna penzija ne bode zadostovala za preskrbo cele družini, recimo p; i rokodelcih ali mafnih posestnikih. Ako se vojak zavaruje za oba slučaja (smrt in delanezmožnost) skupaj, se znižajo premije. Premija ztaša za črnovoinika za slučaj smrti za svoto po 100 K in za slučaj delanezmožnosti 560 K SamO 66 Ki Premija se lahko plača v obrokih, če ima stranka podporo ali ne. S plačanjem prvega obroka je vojsk zavarovan za celo svoto. Važaa je tudi nova odredba, da se iahko vojno zava.ovanje v navadno zavarovanje spremeni, v katerem slučaju se polovica plačane premije vračuni v premijo za navadno zavarovanje. To lahko tisti vojaki napravijo, kateri pridejo domov. Žalibože se večkrat pripeti, da se zavarovanje prepozno sklenilo, ter je vojak pred zavarovanjem že umrl. Da stranka ne trpi nobene škode 3e p'a-čana premija vrne. Vojno zavarovanje je po celi Avstriji zelo širjeno. Skrbelo se fcode tudi zanaprej da i^ko vsak vojno zavarovanje sklene. V ta namen bodo pri vseh c. kr. davčnih uracih po Štajerskem uradniki pooblaščeni in skrbeli s pomočjo občinskih uradov ali diu.ih merodajnih oseb, da bo .e večina vojakov zavarovana. Vsak. kateri želi vojno zavarovanje skleniti, naj gre k bližnji davkariji, kjer se bode vse potrebno storilo. Drugega se ne potrebuje pri izpolnitii tiskovin, kakor rojstni dan. Tukaj se uresniči stari pregovor: >lv-ior si sam pomaga, temu pomaga Bog«. vniir flj trgovina špecerijskega kolonijalne ga blaga barv in zalop mineralnih UM! voda Ccljc-Graška cesta 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen kumno janež pristno strd in vosek. Pmsi Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hife št 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam ;:a obilen"obisk. AdOlf SSlIlIeiS, fotograf. 814 G- o ki O o b e. upim vsako množino legSO P©StlS@ilih gob banj) po najvišji dnevni ceni V prvi vrsti fcravše ali prave globanje, potem p&gs&lien® torke, brezo v ke, žemljarice, jelenovke, bodie&rice ali rumene ježovke, medvedove tace, laške lesičke, navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, pečeniec golobarke, štorovke LtcL sploh vse užitne gobe Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišeio na „Ekspert gob" v Konjicah št. 62, Štajerske — P. S. Priden? na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce k trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst. m Bližajo se veliki dnevi sračt I | V lasu do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki »ledežib tabornih srečk: Novih srečk Avstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 E Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3% zemljiških srečk iz 1. 1889 60.000 in 100.000 K 17 frebani V5ak0 lorfol Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. B4E" Mesečni obrok samo K T— oziroma K 375. Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slačaju neizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralci načrt, hitite z naročilom! Sre5kovno zastopstvo 16, LJubljana. 490 J« MMMfljB Ivan Klemenčič, učitelj in posestnik na lA i Ptujski gori se iskreno zahvaljuje vsem dobrini ljudem, ki so ga v toliki meri podpirali in mu bil v tolažbo o priliki prebridke izgube njegove predobre tašče in najboljše gospodinje, gospe H arije Haber, gostilnič&rke in pnsestnice na Ptujski gori. Posebno se zahvaljujem veleč gosp. dr. lletzier R. v. Andelberg, ki je prerano umrlo o priliki njene 14 dnevne bolezni dnevno obiskal, zdravil in tolažil, veleč, rodbinam ravnatelj Dreflak v Mariboru, okr. šol. nadzornik Herič v Ptuju, Traun in Laznik na Ptujski gori, slav. veteranskemu društvu in slav. žandarmeriji na Ptujski gori, veleč, duhovščini, dragim tovarišem in tržanom na Ptujski gori. 664 Ptujska gora, dne 8. oktobra 1916. Cement prodaje Zadruga v ltačali. M, Ki hoče iabol dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Šerec Maribor, Tegetthoffstrasse, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki. 641 ¡3 Kalvarijo! 30 Križevih potov. Ljn4«k» izdaja F. and. t-ar *egula. :&»la -traoij. Pregled vsebine: J. K>ii®v pot romarjev a* Sriievi efc»ti v Jeruzalem. — 2. Križev poi jeruzaicniiSrifc frančiškanov (L 1876) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiikiuiov. — 4 K. p., navadno Rimiki imenovan. — B. K. p. »v Leouharda Porto-Miuriikega. — 6 K. p., sv. Alfonza M LigU'>ri. — 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 6. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjak-i. — 9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan s», obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih m6ž. — 16. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. II. Slomšekov;. — 18. Za deklet» (Slomšekov). — 19. Za Mari-janBko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo), 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za prodpepe!nični čao. — 25. Za postni čas — 26. i. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stiok in nadlog. 8-f. Za, čas vojsko. 29. Za verne duše. — 30. Memen o mori ! Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa" vse litanije. spovedne in obhaiilne molitve, razne molitve in pobožno«ti o trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d. Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sr. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga ? treh različnih vezavah: 1. "i redeč« obresso za K 2 50., 2. z zlato obrezo za K 3 30. 3 krasna iždeja zn K 3 o0. Po pošti poslan stane vsak koiuad 20 vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po na kamici a ,«»ej in naj priloži ?sak koms d 20 vb. za poštaino. Tiskarna sv. Cirila v M&rtbor«i. -W Izborite so )a obneslo t s, vojake t volski in sjlei za vsakega kot najboljše ^oi obtažujoče mazanje pri prehla^aju, revmatismu, protiisa, jrani, vratni in bolesti v hrbti» Dr. Rihter-ja " * * capsici compos. Steklenic« kron. —'80, 1'40, 2-—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Riohter-ja lekarni „Pri ¡slateiu lovu", f/ 1 Praga, L, Eliiabetna costa 5. Dneva» raipoillJu|*. hSSl ^Ui^Wií i» luíaHu^j. jUi&Mka Ueksjrju öigororal «t«!nlk; fafedwlaw iftupa«» Tisk Uslcame sv. Cirila v Mariboru.