GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ; Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak Četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 6 (464) LETO X. Novo mesto, 12. februarja 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave St. 127 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjptip »Slovenski poročevalec- v Ljubljani ZA S 4. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO GRADITEV SOCIALIZMA V soboto, 7. februarja, sta zasedala oba zbora okrajnega ljudskega odbora v dvorani novomeškega Doma ljudske pro-•vote. Sejo je začel tov. Franc Ph-kovie, ki je odbornike najprej obvestil, da je zaradi nove dolžnosti — kot smo že poro-6«li» je tovariš Pirkovič zdaj •ekretar OK. ZKS Novo mesto — oddal odborniški mandat v bivšem ObLO Šentjernej. Zato j« predlagal, da bi za predsednika okrajnega ljudskega odbora izvolili enega izmed drugih odbornikov. Podpredsednik OLO tovariš Viktor Zupančič Je zatem v imenu 10 odbornikov predlagal obema zboroma, da bi za novela predsednika OLO Izvolili tovariša Nika Belopavloviča, dotedanjega podpredsednika OLO in zveznega ljudskega poslanca. Z aplavzom in glasovanjem so navzoči predlog potrdili, nakar ■e je novi predsednik OLO zahvalil tov. Pirkoviču za dosedanje delo in izrazil željo, da bi vsi odborniki tudi vnaprej s prav tako vnemo ustvarjalno sodelovali v vseh organih družbenega upravljanja tn tako pomagali graditi socializem. Odbornikom se je za večletno uspešno sodelovanje zahvalil nsto še tov. Pirkovič. Pod novim predsedstvom sta oba zbora nato poslušala predlog odloka o določitvi ožjih gradbenih okolišev v mestnih naseljih, ki ga je prebral poročevalec Vilko Vldecnik. Podrobnejšo razlago odloka Je dal gradbeni inšpektor Peter Kump, več vprašanj v zvezi z odlokom pa so dali odborniki iz Trebnja, Črnomlja in Novega mesta. VOLITVE NOVIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV BODO V TREBNJEM IN NOVEM MESTU Zbora sta razpravljala nato o dnevu volitev novih občinskih ljudskih odborov v občinah Novo mesto in Trebnje, kjer je število odbornikov po združit v j prejšnjih občin preveliko.. V oba nova občinska »bora bodo volili nove odbornike v nedeljo, 12. aprila, medtem ko bodo volili odbornike za Industirjsko skupino zbora proizvajalcev 18. aprila, za kmetijsko skupino pa 19. aprila. Zbora sta zatem spreiela odlok o sistemsrtizcu delovnih S 4. redne seje obeh zborov OLO v trenutku, ko sta zamenjala delovni mesti dosedanji novi predsednik okrajnega ljudskega odbora; z leve na desno: Zvonko Pere — tajnik OLO, Niko Belopavlovie — novi predsednik, Franc Pir kovic — dosedanji predsednik in Viktor Zupančič — podpredsednik OLO Novo mesto Ne servisno podjetje, temveč resnična stanovanjska skupnost Na občinski seji 31. januarja v Novem mestu Je bila gotovo najpomembnejša RAZPRAVA O STANOVANJSKI SKUPNOSTI. Razprava pada časovno v najbolj razgibano obdobje dejavnosti Socialistične zveze pri reševanju tega vprašanja. Občni zbori SZDL so bili nedavno zaključeni. Na vseh so člani živahno razpravljali o stanovanjski skupnosti. Povsod je bilo čutiti željo, da bi stanovanjske skupnosti državljanov čimprej ustanovili. Razprava v okviru SZDL še ni zaključena, čeprav je naloga že skoraj do polovice opravljena. Številni predlogi so že zbrani, vendar ljudje še o marsičem razpravljajo. Zanimivo Je, da je občinski ljudski odbor razpravljal v takšnem trenutku o ustanovitvi ene same stanovanjske skupnosti za vse Novo mesto. Svet stanovanjsike skupnosti pri komunalni upravi občinskega ljudskega odbora, ki je s predlogom nastopil, je potrebo tx> stanovanjski skupno- sti državljanov utemeljil s številnimi argumenti, ki pa so bili večinoma bolj upravnega značaja, na primer: najemnina stanovanj ne zadošča za vzdr- ževanje stavb, obrtniške storitve so drage, družbeno upravljanje stanovanjskih stavb je že uvedeno, vendar Lahko stanovanjska skupnost kot upravni organ občinskega ljudskega odbora nudi le politično in moralno pomoč, in končno tudi potreba po nuđenju pomoči družini, po tehnični službi in organiziram i servisni službi. SERVISNA SLUŽBA Ze omenjeni svet je predlagal ustanovitev ene stanovanjske skupnosti državljanov za vse področje Novega mesta. Servisna služba bi iimelia dva servisa: družinski in obrtni 6ervis. Družinski servis bi uresničil vse naloge za pomoč družini kot likanje perila, pranje, krpanje, izposojanje raznih gospodinjskih, strojev, o-pra vijanje uslug v stanovanju, čiščenje in pospravljanje, pripravljanje hrane, dostava hrane na dom, pomoč pri nabavi ozimnice in spravljanju kurjave, varstvo otrok in vse naloge, ki z varstvom otrok sipa-dajo 6em in podobno. Obrtni servis bi opravljal manjša popravila na stavbah, napravah, ki so v njih ter na stanovanjski opremi. Takšna stanovanjska alkupnost naj bi vključila že obstoječe obrate v Novem mestu, kot so otroški vrtec, pralnica, kopališče, delavska restavracija in ostalo. OD KOD SREDSTVA? Svet je utemeljil svoj predlog za ustanovitev ene stanovanjske skupnosti državljanov predvsem s pomanjkanjem sredstev in z bojaznijo, da bi se sredstva preveč drobila, če bi bilo skupnosti več. Razen tega še nd nove uredbe o stanovanjski skupnosti, z dosedanjimi predpisi Pai vprašanje sredstev še ni dovolj rešeno. Servisni obrati bodo oproščeni dajatev, stanovanjska skun-nost se bo vzdrževala in ustvarila začetna sredstva s prispevki gospodarskih organizacij, državljanov, hišnih svetov, s presežki servisov ter s pomočjo upravnih organov oblasti. Kontrolo nad njenim "de- (Nadaljevanje na 2. strani) mest pri okrajnih sodiščih. Z odlokom je bilo tudi določeno, da bo poslej Dolenjski muzej v Novem mestu opravljal vse zadeve v zvezj z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov. Po dolgih pripravah je prišlo tokrat na dnevni red seje že večkrat preloženo vprašanje okrajne komunalne b*nkc; samo še novomeški okraj v LRS take banke nima. Odbornik) so predlog za ustanovitev nove banke soglasno sprejeli. Ugodili so tudi pritožbi Mizarske delavnice Dobova, katero je ObLO Brežice v času, ko je imelo podjetje prisilno upravo, priključil Industriji pohištva v Brežicah. Razmere so se medtem uredile, tako da ima podjetje spet vse pogoje za samostojno upravljanje. Zbora sta ugodila tudi pritožbi Lovske-družine Novo mesto, kateri je bivši ObLO Straža - Toplice odvzel nekaj lovišča; o zadevi bo ObLO Novo mesto ponovno razpravi j ah. Odbornik} so na sej i resili tudi vrsto upravno-pravnih vprašanj, kot zamenjav parcel v korist SLP, dodelitvi avtomobilov, dopolnili so več svetov in okrajnih komisij in sprejeli predlog novih sodnikov porotnikov okrajnih sodišč in okrožnega sodišča; predlog « področja žuiemberške občine bo sprejet iele na prih. seji. Po skupni seji obeh »borov je bila posebej še seja okrajnega zbora proizvajalcev, na kateri So odbornki razpravljali pred-vspm o smernicah plačevanja po učinku in merjenju dela ter o sredstvih, namenjenih za dvig življenjske ravni Občinske konference Socialistične zveze V nedeljo bosta v Metliki in v Žužemberku občinski konferenci SZDL, prihodnjo nedeljo (22. februarja) pa v Črnomlju in Trebnjem. Odbori pripravljajo izčrpne preglede dela, uspehov in nalog naše najbolj razširjene organizacije. Okrajna komisija za nacionalizacijo najemnih zgradb Na seji OLO je bila 7. februarja Imenovana tudi okrajna komisija za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Njen predsednik je Štefan Slmončlč, predsednik okrožnega sodišča Novo mesto (namestnik sodnik Jurij Picek), člana pa Stane Falkner (namestnik dr. Anton Znidar) ln Dušan Mulej (namestnik Erno Sali). PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ Delovno ljudstvo občine Črnomelj bo 19. februarja že šestič praznovalo svoj občinski praznik, ki je združen z zgodovinskimi dnevi 15. obletnice I. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (18. in 19. februar 1944). Družbene organizacije so v počastitev tega praznika pripravile naslednji SPORED 15. februarja Ob 10. uri na Gričku v Črnomlju priredi »Partizan« Črnomelj smučarski patrolni tek s podelitvijo nagrad. Ob 19. uri v Prosvetnem domu v Semiču priredi Prosvetno društvo »Oton Zupančič« Veseli večer. 16. februarja Od 14. do 18. ure v prostorih Komende prireja Strelska družina ekipno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo trajalo 3 dni ob istem času. 17. februarja Ob 9. uri v telovadni dvorani osnovne šole v Črnomlju priredi »Partizan« Črnomelj ekipni turnir v odbojki. 18. februarja Ov 18. uri priredi šahovsko društvo Črnomelj v šahovski dvorani zaključek šahovskega turnirja s podelitvijo prehodnega pokala. Ob 18.30 uri priredi Strelska družina v prostorih Komende v Črnomlju zaključek ekipnega tekmovanja v streljanju z zračno puško in podeli diplome in prehodni pokal. Ob 19.30 priredijo v Domu ljudske prosvete v Črnomlju Zadovoljni Kranjci veseli večer. 19. februarja Ob 6. uri budnica mestne črnomaljske godbe. Ob 10. uri v Prosvetnem domu v Črnomlju slavnostno zborovanje s kulturnim sporedom. 20. februarja Ob 16. uri: Kino Črnomelj predvaja jugoslovansko-franco-ski film »Mihajlo Strogov«. 21. februarja Ob 19.30 uri uprizori v Domu ljudske prosvete v Črnomlju Prosvetno društvo Miran Jarc igro »Otrok iz zadrege« 22. februarja Qh o «iri prir»di v tfiov^dnici—osnovno šole v Črnomlju »Partizan« Črnomelj zaključno tekmovanje v odbojki za prehodni pokal. Na te prireditve vabi vse prebivalstvo občinski ljudski odbor Črnomelj Vendarle: okrajna komunalna banka Kot poročamo v današnjem uvodniku, sta oba zbora OLO na sobotni skupni sejj sprejela sklep o ustanovitvi Okrajne komunalne banke (OKB) v Novem mestu. Za direktorja nove banke, katere ustnovitelj Ice so vse Metlika bo s posojilom dogradila zdravstveni dom Po daljši ln tehtni razpravi so odborniki obeh zborov OLO na zadnjj seji med drugim skle_ nili potrditi tudi jamstvo OLO Novo mesto za 12 mlljonov din Investicijskega posojila, ki ga bo ObLO Metlika najel pri Mestni hranilnici za dograditev zdravstvenega doma v Metliki. dosedanje občinske komunalne banke (mestne hranilnice) v okraju, je bil imenovan Avgust Stefanlč iz Metlike. Kakor smo zvedeli, bo začela nova banka poslovati začasno v utesnjenem prostoru sedanje Mestne hranilnice — Komunalne Banke v Novem mestu. Predsednik upravnega odbora OKB je Viktor Zupančič. VREME za čas od 13. do 22 februarja Okrog 13. februarja pričakujemo sneg z burjo, nato nekaj jasnih in zelo mrzlih dni. Okrog 18. februarja ponovne lahne snežne padavine, sicer pa bo v glavnem suho in postopno toplejše vreme. 9 TUDI VAS TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK, KI VAM ♦ ga HRANI DOLENJSKI LIST, BO POTREBOVAL TA- SKOLE ANTENO ... ALI STE ŽE POGLEDALI NA STREHO, KJE IN KAKO JO BOSTE PRITRDILI? TO BO POTREBNO, CE BOSTE IMELI SREČO V VELIKEM NOVOLETNEM NAGRADNEM ŽREBANJU, KI GA JE ZA VSE SVOJE STARE IN NOVE NAROČNIKE PRIPRAVIL DOLENJSKI LIST — INCE BOSTE DO M. FEBRUARJA PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. NA SPLOŠNO ZELJO SMO PODALJŠALI AKCIJO * *A PRIJAVLJANJE NOVIH NAROČNIKOV DO 1. MAR- # ca. DOTLEJ JE PODALJŠAN TUDI ROK ZA PLAČILO # NAROČNINE ZA PRVO POLLETJE! Mladim delavcem samska stanovanja V nadaljevanju razprav po okrajni mladinski konferenci, kjer je mladina že načela problem samskih stanovanj, naj bi ta članek prispeval k razširitvi te problematike zlasti sedaj, ko občinski ljudski odbori sprejemajo družbene plane za leto 1959. V uvodu naj se dotaknem nekaterih bistvenih ugotovitev plenuma OK ZKS Novo mesto, ki je razpravljal o okrajnem družbenem planu. Plenum je med drugim ugotovil, da je produktivnost dela lani padla za 1%! Druga ugotovitev je bila izražena v potrebi po nagrajevanju učinka dela, ki naj bi povečal produktivnost dela, s tem pa zagotovil večji dohodek, ki se bo poznal tudi pri dvigu osebnega in družbenega standarda, kamor spada tudi vprašanje samskih stanovanj. Velika ovira pri hitrejšem reševanju te zadeve je dejstvo, da je novomeška industrija v glavnem mlada in kot taka obvezana na izplačevanje anuitet t. j. vračati mora denar, ki ga je družba vložila v izgradnjo teh podjetij. Družbeni plan sicer zadržuje v sebi zelo važno postavko o uporabi dveh tretjin za potrebe standarda od dohodka, ki ostane podjetju, ta pa je izražen s 34% celotnega dohodka podjetja. To zahtevo so postavili sindikati in na organizacijah je sedaj, ali bodo uspele tudi ostvariti to svojo zahtevo, ali pa jih bodo tehnokrati uspeli postaviti v drugi plan in forsirali razne razširitve podjetij, namesto da bi že končno uredili življenjske pogoje sedanjim delavcem. Ce pogledamo Novo mesto, vidimo, da izredno primanjkuje samskih stanovanj. Tu niti ni večjih tovarniških naselij in tako je večina delavcev primorana stanovati izven mesta, tudi če bi se želeli odpovedati majhnim krpam zemlje, kar je zlasti želja mladih delavcev. Mi že nekaj let ugotavljamo, da je naš delavec pol-proletarec, t. j. kmet, ki hodi na delo v tovarno, da bi laže zadostil obveznostim, ki mu jih nalaga kmetovanje. Zato ni redka ugotovitev, da delavci hodijo v tovarno »počivat« — ker so izčrpani od kmečkega dela. Ta element v veliki meri botruje ugotovitvi, da je produktivnost dela padla za 1%. Zlasti mladi delavci in delavke pa bi se prav radi odpovedali celodnevnemu delu samo če bi jim nudili možnosti stanovanja v mestu. Na ta problem je vezana cela vrsta drugih ugodnosti za razvoj mladega človeka, od večjih možnosti za strokovno izpopolnjevanje, do političnega, kulturnega in zabavnega udejstvovanja mladih. Danes pa mladina v tovarnah prav zaradi odvisnosti od vseh mogočih voznih redov nima niti časa niti možnosti misliti na kaj takega. Ce se starejši delavci teže odpovedujejo svojim posestvom, pa to pri mladih ni primer Ln prav na mladih je treba graditi proletarski značaj našega delavstva. Mladi imajo tudi vse možnosti dvigniti produktivnost dela, zlasti sedaj, ko bodo nagrajevani po učinku dela. V tem stanju bi bilo potrebno kljub dejstvu, da je manj sredstev za družbeni standard na razpolago prav v našem okraju, toliko bolj temeljito predvideti in usmerjati sorazmerno reševanje potreb, ki zahtevajo takojšnje rešitve. Potrebno je dobro pretehtati, ali bodo občine dajale prednost planom, ki so manj važni, zato pa »efektnejši« — recimo kakšne »olepšave« mesta z »okostji« tržnic ln pod., aH pa bodo angažirale čimširši krog ljudi pri planiranju, kar bo nedvomno prispevalo k člmmanjsemu številu »spomenikov« — zato pa bo koristnejših objektov več. Mladina predlaga, naj bi v vsakem novem stanovanjskem objektu zgradili eno nadstropje s samskimi sobami! Ni dvoma, da bodo mladinci, ki jim bo obljubljena točno odrejena soba v novogradnji, tudi s prostovoljnim delom radi pomagali pri čimhitrejši dograditvi objekta in v tem smislu bo LMS tudi mobilizirala mladino. Mislim, da je taka rešitev boljša kot predlog za gradnjo samskega doma, ker je v njem mladina izolirana, često pa samski blok postane »družinski« — brez možnosti, da si mlada družina pridobi primernejše stanovanje, ki je v primeru graditve kombiniranih stanovanjskih hiš samo eno nadstropje nižje. Vrsta problemov, s katerimi se bori mlad človek, bi bila z možnostjo nastanitve v mestu rešena ali vsaj zvezana z olajšavami. Sem spada tudi izkoriščanje podnajemnikov od visokih najemnin do opravljanja vseh mogočih domačih del. Mladina bo v Novem mestu napravila anketo o stanju med mladimi delavci in verjetno bodo rezultati še temeljiteje podkrepili zahtevo po čimprejšnji rešitvi problema gradnje samskih stanovanj, kar je želja vse mladine. J. H. 88^4 J Pred občinskimi konferencami SZDL ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Politična aktivnost SZDL se te v zadnjem letu in pol znat-no povečala, saj so vedno večjo aktivnost nujno izzvale Sterilne naltge, ki jih razvoj, zlasti poglabljanje naše socialistične demokracije in utrjevanje komunalnega sistema postavljajo pred delovne množice, ki Žele m*a svoja prizadevanja usmeriti v Čim uspešnejšo graditev socializma. Volitve v zvezno in republiško skupščino, združe-vanje okrajev in občin, uolitue v zadružne snete, mobilizacija mladine za mladinsko delovno akcijo, manifestacije, združene t začetkom del in delovnimi uspehi pri gradnji avto ceste Ljubljana—Zagreb so izraz politične zrelosti in zavesti delovnih ljudi Osnovne organizacije SZDL se niso omejevale samo na razlaganje aktualnih vprašani naše zunanje in notranje politike, ampak so se v veliki meri ttsmerile v reševanje raznih problemov komune, napredka kmetijstva, komunalnih dejavnosti, skratka v reševanje problemov, ki jih življenje vsak dan postavlja in ki zanimajo vse državljane. Ko bodo v teh dneh občinski odbori SZDL svojtom članom analizirali uspehe zadnjega obdobja, ne morejo in ne smejo mimo analize tistih pomanjkljivosti in napak, ki so zavirale kvalitativni in kvantitativni vzpon vsestranske dejavnosti. Ne morejo in ne smejo mnmo jasno in točno postavljenih nalog tekočega obdobja. Politična zavest ljudi se izraža vsak dan v izvrševanju neštetih nalog in akcij, naši odbori pa marsikoga izmed teh ljudi zaradi premajhne pozornosti in zaradi birokratskih m&tod niso pritegnili v vrste članstva SZDL — tja, kjer je po njihovi aktivnosti, po njihovih težnjah in stremljenjih njihovo mesto. Vključevanju novega članstva, zlasti iz vrst mladine, je vsekakor treba posvečati več pozornosti. Zanemarjanje organhzacijško-'teh-ničnih vprašanj slabi moč organizacije, zavira njeno vedno večjo afirmacijo. Organizacij-sko-tehničnih nalog ne moremo ločiti od političnega dela, ker to v celoti predstavlja aktivnost organizacij SZDL. Le organizacijsko čvrste osnovne • -m**'' Morda smo pred začetkom resničnega reševanja nemškega vprašanja. Letos se bo vsekakor pokazalo, ali gre samo za manever ali za iskren poskus lotiti se tega trnovega problema. Seveda pa je položaj zelo kočljiv in vsaka napaka z ene ali druge strani lahko napravi hudo škodo. Zato se na obeh straneh izogibajo izjav ln trditev, ki bi lahko zvenele kol ultimat in pognale nasprotnika na neza-vzetne in toge položaje, s katerih so vse po vojni »reševali« nemško vprašanje. I--!---- Ne servisno podjetje, temveč Resnična stanovanjska skupnost (Nadaljevanje s 1. strani) lom bo opravljal svet za komunalne zadeve. Odbornikom je referent prebral obširen statut nove stanovanjske skupnosti in opozoril, da bo nadaljnja razvoj mesta pozneje zahteval delitev stanovanjske skupnosti. Delavski sveti in upravni odbori se morajo zato že zdaj zanimati za njeno delo. ODBORNIKI SO SPREGOVORILI Razprava je bila živahna, čeprav nt v njej sodelovalo večje število odbornikov. Od-bornLki so povedali predvsem to: Socialistična zveza ni bila pred sejo seznanjena s predlogom sveta stanovanjske skupnosti "Vri komunalni upravi In z j ljudski odbor o tem ne mote- še sklepati. Državljani so na več občnih zborih Socialistične zveze že razpravljali o ustanovitvi stanovanjske skupnosti državljanov (primer Kandije, IL terena in Bršljina), toda le o ustanovitvi manjših skupnosti za posamezna področja mesta. Taksna rešitev je na ipriikladnejša od predlagane tudi zato, ker bomo z ustanovitvijo več manjših skupnost! pritegnili k sodelovanju tudi večje število državljanov. Podjetja že raz- »ZELEZO« trgovina z železnino, LJubljana, Stritarjeva 7, sprejme za takoj mlajše, vojaščine proste TRGOVSKE POMOČNIKE ielesnlnske ali meiane stroke. Za samske prenočišče preskrbljeno. mišljajo o pomoči in so jo pripravljena nuditi. Predlagana oblika stano-vanjske skupnosti, kot si jo zamišlja svet — predlagatelj, bi bila nekaika ekspozitura komunalne uprave. Zaradi tega se razhaja z o&novniimi načeli stanovanjske skupnosti. Danes skušamo takšno obliko zagovarjati s potrebo centralizacije sredstev in povezujemo to z vprašanjem ureditve centralne pralnice v že zgrajeni stavbi. Za ureditev te stavbe (v njej bi bila javna pralnica, kemična čistilnica, upravni prostori ter mogoče nekaj servisnih obratov) potrebujemo 11 milijonov dinarjev sredstev. Tega denarja ni, v občinskem piroračunu pa tudi ne bo sredstev za negospodarske investicije. Zakaj nismo, preden smo z gradnjo pričeli, razpravljali o niej na zborih volivcev in skušali pr&sfluhiiiti mnenju ljudi? Ce bi to prei naredili, vprašanja v takšni obliki, kakor je danes pred nami, ne bi bilo. Socialistična zveaa je na nujnost tesnejšega sodelovanja občine z volivci že večkrat o-pozorila, vendar brez uspeha. Razen tega je Socialistična zveza s člani že razpravljala o stanovanjski skupnosti v popolnoma drugačni obliki in prav tako občinski plenum Socialistične zveze. Potrebna orientacija torej je tu. Od občine predlagana stanovanjska skupnost pa bi bila le neke vrste servisno podjetje, ki bi reševalo samo servisna vprašanja brez sodelovanja prebivalstva. PREPUSTIMO STANOVANJSKO SKUPNOST SOCIALISTIČNI ZVEZI! Vprašanje materialnih sredstev je gotovo pomembno, vendar ni najpomembnejše..— Stanovanjska skupnost je on-gan družbenega upravljanja, neke vrste samopomoč državljanov. Zato ne smemo razmišljati o njej le v Novem mestu, temveč tudi v Šentjerneju, Straži in v vseh večjih naseljih, kjer je čutiti potrebo po njej. Stanovanjska skupnost bo kot družbeni organ sprejela na sebe določene obveznosti in jih skušala uresničiti. Problematika mora zato zrastii iz potreb, ki so, iz ljudi, iz mnenja prebivalcev, in šele nato jo bomo lahko uspešno reševali. Le tako bomo delali smotrno in doživeli uspeh. — Osnutkov zan]o ne smemo iskati drugod, ker se je to do zdaj pokazalo kot nepravilno. Z lastnim zasnutkom, ki bo zrasel iz naših potreb, moramo stopiti pred ljudi in družbene organizacije in šele po razpravi z njimi bomo lahko go\'orilj o tem, kje bomo skupnost ustanovili in kakšna naj bo. Po razpravi so odborniki sprejeli sklep, da bo ljudski odbor razpravljal o stanovanjski skupnosti državljanov šele potem., ko bo vse to uresničeno. Primer je poučen. Kaže na prenagljenost, opozarja pa tudi na nujnost tesnejšega sodelovanja občine z volivci im družbenimi organizacijami. Razen tega je bilo v predlogu čutiti nerazumljivo težnjo občine, preložiti osnovne komunalne dolžnosti na ramena stanovanjske skupnosti. V predlogu je bilo predvideno, naj bi stanovanjska skupnost prevzela skrb tudi za kanalizacijo, nasade, čistočo v mestu, vodovodne napeljave in podobno. To je razumljiva posledica doslej prevelikih investicijskih teženj občine. Miloš Jakopec IZ KAZNIH STRANI m Grški ln turSkl ministrski predsednik Karamanlls ln Men-deres se že nekaj dni pogajata v Ziirlehu o Cipru. Razgovori so tajni, vzbujajo pa doslej Se največ upanja, da bo storjen prvi odločilni korak v smeri resničnega reSevanJa ciprskega vprašanja. Oba premiera obveščata o poteku razgovorov britansko vlado. A Hkrati s krizo Italijanske vlade je prišlo do razkola tuđi v socialnodemokratskl stranki. Levica Je Izstopila Iz te stranke in ustanovila avtonomno »enotno gibanje socialistične pobude«. Namen tega gibanja Je pripraviti združitev s socialistično stranko Italije. A V arabskem svetu Je ustvarila mučen vtis smrtna obsodba, 1 »rečenu nad bivšim podpredsednikom Iraške revolucionarne vlade Arefom. Celo sodišče. k| Je Arefa sicer obsodilo na smrt, je priporočilo predsedniku vlade, naj mu smrtno kazen oprosti. A ZDA bodo prodale orožje Indoneziji, ki bo z nJim opre- ^^^r^S^ „rt*. sednik je odpotoval v Alžirijo, da bi se seznanil s političnimi in gospodarskimi problemi tam. Dočakale so ga silne demonstracije kolonistov. m V Kairu se Je končala azijsko-afriška mladinska konferenca, k| je soglasno podprla politiko p%altlvne nevtralnosti. Konferenca Je dalje obsodila vsak kolonlallzem, vsakršno vmešavanje v notranje zadeve drugih deJel ter gospodarsko pomoč, ki Je pogojena s članstvom v vojaških ali političnih paktih, A Ves britanski tisk Izraža zadovoljstvo, ker bo premier Macmillan 21. februarja letos obiskal Sovjetsko zvezo. Tednik »Observer« upa, da bi celo minister Dulles in predsednik Elsenhower utegnila obiskati ZSSR. kar bi bilo zelo dobro ra mir. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih' razmerij pri podjetju KREMEN v Novem mestu razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: srednja strokovna izobrazba in najmanj 2 leti prakse na tem delovnem mestu v gospodarskih organizacijah. Nastop službe s 1. aprilom 1959. — Plača po tarifnem pravilniku. 1 OB ŠTIRI DESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 00 1941 F RAN C E K SAJE Ker je vodstvo JSDS nameravalo razpu-stltlti ljubljansko organizacijo, ie nJem SlrSl osrednji odbor na seji 2. marca 1020, katare se jo udeležilo 27 zaupnikov, enoglasno sklenil Izstop iz JSDS za Slovenijo. Istočasno se je proglasil za sestavni del nove Delavske socialistične stranke za Slovenijo. (Soc. gibanje v Sloveniji, str. 306---411.) V naslednjih dneh so k novi stranki pristopile skoral vse krajevne organizacije JSDS na Kranjskem, manj pa na Štajerskem, Takoj so se jI pridružile tudi važnejše organizacije JSDS na Dolenjskem. Kot. glasilo nove revolucionarne socialistične stranke je 13. marca 1920 Izšel list »Ujedinjenje«, ki je izhajal dvakrat na teden v 6000 Izvodih. Tiskala ga je tiskarna J. Pavi lček v Kočevju. V uvodniku prve številk« je »Ujedinjenje« pisalo: »Naš program je marksistični socializem... S tesnim ujedinjenjem jugoslovanskega pro-letariata bo šele resnično ujedinjeno jugoslovansko ljudstvo . ., Kdor noče ujedimijenja, 'a le i ^->,-'r n x-"n MiH-jfvn V-odItell 1 stare socialno aemokrailčne stranke tega niso hoteli, zato lih ie delavstvo zapustilo ...« V nedeljo, 14. marca 1920, .je bila v Ljubljani prva zaupnlška konferenca Delavske socialistične stranke za Slovenijo. Udeležili so se je delegati iz Ljubljane, Jesenic, Kranja, Kamnika, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika. Borovnice, Kočevja, Novega mesta in od drugod. Novomeški okraj le zastopal jurist Stanko Švajger. kočevski okrai pa profesorski kandidat Josip Bl.rsa ln rudar Alojzu Kerše. V prvi točki Je dr. Lernež poročal o vzrokih razkola. V diskusiji se ie oglasil novomeški delegat S. Švajger. ki je r>o ohranjenem zapisniku v sodnem spisu proti, voditeljem železolčarske stavke dejal: »Lahko je reči — masa Je naša — ne ve pa Se. kaj se le zgodilo. Predlagam, da se obelodani referat S. Lemeža v listu aH na v letakih.« Kerše j« na konferenc) sporočil, da »prinaša pozdrave sodrugov iz Kočevja«. J. Blr&a pa je predlagal, naj bi v posebni brošuri prikazali delovanje stranke in nadaljeval: »Voditelji stranke morajo gledati, da koristijo strokovnim organizacijam. Socialistični ideali so preprosti m resnični. Eno leto po prevratu bi morala stati že velikanska armada, ki bi morala biti pripravljena na vse. Stranka mora biti vrednota vseh vrednot. Po ruskem sistemu moramo delati ln or- ganizirati našo armado. Imeli smo voditelje, ki so bili sploh proti socializmu.« Konferenca je sklenila, da bo strankin kongres 11. aprila 1920 v Ljubljani. Iz vseh delavskih središč J.e nato »Ujedini enge« objavljalo pozdrave novi revolucionarni socialistični stranki. Iz Kočevja so delavci zagotavljali: »V Kočevju ni več mesta za soclalpatrlotlzem, za podrepnlke vlade. Živela Delavska socialistična stranka za Slo-ventjol Živelo ujedlnjenjel« ((»Ujedinjenje«. 24. III. 1920.) V nedeljo, M. aprila, J« bil v dvorani hotela »Tivoli« v LJubljani ustanovni kongres Delavske socialistične stranke za Slovenijo z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, volitev predsedstva, odobritev poslovnika ln dnevnega reda; 2. razkol v JSDS; 3. ujedinjenje jugoslovanskega proletarlata; 4. volitev strankinega načelstva; 5. slučajnosti. Organizacije, ki so Imele do 200 članov, so poslalo po enega delegata, za vsakih nadaljnllh 50 do 150 članov pa še po enega delegata. Na zboru se le zbralo 54 delegatov, ki so zastopali 12.000 članov Iz 20 političnih organizacij. Novomeško organizacijo je zastopa! lurist Stanko Švajger. S statutom, ki ga je sprejel kongres, s« 1e stranka preimenovala v Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov), pokrajinska sekcija za Slovenijo. Statut je določal, da sta na Dolenjskem dve okrožni or- • ganlzacljl: v Kočevju ln v Novem mestu Ker Je bila kočevska močnejša, sta Ji v širšem Izvršnem odboru pripadli dve mesti, novomeški po eno, (Sodni spis proti voditeljem železničarske stavke.) V resoluciji le kongres Izjavil, »da le nepretrgan razredni boj, ki Ima za cilj odstranitev kapltaltsttčnega družbenega reda, nu-len pogoj popolni zmagi socializma«. Nato je proglasil združitev z jugoslovansko komunistično stranko: »Da se borbena moč proletariata poveča, smatra strankin zbor takojšnje ujedlnj'enje s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) za absolutno potrebno, vsled česar proglaša, da se smatra od danes naprej za sestavni del te stranke na temelju resolucij ln sklepov velikonočnega kongresa lanskega leta v Beogradu.« (»Ujedinjenje«, 17. IV. 1920.) Tako je bila z večjo zamudo tudi na Slovenskem ustanovljena komunistična stranka, h kateri je pristopila veČina socialističnih organizacij na Dolenjskem, NASTANEK PRVIN KOMUNISTIČNIH ORGANIZACIJ NA DOLENJSKEM V kočevskem okraju Najmočnejši delavski center na Dolenjskem 1« bilo Kočevje. Leta 1913 je v kočevskem rudniku premoga delalo okrog 550 rudarjev, po prevratu leta 1918 pa ]© njihovo število naglo naraščajo. Spomladi 1920 le bilo pri rudniku že okrog 1000 rudarjev ln v Kajfeževl parni žagi v Kočevju Je delalo okrog 200 lesnih delavcev. Več sto delavcev pa je bilo zaposlenih v okoliških lesnih obratih. V samem Kočevju 1« bilo leta 1921 skupno 3361 prebivalcev, ln sicer 2333 Slovencev, ostali pa so bili Nemci Okrog ponvica prebivalstva 1e bila zaposlena v Industriji ln obrti. 2e ob prevratu Je med to množico vzva-lovllo. Narodni svet v Ljubljani je namreč 10. novembra 1918 dobil Iz Kočevja naslednje poročilo: »Kočevcl so danes ob 11. uri popoldne nameravali proglasiti svojo samostojnost ter je v ta namen neki Vidmar razširjal letake z vabili za kočevsko okolico, naj se zbere ob tej uri na glavnem trgu v Kočevju. Stacijski povdjnik dr. Reich je spo- razumno z okrajnim glavarjem aretiral Vidmarja in Paulička, lastnika tiskarne v Kočevju.« »■Slovenski narod* je V poročilu 20. novembra 1918 objavil nekaj novih podatkov Pripravljen je bil shod »vseh kočevskih vojakov, častnikov in invalidov, ki naj bi bil ustanovil za Kočevsko »vojaški svet«... pod firmo boljševizma... Zgodilo se zaenkrat ni nič, ker so merodajni faktorji posegli pravočasno vmes.« Kočevski delavci in kmetje so so nato začeli organizirati in se tako pripravljali na bodoče boje. V Kočevju je bil 15. decembra 1918 velik shod rudarjev, ki so se začeli vpisovati v Unijo rudarjev. Ponoven shod rudarjev Je bil 9. marca 1918. (-Delavec«, 21. XII. 1918 in 19. III. 1919.) Krajevno organizacijo Jugoslovanske so-ctalnodemokratske stranke so v začetku imeli v rokah desničarji, ki pa so zaradi svojega oportunizma kmalu zgubili zaupanje med revolucionarnimi delavci in kmeti. Njen tajnik je bil reformist France Uršič uradnik okrajne bolniške blagajne v Kočevju. Ko se je Uršič novembra 1919 vrnil z orožnih vaj, je opazil, da se je v JSDS v Kočevju »začelo nekako komunistično gibanje«. Zato je iz stranke izstopil. Svoj izstop je v zaslišanju pred okrožnim sodiščem v Novem mestu 3. maja 1920 takole obrazložil. -Izstopil sem zaradi tega, ker sem prišel do prepričanja, da so komunistična načela neizvrfl.jjva ... Ze preje, ko sem bil 5e pristaš navedene stranke, sem užival med lastnimi pristaši neko nezaupanje, ker se me ni smatralo za Internacionalnega... in ker sem delal protiagHacijo proti komunistom .* (Proces F Nlck.) Uršič je ostal le predsednik delavskega Izobraževalnega društva -Svoboda«, vodstvo JSDS in sindikatov pa so prevzeli komunisti. —, Stev. 6 (464) »DOLENJSKI LIST« Stran S O kopalnici, jezi in še čem... ie svet. Izčr- " podjetju zaseda delavski Bliža se konec, dnevni red Pan. Točka: Razno. *»Se jaz bi rad nekal vprašal«, se oglasi starejši delavec. »Koliko smo dali za sanitarne prostore? 7 milijonov?! Te moramo sami zaslužiti, kalne?« Trdo so padale besede po dvorani. Problem —ne. le težava našega človeka, delavca 1 P0 25 letih, odkar dela tu, v tem podjetju, se le kolektiv od. ■očtl. da si prltrga en del dohodkov, s tem denarjem oa zgradi nov obrat ln ob njem sanitarne prostore. Vse do takrat so se umazani, prašni, utrujeni ljudje umivali kar v -otoku, ki teče skozi podjetje, ali na edinih dveh Pipah, ki so ju imeli. Nato so zrasli lepi. zračni, topli prostori. Ne luksuzni, ne obloženi z marmorjem, okraski ln s kinčem, temveč precej skromni, s toplo in mrzlo vodo. parnim gretjem, z lakiranimi stenami — preprosto, domače. Verjetno si je ta-topla voda, ta delavec mislil — glej, pa sem le dočakal tudi to napredno zadevo v tem starem obratu! Nekaj časa ie bilo vse v redu. Nato ie ie pričelo približno takole: nekdo ie pokvaril mešalec tople ln mrzle vode. Nalašč? Kdo vel Kmalu zatem je drugi ( aH pa Isti?) izgubil ključ od kabine s prho. Da se le lahko vanjo zaprl tudi brez ključa, je snel zunanjo kljuko na vratih, z drugo polovico se je Pa zaprl z notranje strani. Kam je dal drugo polovico kljuke? Ni je več. Morda jo ie kdo videl na tleh. pa mu 1e prišla doma orav. ali pa je »padla« med odpadke in leži sedaj v smeteh, na smetišču? Verižica, ki drži čep v umivalniku, »se ie odtrgala«, se ie »izgubila« (čeprav je bila na čep prlvarjenal). »izgubil« se je ročal pri rezervoarju v straniščih, »Izgubila« se je posodica za milo, nekomu je v želodcu postalo slabo, pa se ie zatekel (najbrže pomotoma) v kabino s prho . .. Pa zakal pisati o tem? Saj se vendar zgodi včasih tudi doma, da se pokvari pipa, da se utrga verižica, za maši odvodna cevi Da, vse to je videti povsem naravno, človeško. Toda le doma. v kuhinji ali kopalnici! Tu, v podjetju pa jih je več sto, vsi so po končanem delu umazani, prašni, znojni. Prljala bi jim topla prha, oa je nekdo »pozabil« na tleh cel TT ali VUS. voda ga je razmehčala !n odtok je zamašen. Roke Ima mastne od olja ln masti, na ni nikjer posode z milom niti mila. Vse kabine s prhami so zasedene, ta pa. ki je prosta, na vsem lepem nima kljuke niti z notranle strani vrat. Kam torej? Verjetno delavec izgovori ali zamr-mra v brado par krepkih besed, jezno pljune, navleče klobuk na oči in gre domov — umazan, znojen, utrujen in slabe volje. Doma si prinese škaf vode pa se ob nadaljevanju začetega samogovora v tovarni (o vratih brez kljuke) umije. Kje je direktor, uprava podjetja? Kje ta. oni, tretji? Zaman, tovariš! Lepa slovesnost je bila takrat, ko ie kolektiv s ponosom gledal na to novo pridobitev, na ta skromni napredek, ki si ga Je sarn Izbojeval. Obilo leolh besed le bilo Izgovorjenih takrat. Ker pa besede minejo, ker se pozabijo — so Jih natisnili. Na zidu visi Pravilnik o redu in čistoči v sanitarnih prostorih, »hišni red« tega obiek-ta osebne čistoče. Vls) na takem mestu, da ga vidiš takoj, ko prestopiš prag garderobe. Vsebuj« vse tiste lepe, tople besede, ki na| bi ljudi spominjale, da le to njihovo, zgrajeno zanje, da predstavlja majhen delček njihovega standarda. Razume« sedaj, tovariš, ki si se 25 let umival zunaj, da le vse kar je bllj možno storiti, storjeno? Kdo kvari ln uničuje skupno Imovino, kdo Je lz prostora, ki nai b! služil higijeni vseh, napravil razvalino, svinjak? Kdo le prvi snel kljuko, verižico, zlomil pipo? Delavec, ta ob tebi, mogoče tistile pri sosednji mizi ali oni pri stroju? Ko odhaja ta človek domov, utrujen od dela, umazan ln znojen. ga v želodcu nekaj rahlo tišči, kot bi slabo jedel. Zakai? Tihi srd ga prevzema, nekakšen sram se mu plazi v misel, v njem nekaj vre. Z dela kljub delovnim uspehom tega dne ne gre zadovoljen, temveč mrk, jezen, užaljen. Nekdo skrunl trud, ki ga je vložil s svojim delom v to kopalnico-garderobo, prho. Ta, ki to dela. nima ob&utka, da je vse tudi njegovo, da mu predstavlja del življenja, del dnevnega reda v novem tehnološkem procesu. Ta ne misli kot ti, ki si se zato, da bi se Imel kie umit? odrekel pred leti delu dobička. Zanl je podjetje verjetno 1» služba, ne čuti ln ne živi z njim. temveč od njega, ne spoštuje skupnega truda ln seveda tudi ne tvojega! Morda ga v kolektivu poznajo, pa molčijo. Morda ga 1e kdo videl pa mu le prijatelji Toda -- slab prijatelj! Tak človek je kriv; kriv pred tem, ki je z robantendem odšel domov, kriv pred onim. ki ie še bolj občutljiv in sploh ne gre v kopalnico, ker je slišal, kakšen red je tam. Kriv je pred vsemi, ki so s svojim trudom prispevali, da te vse to zraslo. Iščite ga, tovariši, v kolektivu, prav vsi ga iščite, pa če ne gre drugače -— ga Izključite lz svoje sredine! Ljudje med seboj! Ljudje pri delu. počitku, praznovanju! Kako čudovito skladna ubranost lahko vlada v kolektivu, ki zavestno gradi svojo prihodnost. Kako prijetna ln osvežujoča 1e voda, ko s telesa spira sledove dela ln znoj! Kako plemenita ln človeka vredna je misel — to Je naše, zaradi nas, z našim trudom pridobljeno! Zaman razpravljata o takih neleolh pojavih upravni odbor In delavski svet pod točkami »razno«, če niso vsi ljudje taki. da bi spoštovali te pridobitve. Morda bo tudi v tem kolektivu kal kmalu bolje — ko bodo brezvestnega ln objestnega škodljivca odkrili ln ga — v skrajni sili — tudi pognali lz svoje srede. Takrat bo na tem kolektivu en madež manj. ln tudi ta de-' lavec, ki se Je z jezo v srcu obrnil od vrat brez kljuke, se bo Sel domov umit. vesel ln zadovoljen. Tak pa naj bo sleherni ustvarjalec, ki s svojim delom ustvarja dobrine za vse nase ljudi. —ok ZIMSKA PODOBA VIDEMSKE OKOLICE (Foto: Olaf Lavrenčič) Sedemdeset let v trnju in cvetju »Rojen sem na Potoku pri Muljavi. Moja stara mama je bila sestra pisatelja Josipa Jurčiča. Starci so bili revni kajirar ji, zato sem ie kot otrok moral prijeti za delo. Očetu sem pomagal voziti drva im t rame,* nam je povedal upokojeni učitelj FRANC HOČEVAR, oče petih partizanov, od katerih so trije prvoborci. 15. februarja bo praznoval 70 letnico življenja. • Posojilo za Tovarno dušičnih Bnojil. z. Januarja so podpisali Predstavniki vlade FLRJ in Sklada Zda za gospodarski razvoj v Wa-shingtonu sporazum o posojilu v višini 22,5 milijona dolarjev za fi-nansiranje deviznih izdatkov pri graditvi Tovarne dušičnih gnojil v Pančevu. Devizni stroški bodo znašali približno polovico celotnih stroškov graditve tovarne, ki bo proizvajala letno 360 tisoč ton dušičnih gnojil. • Letos 780 tisoč ton cementa. Združene tovarne dalmatinske industrije cementa bodo letos proizvedle 780 tisoč ton cementa, kar Je z,a približno 100 tisoč ton več kot lani. Po rekonstrukciji zastarelih obratov, ki se Je ie začela, bo proizvodnja cementa narastla na približno milijon ton, tako da bo dalmatinska Industrija cementa največji proizvajalec cementa v drŽavi. Plača -- po učinku dela Z občnega zbora sindikatov v brežiški občini V ponedeljek, 26. Januarja Je bil v Brežicah občni zbor Občinskega sindikalnega sveta. Svoje dosedanje delo so kritično pregledaLl in sprejeli pomembne zaključke za novo obdobje. ZA BOLJŠE DELO - BOLJŠE PLAČILO! Sestava novih tarifnih pravilnikov, v katerih bodo določene plače po učinku in enoti proizvoda, Je bil osnovni poudarek poročil NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Med osnovne gospodarske pa tudi družbene naloge smo prišteli napredek kmetijske proizvodnje. Od napredka kmetijske proizvodnje ni odvisen le standard mestnega prebivalstva, to je delavcev in nameščencev, marveč tudi splošen gospodarski napredek, saj uporabimo znatna sredstva za uvoz pridelkov, ki bi jih lahko sieer pridelali sami. Zato bomo skušali tudi petletni gospodarski načrt glede razvoja uresničiti prej in to nam bo, kot vse kaže, tudi uspelo. Jeseni smo predvidevali, da bomo posejali z visokorod-himi sortami italijanske pšenice okoli 300.000 hektarov. 2e v Jeseni je bila posejana tolikšna površina. Nekateri podatki kažejo, da so površine, posejane i italijansko pšenico, celo večje. Plan setve z italijansko pšenico je bil torej izpolnjen Proti vsem pričakovanjem. Tudi z domačimi sortami pšenice, ki dajo boljše donose, je bilo posejanih okoli 250 tisoč hektarov. Jeseni smo posejali s pšenico 2,517.000 hektarov njiv ln ie tudi v tem pogledu načrt Izpolnjen. Ker je posevek po informacijah iz Vojvodine in žitorodnih krajev dosedaj dobro Prezimoval, kaže, da bomo ob skrbni pomladanski obdelavi dosegli lepC uspehe. Zlasti važno je to, kako bodo zadruge Poskrbele za prehranjevanje posevkov tujih vrst pšenice, ki so še zlasti zahtevne. Ker je na razpolago okoli 28 tisoč traktorjev In ker so tudi vremenske prilike letos zelo ugodne, so v mnogih krajih £e začeli s pomladansko setvijo, ki je opravljena letos v mnogo večjem obsegu, kot kdajkoli poprej. Doslej je opravljenega okoli 55"/o globokega oranja, toda to oranje so opravila le posestva in kmetijske delovne zadruge ter ekonomije. Velike naloge čakajo zadruge tudi na področju kooperacije za proizvodnjo hibridne koruze in sladkorne pese. Uspehi tu niso povsem zadovoljivi. Samo v Srbiji bi morali posejati v kooperaciji okoli 330 tisoč hektarov hibridne koruze, v vsej državi pa okoli 550 tisoč hektarov ln bodo morale zadruge bolj pohiteti z dogovarjanjem o sodelovanju pri proizvodnji te koruze. Zadružna zveza Jugoslavije se je dogovorila, da bo proizvajalcem boljše plačala hibridno koruzo. To bo koristna spodbuda za kmetovalce vse dotlej, dokler se ti ne bodo sami povsem prepričali o prednosti, ki jih prinese posevek hibridne koruze. Ce bodo tudi spomladi posejane vse površine tako kot tesani, potem bo letošnja proizvodnja tolikšna, kot smo jo Predvideli šele za leto 1%61. Težko si predstavlj amo, kako Velik pomen ln koliko koristi bi prinesel tak skok v kmetijski proizvodnji. Za to, da bi to uresničili, pa bo treba odpraviti tudi nekatere napake. Na mnogih zadružnih sestankih se Proizvajalci pritožujejo, da z njimi nI nihče pripravljen sklepati pogodbe o odkupu. To velja zlasti za sladkorno peso, kjer bi morali zasaditi 90 tisoč hektarov, tovarne, ki predenje jo sladkor, pa so doslej podpisale pogodbe le za 36*70 teh površin. Lani smo pridelali zaradi slabše letine' le okoli er> milijon in pol ton sladkorne pese, letos moramo pridelati 2 milijona in pol ton sladkorne pese, ker naj bi industrija zdelala okoli 270 tisoč ton sladkorja. Zato bodo morali kolek-■W teh podjetij poskrbeti za hitrejše sklepanje pogodb, sicer načrt ne bo uresničen. Boljše je pri oljaricah, ki naj bi jih Posejali na 120 tisoč hektarih. Zlasti v Vojvodini so sklenili 2e za več kot 50"/» vseh pogodb. Ce bodo tako pohiteli tudi v drugih krajih, vštevšl Slovenijo, potem bo olja dovolj za Pokritje domačih potreb. Kaže, da bodo letos znatno večje površine posejane in Vsajene s povrtnino. V Makedoniji je bilo lani zasajenih s Povrtnino 581 hektarov, letos pa nameravajo zasaditi z zgodbo zelenjavo petkrat več, to je 2.650 hektarov. K tako vell-ar>skemu skoku, od česar bodo imela mestna središča prav gotovo koristi, je pripomoglo tudi dogovarjanje o odkupu določenih količin. Zlasti tej dejavnosti pa primanjkuje manjih obdelovalnih strojev ln treba bo zagotoviti devizna sred-va, da jih bodo lahko zadruge, ki se ukvarjajo s pridelo-*nJem povrtnine, čimprej kupile. . Po vsem tem lahko upamo, da bomo že letos uresničili lftei' koIlčln Pridelkov načrt, ki smo si ga zastavili za leto ln razprave. Le na ta način se bo povečala storilnost dela in s tem tudi življenjski standard ljudi. Za boljše delo bo dobil delavec boljše plačilo. Norme in akordi pa naj bodo postavljeni stvarno. Nova tarifna politika bo v marsikaterem podjetju odkrila tudi preveliko Število delovnih mest. V bodoče je treba posvetiti več pozornosti izbiri kandidatov in sami sestavi občinskega zbora proizvajalcev. Zdaj je v njem precej direktorjev, tako da ga v šali imenujejo že kar »zbor direktorjev«. Iz poročila je bilo med ostalim razvidno tudi to, da je le malo vajencev in pomočnikov, ki delajo pri privatnih delodajalcih, včlanjenih v sindikat. Občinski sindikalni svet je lani organiziral seminar za 1£6 članov delavskih in upravnih odborov. Udeležilo se ga je le 18 članov, kar je zelo žalostno. Prav zaradi tega se ne smemo čuditi, ee so še vse preslabo povezani delavec — podjetje — sindikat. UPRAVIČENA KRITIKA Razprava je bila zelo živahna. Delegati so se potegovali za pravice članov sindikata. Med drugim so razpravljali tudi o tem, da imajo trgovine po terenu slabo blago: vlažen sladkor, slabo moko in drugo. Kje so potrošniški sveti? Upravičeno so dejali; »Ce se od nas, proizvajalcev, zahteva kvaliteta, jo zahtevamo tudi mi«. Zdravstveni dom v Cerkljah je slabo urejen. Tudi v zobni ambulanti Je treba napraviti Ted. Kje je družbeni organ, ki bi moral za to skrbeti? Dobro stoječe gospodarske organizacije niso pomagale ostalim. Posebni proračunski prispevek Je predpisan za vsa podjetja enako — Vi* — kar nI pravilno. Pri novih tarifnih pravilnikih moramo paziti, da človek ne bo plačan zato, ker se piše tako in tako, ampak za to, ker opravlja tako ln tako delo ln ker toliko ln toliko naredi. Treba Je napraviti cenik del. ki naj bo sestavni del tarifnih pravilnilkov. Predlagali so tudi, naj bi organizirali »občinske sindikalne športne igre«, ker je v občini veliko zanimanje delavcev za šport. PREDAVANJA, POSVETOVANJA TEČAJI Letošnji načrt dela občinskega sindikalnega sveta je: Povečati stik a podružnicami • sklicevanjem posvetov predsednikov, tajnikov in blagajnikov podružnic ln sicer tako, da prisostvujejo člani Občinskega sindikalnega sveta sejam in sestankom podružnic. Predlagali bodo, d« občinski ljudski odbor imenuje komisijo za strokovno In splošno izobraževanje delavcev. Poskrbeli bodo, da bo v kolektivih Čimveč Strokovnih ln splošnih predavanj, nadalje za Izvedbo tridnevnega seminarja za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, za tridnevni seminar za člane delavskih svetov in upravnih odbor ter ca enodnevni seminar za blaigajntk* sindikalnih podružnic. JL Za izboljšanje metod dela organov delavskega upravljanja ln vsklajevanja dela z občinskim ljudskim odborom ln zborom proizvajalcev bo občinski sindikalni svet skliceval posvetovanja delavskih svetov ln zbora proizvajalcev. Razen tega bodo sodelovali pri proslavah 40 - obletnice KPJ in SKOJ; skrbeli bodo. da se vključijo delavci pri privatnih obrtnikih v sindikat in da se telesna kultura Se bolj razširi med delavci. VSAKA PODRUŽNICA — SVOJ NACRT DELA Sindikalne podružnice bodo Se boli poskrbele za organizacijsko učvrstitev. Vsaka bo naredila svoj načrt dela, ki bo vseboval, kakšni ln kdaj naj bodo sestanki članstva in seje odborov, da bo člm-večja udeležba, kako bo podružnica čim tesneje povezana z organi delavskega samoupravljanja in kako bi vzpostavili stik z izvoljenimi člani zbora proizvajalcev ter preko njih sledili delu občinskega zbora proizvajalcev. Seje podružnic ln seje organov delavskega upravljanja morajo biti temeljito pripravljene. Delo podružnic ln odnosi do članov sindikata naj bodo taki, da bo sleherni član sindikata našel v svoji organizaciji pravega zaščitnika ln zagovornika svojih pravic. Vso skrb pa morajo podružnice posvetiti tudi splošni ln strokovni izobrazbi svojega članstva. Z vso" resnostjo se je treba poglobiti v sistem nagrajevanja gospodarskih organizacij in odpraviti vse nepravilnosti dosedanjih tarifnih in premijskih pravilnikov. Sindikati naj tudi poskrbijo, da bodo gospodarske organizacije izdelale pravilnike o delavnih razmerjih in o hliglensko-tehnlčnl zaščiti, poslovnike delavskega sveta ln pravilnike o normah oziroma pravila o merjenju dela po učinku pri uvedbi sistema nagrajevanja. Posebna skrb podružnic bo uvedba enkratnega obroka tople hrane za delavce v vseh podjetjih, ki imajo za to pogoje. Največjo skrb pa morajo sindikalne podružnice posvetiti razdelitvi dohodka in skladov gospodarske organizacije, predvsem še sklada za skupno porabo. Glede na stanje in na najbolj kritična vprašanja, kot so pomanjkanje stanovanj, uslužnostnih obratov in delavskih menz, morajo sindikati vztrajati, da se za izboljšanje teh problemov da lz razpoložljivega sklada najmanj dve tretjini. J. P. »V osnovno šolo sem hodil na Krko. Ker doma ni bilo sredstev, so me dobri ljudje vzdrževali pri študiju v gimnaziji in na učiteljišču v Ljubljani. Nato sem učiteije-val v raznih Šolah, omenil bom le tisti, kjer sem bil dlje časa, namreč v Šmihelu pri Novem mestu in v Birčni vasi. 13 let sem poučeval tudi na trgovski nadaljevalni Soli in v obrtni nadaljevalni Soli v Novem mestu. Vsa leta dela in službovala pred vojno se nekako skrijejo pred tem, kar je sledilo v obdobju po letu 1941. Vojna me je zatekla v Novem mestu. 1. aprila 1942 sem bil odpuščen iz službe brez odpravnine in brez pokojnine, ker so bili trije moji otroci zaprti zaradi sodelovanja v NOB. Okrajni komisar mi je zagrozil, da me bodo zadržali za talca. Pozna jesen 1941, zima 1941-42 in pomlad 1942. V mojem stanovanju smo delali zastavice s peterokrako, lističe za trošenje po ulicah, letake tn razno propagandno gradivo. — Moja hči Jelka je takrat že sodelovala v gibanju in bila vodja »tehnike« v mojem stano- VODA in ELEKTRIKA za vasi in zaselke v sevniškl občini S pomočjo cfočine. Rdečega križa in prostovoljnim delom vaščanov je dobilo več zaselkov 1592^1592-1592-1592 Danes le kratko poročilo v brzojavnem slogu: v pičlih 6 tednih se je na DOLENJSKI LIST naročilo 1592 novih naročnikov: Občina BREZICE.........«58 novih naročnikov Občina SENOVO......... 81 novih naročnikov Občina SEVNICA......... 320 novih naročnikov Občina VIDEM-KRSKO.....142 novih naročnikov Stari del okraja.......... 607 novih naročnikov Razne pošte v FLRJ.......160 novih naročnikov Inozemstvo ............. M novih naročnikov Prvih pet letošnjih številk nimamo več na zalogi. Naročnino za prvo polletje 1959 (300 din) so začeli pobirati pLmonoše po Sloveniji ta teden! • • • • • • in vasi v sevniškl občini pitno vodo. V Oklču nad Boštanjem so uredili lepo zajetje z zbiralnikom, s periščem in. z napaja-li-ščem. Vaščami so dobili poceni čisto vodo, saij je vse skupaj stalo le 60.000 dinarjev. Veliko so1 prispevali tudi kmetje sami s prostovoljnim delcim. Na grobo je bila ziajeta vodo tudi v Telčičah in Telčah. V Spodnjih Vodalah so stari vodnjak očistili, ga betonirali, zgradili korito ter namestili črpalko. Pri šoli na Bučki, ki đozdaj ni imela pitne vode, so zgradili kapnioo za 30 kubičnih metrov. Stala je približno 300.000 dinarjev. Občina je dala 140.000 din, ostalo so prispevali vaščanl s Semič priključen Črnomlju vanju. Prisluškovali srno dan in noč, kdaj bodo na dvorišču zaropotali težki vojaški čevlji, kdaj bodo fašistični vojaki pričeli razbijati po vratih. 28. oktobra 1941 so me zaprli prvič. Osumljen sem bil sodelovanja v akciji za proslavo oktobrske revolucije. Drugič so me zaprli februarja leta 1942, ko je zgorela karabinjerska garaža v Novem mestu. Tretjič so prišli pome takrat ko so zaprli številne dijake in prosvetne delavce. To je bilo 1. julija 1942. Mojih pet otrok: Jelka, Miloš, Zivko, Franček in Zora, je odhajalo v zapore in vračalo iz njih zato, da so jih lahko ponovno zapirali. Hišne preiskave in. zasliševanja so se vrstila. Skušal sem hoditi v korak z mladimi. Z ženo sva pomagala in sodelovala, kolikor sva le mogla. Vsemu nasilju navkljub smo živeli. To so bila najlepša leta našega življenja, polna nevarnosti, toda najplodnejša. Po vdoru Nemcev, leta 1943, sva se z ženo umaknila na ozemlje, ki so ga kontrolirali partizani, v Ljubnem pri Birčni vasi. V partizanih je bilo vseh pet na\jinih otrok, zato je bil tudi nayin prostor tam. Do pomladi leta 1944 nisva imela o otrocih nobenega glasu. Partizanske kolone so vsak dan hodile mimo nas, ustatvljali so se kurirji |m obveščevalci. Tudi vest od najinih otrocih je prišla. Kadar je sovražnik napadal, sva se umaknila in živela med partizani. Prišla je svoboda in tudi najini otroci so se vrnili domov. Kakor da je vse to bilo včeraj, se spominjam, vsega: preganjanja, zmag in uspehov. — Vse to je bilo kljub grenkobi tako lepo, da bi želel kljub 70 letom, ki sem jih dočakal, še enkrat doživeti.« Pretekli teden so odborniki obeh zborov občine Črnomelj skupno z odborniki odpravljene in priključene občine Semič' imeli prvo sejo. Za predsednika teritorialno povečanega občinskega ljudskega odbora je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Janez Zunlč. za podpredsednika pa Alojz Hutar iz Črnomlja in Franc KapS iz Semiča. Samostojne seje občinskega zbora bo v prihodnje vodil Bojan Fabjan, zbora proizvajalcev pa ing. Branko PeternelJ. Izvoljeni so bili tudi novi člani enajstih svetov. Na seji je predsednik komisije za določitev ožjega gradbenega okoliša mesta Črnomelj, ing. Branko PeternelJ tolmačil odbornikom predlo« komisije, v katerih delih mesta naj bi v obdobju nadaljnih 10 let razvijali gradbeno stanovanjsko dejavnost ln sicer ločeno za privatne interesente ter za bloke, ki Jih bodo poleg ljudskega odbora gradila črnomaljska podjetja. Pri Izdelavi predloga je bilo upoštevano primerno situi- ranje glede na lego posameznih gospodarskih organizacij, hkrati pa tudi ohranjenost kompleksov kmetijskih obdelovalnih površin. Oba zbora sta predlog komisije potrdila. Poleg razprave'ln sklepanja o točkah dnevnega reda, s katerim je bilo-potrebno vskladitl poslovanje na priključenem območju odpravljene občine Semič, so odborniki soglašali s sklepom delavskih svetov Splošnega trgovskega podjetja Semič ln Splošnega trgovskega podjetja Črnomelj o pripojitvi prvega podjetja k Splošnemu trgovskemu podjetju Črnomelj. Potrdili so tudi, da se ustanovi v Semiču nujno potrebno gostišče, V razpravi o Izdaji poroštvenih izjav Kmetijski zadrugi Črnomelj za nabavo novih traktorjev s priključki ln za ureditev novih hme-IJevlh nasadov, dalje Kmetijski proizvajalni zvezi za izgradnjo sušilnice za hmell ln čevljarskemu podjetju »Planina« za povečanje obratnih sredstev. Je bilo sklenjeno, da mora poslej svet sa druž- beni plan in finance zboru proizvajalcev predložiU predlogu za izdajo poroštva tudi obrazložitev ln dokumentacijo, iz katere bo razvidna kreditna sposobnost podjetja ter donosnost vloženih sredstev. Odborniki so se strinjali z ustanovitvijo otroškega vrtca v Črnomlju, saj Je bil zelo potreben. Vrtec bo lahko nudil oskrbo in pravilno vzgojo 30 malčkom, katerih starši so zaposleni. Ustanovili so tudi dopolnilno šolo za manj nadarjene otroke, ki se je preselila v Črnomelj lz Smlhela. vendar pod pogojem, da mora stroške za vzdrževanje šole kriti lz proračunskih sredstev okrajni ljudski odbor, oziroma morajo prispevat) svoje deleže posamezne prizadete občine. Oba zbora sta se tudi strinjala, da bo občinski ljudski odbor najel pri Komunalni banki 8 milijonov dinarjev posojila, ki ga bo uporabil za dotacijo občinskemu investicijskemu skladu. pb. prostovoljnim delom, z materialom in drugiim. V vasi Spodnje Brezovo ' so zgradili globinski vaški vodnjak, ki so ga čakali vaščanl že več desetletij. Vodnjak je betonski in ima črpalko. V delu je zajetje z zbiralni kom v Gornjem Brezovem. Zbiralnik je že postavljen. To bo manjši vodovod. Železne dele in cement zanj bo prispevala občina, ostalo pa vaščanl. V vasi Vrh nad Boštanjem bodo zgradili vaško kapmioo. Material je pripravljen. Letos bo* do zgradili vsaj 60-kubični rbl-ralnlk, ostalo pa v prihodnjem letu. Občina si je zadala načrt, da bo v dveh do treh letih uredila vse manjše asanacije na svo jem območju. Za letos Imajo že pripravljene nacrte za vasi Log in zahodni del Orehovice. Ljudem je v začetku zaradi prl-spevkdv pri Vgradnji tetžko, ko pa Imajo pitno vodo, so zelo zadovoljni. Včasih se pojavijo tudi težave; večji posestniki, ki imajo svoje kapnlce, gredo le neradi vozit material za vodnjake, manjši kmetje bi šli, pa nimajo s čiim voziti. Običajno je treba večje kmete potem prepričati, da je to v dobro vse vasi. S Pokljuke nam pišejo Dolenjski fantje Marjan Vidmar, Alojz Glušlč, Franc Rozman, Jože Turk in Pavle Zaje. ki služijo vojaški rok na triglavskih planinah, pozdravljajo vse domače ln bralce Dolenjskega Usta. Obenem/nam sporoča jo, da na svojih pohodih v- gore bolj ->ogosto srečajo kakega inozemskega turista kot pa domaČega Pravijo: »Žalostno je, do tujci bolj cenijo lepote naših gora, kot mi, domačini.« Za pedagoškega svetnika je bil pred kratkim imenovan tov. prof. Ivan Andolj-šek, naš sodelavec. K zasluženemu priznanju mu čestitajo znanci, kolegi in prijatelji! 1 V Novem mestu pripravlja komunalna uprava občine redni odvoz smeti lz stanovanjskih stavb. S tem delom bodo stalno zaposleni 2 delavca in 1 voznik. Vrstni red odvažanja smeti po ulicah bo pravočasno objavljen. Za stavbe, jast splošno-Ijudskega premoženja bo komunalna uprava nabavila pločevinaste posode za smeti. Ribiško društvo Novo mesto je lani v 7 mesecih prodalo prebivalstvu za 351 tisoč din svežih sladkovodnih rib, ki so jih novomeški ribiči nalovili. Največji del rib je odkupila Splošna bolnišnica v Novem mestu. Novomeška »Prehrana« jt imela lani pri 154 milijonih prometa v vseh svojih trgovskih poslovalnicah le za 27 tisoč dinarjev loma, kala in razbitja. V primerjavi z letom 1957 je to lep napredek. Čestitamo!! Mati£na služba. Svet za splošne zadeve pri občini Novo mesto ugotavlja, da je nujno potreben samostojen matični urad za podgorjan-sk[ del občin. Zaradi obilice dela, prepisovanje rojstnih in mrliških matičnih knjig ne poteka dovolj hitro. Določeni rok so zato podaljšali in bodo z vpisovanjem v nove obrazce pričeli 1. mar. ca 1959. Poročne sobe pri matičnih uradih bo treba slovesnosti obreda primerno urediti. Za novomeški matični urad bodo kupil) » produkt tega njihovega Jenca po vrednosti na tre- -r^di tukaj so hoteli sli- »Je mogoče. In nikar ne go- šatd \iakuiltetniike'. voriči tjavdan. Saj sam dobro »e, sinko,« mi je dejal na veš, da se tisto, kar ie bilo — koncu neki cica, »ti veš, zakaj tisto, nekoč — ne bo vrnilo ni- 1 .ti pridejo?« sem vprašal »So že tu. Poglejte njihove bicikle in motorje. Mnogi pridejo tudi z našimi avtobusi, kako uro prej, nekateri pa so Be pripeljali pravkar z vlakom. Vsi Pa radi pridejo pred začetkom dela. Radi se pomenijo med seboj, obiščejo knjižnico aH športno dvorano...« Poskušal sem, da vse to zabeležim. Da si zapomnim. ln obljubil sem si, da bom vsem svojim prijateljem vsaj nekaij povedal o tem. Sedaj skušam izpolniti obljubo ... In želel bi, da tole prebere koli več.« »Prav imaš,« sem mu odgovoril. »Vse se spreminja.« »Ničesar se ne spreminja... To ie isto, kakor da sploh nisd nič rekel. Reci raje: Kar ie minilo, je minilo, kar je pa sedal ie tako kot je in nič drugače. Ljudje so si sami izmislili to tvoje ,vse se menja', da bi se tolažili. Prav tako so tudi tukaj govorili, desetletja. Pa poglej sedaj okrog sebe, a? Zato tudi mali Saki, tisti, ki mi je pa v tovarni nisi slišal niko-govoril o svoji« konjih in ka- gar, da bi govoril kakor ti. Oni ko &i je moral njegov oče služit kruh. Z velikim, okornim lesenim vozom. Ali s prevozno kočijo. Iz dvorane v dvorano so me vozili s transporterjem, mimo mene ie pa zbrzelo še pet, deset, trideset drugih. Sakl, le verjemi svojim tovarišem! govorijo, kako bo jutri. In dela io za tisto, kar bo jutni. Vse, kar je danes, dovoli razločno govori samo zase.« Oba sva morala naglo odskočiti. Mimo naju je pripeljal avtobus, poln pojočih fantov, ki so končali svoj delovni dan. Sedaj čutim, da je mol prijatelj imel prav. živiš. Vidiš, jaz sem sd njega dnd tudi želel, da bi govoril svojim ljudem, ko so morali delati na polju za gazdo Slma, Posodil iirn je bil. kot iz dobrosrčnosti svaje sjiroje, da so omlatilii žito, oni pa so mu morali dati zato skoraj polovico. ,Zito je tvoje, mašina moja', je rekel. Eh, jaz nisem smel govoriti. Prav res. Nisem smel!« In sivolasi starec ie udaril s palico ob tla. »Pa sem le vesel, da sem doživel čas, ko lahko tudi moi vnuk vpraša vse, kar ga zanima. Veš, tisti lepotec, ki ie udarjen na strojništvo... da, prav tal o. Cisto po svojem dedu se ie vrgel...« K nama je prišel mladenič z visoko črno kučmo na glavi in nasmejan. Izpod usnjene bunde sem opazil jopič olivnoze-lene barve. Take so nosili mladinci na avto cesti. lltiko tako, da bodo uporabljali razpoložljiva sredstva predvsem za gradnje družbenega standarda. — Gospodarske organizacije so si v dosedanjem planiranju proizvodnje puščale neizkoriščene notranje rezerve, kl so jim večkrat omogočile znatno preseganje planskih nalog. Takšni plani so dopuščali tudi nezadostno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti v podjetjih ter bili zato ovira k proh.ijan.ju na plačevanje po učinku dela. Letos podjetja ne bodo smela Imeti nobenih notranjih rezerv. OSNOVE DRUŽBENEGA PLANA PREDVIDEVAJO 8% POVEČANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA IN «^,~*,°,Y,ECANJE vrednosti proizvodnji; v Fro-vrrt*? -.' i r. TOM 1958. SKUPNI JEZIK za skupne zadeve Prav tega je dosedaj v novomeški Občini manjkalo. Konleren-ca občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, 8. februarja je mnogo stvari, ki so dosedaj visele v zraku, postavila na svoje mesto. Izredno velika udeležba delegatov ln predstavnikov oblasti in množičnih organizacij Je pokazala zanimanje in Čut odgovornosti za reševanje skupnih problemov. Gospodarstvo občine se je v preteklih letih zelo razvilo. Pri tem Pa smo premalo mislili na potrebe ljudi, kl delajo v podjetjih in ustanovah. Tako so se nekatera komunalna vprašanja tako zaostrila, da njih reševanje več ne Upi odlaganja. Za Izvajanje tega pa ni odgovorna samo komuna s svojimi sredstvi, pač pa v enaki meri tudi podjetja. Gradnja stanovanj, uslužnostnih obrti in servisnih delavnic, povećanje zmogljivosti Sol, trgovine, zdravstvene službe, boljša oskrba potrošnikov ln pod., vse to so skupne naloge vseh. Za te naloge Je potrebno tudi združevati sredstva, da bo pri tem dosežen čimvečji uspeh. Narodni dohodek v občini se Je povečal v nekaj letih skoraj za *>'° odstotkov ln znaša že okoli 130.000 din na prebivalca. Prvega Januarja letos Je bilo v delovnem razmerju v občini Že 8.682 ljudi. Več kot polovica teh ,pa stanuje izven kraja svojega delovnega mesta, 40 odstotkov vseh zaposlenih pa Ima do delovnega mesta nad 5 km. Akcija za skupno Teševanje skupnih nalog Je ponekod že pokazala dobre sadove. Podjetja kot so Pionir, Novoteks, krka, Elek-tro in še nekatera so pokazala pripravljenost podpreti občinski ljudski odbor pori reševanju nekaterih najbolj nujnih komunalnih zadev. So pa tudi podjetja, pri katerih sta pobuda sindikatov in zamisel občine naletela na gluha ušesa. Sindikati bodo te naloge še naprej obdelovali, zavedajoč se, da Je potrebno sodelovanje vseh, če si hočemo dvigniti življenjsko raven. V razpravi, kl Je sledila poročilu predsednika Janka Ka- lulica, je prevladovala skrb za delovnega človeka, skrb za izobraževa-nje člapov sindikata. Poudarili se potrebo po nagrajevanju po sto« rilnosti, potrebo dviga proizvod-nje, kot osnove za večje osebne dohodke. Ta teden bodo v vseh volilnih enotah zborov proizvajalcev zbori, na katerih se bodo pogovorili o vsem, kar zadeva delovne ljudi, razpravljali bodo o načrtih in predračunih za posamezne gradnje v prid standarda v mestu in na podeželju, pomenili se bodo o tesnejšem sodelovanju komune s podjetji in 0 drugih nalogah, Na koncu so Izvolili 33-članskl plenum občinskega sindikalnega sveta, nadzorni odbor in BI delegatov za okrajno konferenco, na kongresu sindikatov Jugoslavije pa bosta zastopala 8 367 članov sindikatov novomeške občine tovariša Janko Kastellc in Ludvik Kebe. Konferenci so prisostvovali razen delegatov lz vse občine tudi podpredsednik republiškega sveta sindikatov Leopold Krese, predsednik OSS Ludvik Kebe, predsednik obč. LO Maks Vale* poslanec zveznega zbora proizvajalcev Jurij Lrvičnlk, poslanec republiškega zbora proizvajalce* Henrik Cigoj In drugi. r KULTURA IN PROSVETA VVOLJI STA MOČ IN USPEH Kulturnoprosvetno delo je v senovškl občini zelo obširno. Štiri društva: dve Svobodi, brestaniška in senovška, ter prosvetni društvi v Gornjem Leskov cu in Koprivnici, živahno razvijajo svojo dejavnost. Več o tem nam je povedal predsednik občinskega sveta Svobod Senovo, tovariš ANTON HORJAK. »Svobodi v Brestanici in Senovem imata že staro tradicijo in razvite vse vrste dejavnosti. Ker sta Senovo in Brestanica največji središči v naši občini, je to gotovo prav. Vsi vemo, da je najtežavnejše vprašanje razvijanja kultur-noprosvetne dejavnosti na podeželju im da podeželje to najbolj potrebuje. Zato smo. delovanje občinskega sveta Svobod usmerili predvsem tia. KULTURNOPROSVETNO DEJAVNOST NA VAS .Naslonili smo se na prosvetne delavce — učitelje in uspeli. Z njihovo pomočjo smo ustanovili im razživeli prosvetni društvi v Gornjem Le-skovcu aH pri Antonu, kot pravimo po domače, ter v Koprivnici. V Koprivnici je vodja društva šolski upravitelj tovariš Martin Plauštajner, njegova desna roka pa je Avgust Buh. Začetki so bili zelo skromni, vendar so z vztrajnotjo uspeli im v eni od učilnic zgradili majhen priročen oder. Vse so uredili in naredili s skromnimi finančnimi sredstvi. V okviru društva deluje dramska sekcija, ki vsako leto uprizori tri ali štiri odrska dela. Imajo tudi pevski zbor in majhno knjižnico; ta je pričela delovati pred dvema letoma s 50 knjigami, ki smo jih dali mi. Nekaj knjig so dokupili, letos pa jim nameravamo pomagati z novo pošiljko tudi mi. V Gornjem Leskovcu ima prosvetno društvo dramsko sekcijo in manj-šo knjižnico. Obe društvi :nimata t ne primernih prostorov ne finančnih sredstev, pa kljub temu delujeta. Vsaka odrska uprizoritev je za kmečko prebivalstvo veliko doživtje. Letos sta ae obe dru- štvi že predstavili gledalcem vsako z enim dramskim nastopom, pripravljata pa se že na nove uprizoritve. Mimogrede bom omenil, da bodo naša prosvetna društva in Svobode v občini, letos uprizorila več nastopov. Brestaniška Svoboda bo pripravila pet odrskih del, senovška tri, prosvetni društvi Koprivnica in Gornji Leskovec pa vsako po dve do konca meseca marca letos, torej še pred pri-četkom kmečkih del. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Zaradi nekdaj neurejenih razmer, predvsem v času vojne., je pri nas v hribovitih pre- delih tudi nekaj ljudi skoro brez vsake šolske izobrazbe. Med njimi so celo nepismeni, včinoma pa s pomanjkljivo izobrazbo. Zato smo se odločili za neke vrste skrajšan pouk učnega gradiva višjih razredov osemletke. To splošno izobraževanje, neke vrste šola za odrasle, bo obsegalo dve stopnji. V prvi stopnji bomo obdelali gradivo petega in Šestega razreda, v drugi stopnji pa gradivo sedmega im osmega razreda. Pouk bo trajal šest mesecev. Letos bomo pričeli s prvo stopnjo in naslednje leto nadaljevali z drugo. Potrebna sredstva upamo dobiti pri gospodarskih organizacijah v občimi.« Hrup in umetnost 2. februarja so nam zaigrali v veliki dvorani brežiškega prosvetnega doma »Veseli planšar ji« s sodelovanjem znanega »Korla«. Nad 400 ljudi Je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, zunaj pa je ostalo še približno 100 ljudi, ki niso dobili več vstopnic. Ti so se obnašali kot da ne živimo v 20. stoletju; kričali so in razbijali po vratih še med predstavo ln motili potek sporeda Primerjajmo dogodek še i udeležbo na obisku izvrstnega vokalnega kvinteta »Slovenski dom« iz Zagreba, ki je gostova v Brežicah pred dnevi, a je tedaj dvorana zevala — zaradi praznine. Radi hlastamo po Izrazito va škem hrupu, za umetnost pa — žal — ne kažemo takega zanimanja ... —ek Nova šola na Čatežu V nedeljo, 8. februarja, so prebivalci Čateža ln bližnje okolice proslavili pomembno zmago. Slovesno so odprli novo šolo, ki so jo zgradili v tesnem sodelovanju prebivalstva z ljud_ sko oblastjo. 128 učencev se je preselilo v novo stavbo. V svetlih in prostornih učilnicah sodobno urejenega šolskega poslopja bodo odslej laže sodelovali Pri Pouku ln sprejemali znanje,. Nova šolska stvaba j* lepa, v njej so 3 prostorne učil- Slovenske bibliofilske izdaje (Nadaljevanje) Poglejmo si prave bibliofil izdaje kot so razstavljene: ske Poezije doktorja Franceta Prešerna. Uredil L. Pintar. V Ljubljani 1900 Krasotna izdaja v 500 numeriranih izvodih. Izšla je tudi navadna izdaja. Ivan Cankar: Kurent. 10 ročnih lztlsDv 1915-4920. viadlmlrju Pre-mruju B. Jakac. (Po Jakčevi izjavi podpisanemu je bil Izdelan le en izvod.) MIha Maleš: Rdeče lučke in risbe o Ljubezni. LJubljana 1929. 100 numeriranih izvodov z avtorjevim podpisom. Blatter aus der slowenlschen Lyrlk. LJubljana 1933. Izšlo v 400 numeriranih izvodih. JuKi)*lawische Frauenlvrik, LJubljana 1936. Izfilo v 500 oštevilčenih Izvodih. Prešeren Fr.: Gedichte. LJubljana 1936. Izšlo 200 numeriranih ln v pergament vezanih krasotnlh izvodov s Prešernovim portretom — radiranko B- Jakca. Prešeren Fr.: Kerst per Savizl. Izžlo 500 numeriranih izvodov v umetnem rokopisu z vpisom sub-skrlbcnta. Izdelal 1. 1936 S, Glad-nik. Miha Maleš: sence aH knjiga le- sorezov ln linorezov. V Ljubljani 1936. Izšlo v 200 numeriranih izvodih z avtorjevim podpisom. Prešeren Fr.; sonetni venec. — Ljubljana 1937. Izdaja izšla v 180 numeriranih izvodih z avtorjevim podpisom. Puškin: Pravljica o carju Sal-tanu. Ljubljana 1937. Knjiga izšla v štirih bibliofilskih izdajah z oštevilčenimi izvodi I—XV na Češkem ter XVI—XXX na holand-skem papirju in 1—10O na češkem ter 101—1000 na holandskem papirju. Prešeren Fr.: Sonetni venec. LJubljana 1937. Izdaja v 500 numeriranih izvodih z oznako sub-skrlbenta v originalnem umetnem rokopisu izdelal S. GladnKk. Miha Maleš: slavni Slovenci. Se- demlnosemdeset izvirnih lesorezov. V LJubljani 1908. .Knjiga je Izšla v 195 numeriranih Izvodih z avtorjevim podpisom. L. Mrzel: Bog v Trbovljah. — Ljubljana 1938. izdaja Izšla v 150 numeriranih izvodih s podpisom avtorja ln Ilustratorja. Zupančič O.: Duma. Ljubljana L936. Izdaja v 500 numeriranih izvodih z imeni lastnikov, med njimi Je 150 izvodov vezanih v pergament. Izdajo izdelal S. Gladnik. •A. Daudet; Pisma Iz mojega mlina. LJubljana 193«. Bibliofilskih izvodov BOO, numeriranih od 1 do 800, navadna izdaja tudi numerirana od 801—^3000. Macha K. H.: Maj. LJubljana 1939. Izšlo 250 numeriranih izvodov. Erben K. J.: Zaklad. LJubljana 1939. Izdaja v 100 numeriranih izvodih. Gregorčič S.s Oljki. Ljubljana 1939. Izdaja v originalnem umetnem rokopisu z Imenom subskrl-benta v 500 numeriranih Izvodih. Izvodi 1—150 so na Torchon papirju in vezani v pergament. Izdelal S. Gladnik. Sedem Andersenovth pravljic. Ljubljana 1940, Opremil H. Smre-kar. Naklada obsega 800 numeriranih natlskov. niče, učilnica za tehnični pouk, soba za učila, stanovanje za hišnika in vzorno urejene sanitarije. V vsakj učilnici je tudi umivalnik s tekočo vodo. Stavba Ima svoj vodovod z motorno črpalko. Staro šolsko poslopje je bilo med vojno uničeno. Šola je po vojni gostovala V zasilnih prostorih. Šolski odbor se je kljub obupavanju posameznikov lani zagrizel v delo za zgraditev nove šole. Prebivalci so žrtvovali 2.895 prostovoljnih delovnih ur, šolski otroci 682 delovnih ur ln sindikalna podružnica cestnih delavcev 227 prostovoljnih ur pri gradnji stavbe. Prostovoljno gasilsko društvo je darovalo 27 kub. m peska, v apnenlcl, ki so jo zgradili, so Izdelali 25 ton apna, vaščani so darovali za žganje apna 72 pro-storninskih metrov drv ln prt-spevll tudi 24 kub. metov smrekove hlodovine za stavbo. Da bj gradnjo pocenili, so . gradili stavbo v lastni režiji. Okrajni ljudski odbor je prispeval 9 milijonov dinarjev, občina Trebnje pa 3 milijone 700 tisoč dinarjev. Tako so s sodelovanjem vseh ln s pomočjo oblasti zgradili na Čatežu novo šolsko poslopje. Dve učilnici sta že opremljeni z novo sodobno šolsko opremo. Slovesne otvoritve šole so se razen šolskih otrok udeležili tudi predstavniki občine Trebnje ln številni starši. Vsi so pogrešali predstavnike OLO Novo mesto, saj se od 19 povabljenih otvoritve nove šole ni udeležil nobeden. V svečanosti Pri otvoritvi so sodelovali razen odraslih tudi šolski otroci. Predsednika ObLO Trebnje Cirila Bukovca so pionirji obdarovali s cvetjem. Po otvoritvi so se okoliški prebivalci poveselill v skromni družabni prireditvi, saj so opravili že trlčetrt poti pri gradnji šolskega poslopja Za popolno dograditev pa pričakujejo še nadaljnjega razume, vanja in pomoči občine. Celjani gostovali v Vidmu-Krškem Pred kratkim Je Celjsko mestno gledališče gostovalo v domu »Svobode« v Vidmu-Krškem z dramo »Kliči M zarad j umora« Člani Celjskega mestnega gledališča so že znani v tem kraju, saj Je v letošnji sezoni to že druga uprizoritev. Da občinstvo ceni njihovo igro je bila dokaz polna dvorana, kl jih je ob koncu pozdravila s toplim aplavzom. M. mesto ob slovenskem kulturnem prazniku Kaikor vsako leto je tudi letos Novo mesto počastilo Prešernov spomin s slavnostno akademijo, kl jo je priredilo PD »Dušan Jereb« v četrtek 5. februarja. O Prešernu je govoril profesor Karel Bačer. Poudaril je, da ob takih praznikih navadno ocenjujemo velik pesnikov pomen za rast in u-trdistev slovenstva v njegovem političnem in splošno-kulturnem okviru. Manj se ustavljamo ob njegovi srčno občuteni ljubeznivi liriki. Prav je, da pri njem ne pozabimo, kako je v pesmih prav to človeško stran, ljubezen, izpovedal tako, da stoji v vrsti največjih svetovnih pesnikov. Moški zbor PD »Dušan Jereb« je pod vodstvom Toneta Marklja občuteno zapel štiri pestmi. Dijak Slavko Kastelic ie lepo recitiral Prešernovo Priznanje mladim literatom V soboto zjutraj so se v novomeški gimnaziji zbrali vsi dijaki m profesorski zbor gimnazije h kratki, toda prisrčni pfo slavi ob Prešernovem spominek &m prazniku. Z jedernatim orisom pesnjka in njegove dobe je dijak Jože Sintič uvedel program, v katerem so se zvrstil: recitatoi-ji Prešernovih pesmi. Prireditev so dijaki domiselno povezali s priznanjem onim sošolcem, ki so se izkazali na kul-turno-litcrarnem področju. Njih glasilo je dijaški list »Stezice«, ki ga redno izdajajo v 400 izvodih, kar resnično preseneča. Komisija, ki so jo Calarič in Zlata Pestner. Zdravico. V drugem delu sporeda je . simfonični orkester pod vodstvom Ivana Mitaga ubrano odigral pet domačih in tujih skladb. Prireditev je v celoti zapustila enoten in prijeten vtis pri poslušalcih, ki so napolnili dvorano. Spet se pripravlja mladina v delovne brigade; avto cesta mora steči od Ljubljane do južnih makedonskih meja. Za bogato ln pestro kulturno-prosvetno življenje bo tudi letos poskrbljeno tako kot je bilo lani. Vsak dan zanimiva predavanja in spoznavanje sveta z govorjeno, pisano ln tiskano besedo ... Dr. VLADIMIR B A K A RI O I MLADINA in šolska reforma Govorili in razpravljali smo o negativnem sprejemanju predloga za šolsko reformo. Ce natanko preberete tisto, kar piše v -Šolski reviji«, boste videli, da govorimo mi o enem, oni pa o drugem z istimi izrazi; kratko in malo ne razumemo se. In to se ponavlja vsak dan. Gre bolj za nerazumevanje kot pa za nasprotovanje. Tu smo govorili o osvobajanju osebnosti. Ta izraz je konkretno pomenil odpravljanje metod stare šole. odpravljanje tega, da se vzgaja učenec v šoli za to, da uboga oblast, da uboga starejše in stopa po poti, ki je vnaprej določena z moralnimi določili tedanje družbe; ta določila se sicer morejo v naši dobi spremeniti, toda za to ne bi bilo treba spreminjati tudi načina vzgoje. Dejali smo: ne maramo tega, temveč potrebujemo človeka, ki je našel svojo pot in jo usmerja v razmerah in položajih, ki jih dejansko daje naša družba, dati mu moramo priložnost — to kaže tudi vaša organizacija — da postane osebek, da sarn aktivno, ustvarjalno deluje, da bo delaven činitelj. "tovariši so menili, da je to deklaracija o Šolskih načelih in da naj si takega človeka kar narišemo — o tem tukaj ni treba govoriti. Gre za reformo, za reformo nečesa, kar že imamo. Ce bomo to razumeli, ne bo nepotrebnih razprav. Potem gre še za vprašanje učenja in dela kot moralnih kakovosti. Kazale so se že namreč težnje, da to ne bi bile več moralne kakovosti in da bi postajale zmeraj bolj potreba mladine. Torej, ne učenje v starem pomenu besede: učite se, gulite se, gulite se. To smo zamenjali z novim,- naučite se ta program, pridobite, usvojite si znanje (ne pa: nabirajte si znanje). S tem pa smo že postavili učenje nad potrebo, postavili smo učenje za moralno kategorijo, torej cel6, če hočete, postavljamo učenje na višjo raven, veliko določneje, konkretneje. Ce stvari osvetlimo tako, potem ne bo več slepo-mišnih razprav in nasprotovanj. Nekateri so namreč bolj gledali na zunanje oblike, namesto na pomen in vsebino. Zato so udarjale na dan take stvari. Ce teh stvari ne pojasnimo, se ne bomo sporazumeli in ne bomo nikoli prišli do sodelovanja in sicer zato ne, ker govorimo o različnih stvareh z istimi izrazi. Prepirali se bomo o pomenu besede »učenje«, toda to je brez pomena in brez zveze s stvarnostjo, posebno pri nas. Gotovo je ta stvar že tako dozorela, da jo bomo premestili z moralnega področja na področje stvarnosti in potreb. Smo v prehodni dobi, kjer bi to težnjo zares spremenili v potrebo, toda upoštevati moramo praktične cilje in ob tej težnji videti kaj moramo storiti danes in kaj jutri. To težnjo bomo morali gojiti in jo obdržati. Da bi delo in učenje postala potreba, to je tudi organizacijske težko doseči, toliko bolj, ker imamo Še stare šole. Marx in Engels sta si zamišljala delo v šoli precej drugače, kakršno je danes pri nas. Postavila sta naslednje naloge: delo je obvezno za vse ljudi; šola mora biiti povezana z delom. To je v Engelsovih pripravljalnih delih za Komunistični manifest še bolj poudarjeno kot pa potem v Manifestu Otrok se mora počasi uvajati v proizvodni proces in ne samo, da se mora uvajati vanj, temveč mora v okviru obče delovne obveznosti obenem tudi delati, pa čeprav se pri tem delu v glavnem uči. Znano vam je, da nismo ostvarili ne prvega ne drugega Da bi pojmovali delo kot obveznost, ki bi morala biti obveznost za vsakogar, tega zakona pri nas najbrž ne bo nikoli Prej bomo dosegli to, da bo vsak član zares delal Nimamo niti toliko sredstev, da bi mogel delati vsakdo in da bi ga morali k temu siliti. Z razvojem sredstev se ljudje res luđi zabavajo in delajo... toda to je vprašanje, ki ni povezano z našimi problemi. KAJ POVZROČA NESPORAZUME Po drugi strani pa niti nimamo možnosti, da bi pritegnili mladino k takemu delu. Zato smo poiskali prehodne oblike, n. pr. šolske zadruge, kjer učenci delajo, če že ne tako kot v proizvodnji, pa vsaj nekako podobno. Tako je tudi z delom v laboratorijih, seminarjih in podobno. Z družbenim upravljanjem v šolah približujemo učence delu in družbeni stvarnosti, in sicer jih približujemo s precej hitrimi in zanesljivimi koraki. Tu lahko storimo mnogo več. kot pa na drugih področjih. Naši dijaki morejo prav gotovo sodelovati tudi na zborih volivcev in z oblastnimi organi, kjer resda nimajo zmeraj pravice do aktivnega sodelovanja, morejo pa razpravljati na popolnoma enakopravni ravni. Pri tem srno napravili šele del prehoda od stare šole, v kateri nismo imeli prav nič od vsega tega, k novemu načinu, ki se bo razvijal zmeraj bolj in se vedno bolj približeval tisti razvojni stopnji, ko bodo mladi ljudje začeli delati v obsegu, ki ga zmorejo in jim je potreben. Lahko bi dejali, da to nasprotuje nekaterim težnjam, posebno na zahodu, kjer so proizvajalne sile bolj razvite in kjer že polovica ljudi ne dela; dela samo polovica, ker so druga polovica otroci in upokojenci — število upokojencev se nenehno veča — in kjer je potreba na aktivnem delu Vedno manjša. To je res. Toda v tem je tudi neka »napaka«, ker je namreč tam mladina izločena iz javnega življenja in zato tava, zato se tam razvija mladinski kriminal itd. 4 S Prešernovim prijateljem Vrazom po Beli krajini in Dolenjski — leta 1841 (Nadaljevanje ln konec) ... Tudi Uskokinje so lepo oblečene. Nosijo na rokavih in na prsih lepo vezeno srajco, ki jim sega čez kolena in je prepusana z rdečim pasom. Povrh srajce nosijo zobun ali pa zobunu podobno krojen kožuh. Predpasnik je tkan iz modre in rdeče volne, podobno preprogi z resicami. Poleg tega nosijo hlače iz temnega in nogavice iz modro in rdeče vezanega sukna ter čevlje. Dekleta imajo po hrbtu visečo kito, ki so vanjo vpleteni biseri in drugi okraski ter rdf-čo kapo na glavi. Zene pa spletajo lase v dve kiti. ki jim. visita z ene in druge strani po prsih; vanje vpletajo isto kar deklet«. Namesto kape imajo na glavi peče9... Od tod sva krenila proti Novemu mestu, kamor naju je kot sem že omenil, prignal hud dež mokra kakor kuri. Tu sva se oglasila pri frančiška- 3. Opis se v glavnem ujema z o.plsom v Narodopisju Slovencev, Ljubljana 1952. Hi'J si., vendar Vrazovo gradivo v tam navedeni literaturi ni omenjeno. 4. Andrej Albrecht {1782 — 184H), nabožni pisatelj, je. bil od 1831 novomeški prost, ne opat. nih in preč. g. opatu Albrech-tu*, ki je dober domorodec. Bodi zdrava, moja razborita posestrima! — Če 1 mi ta kočija, podobna lačnemu hrtu, vratu ne zlomi, ti bom pisal iz Ljubljane. Nato sta najela voz do Ljubljane in prispela tja 4. aprila zvečer. Kar sta doživela, popisuje Vraz v drugem pismu. V Ljubljani, dne 8. aprila 1841. Prispela sva sem 4. tega meseca zvečer. Štiri dni — in jaz nisem med tem še ničesar napravil, razen da sem obiskal svo;e store znance; bil sem v knjižnici, v Kazinu, v treh, štirih cerkvah in v treh Štirih krčmah .,. Toda pozabil sem ti sporočiti dalje zgodbo o soncu. — Rekel sem Ti, da v Novem mestu Pri soncu nisem videl sonca. No, zdaj ti moram povedati, da nama je na dan odhoda vendar le posijalo. O sonce, da te ne bi bilo/ Bilo je pa tako. Pri odhodu sva vprašala postrežnico, koliko sva dolžna. Kmalu zatem se pojavi ženska, ki bi v Novem mestu lahko zalegla vsaj za pol sonca, in je tako vzhajala, da bi bila od žarkov iz njenih ust najina žepa skoraj prazna* Ne zameri, če ne povem, koliko sva plačala, kajti tisti hip sem se zaklel, da tega števila nikoli več ne bom ne izustil, ne zapisal. Celo tebi tega ne morem povedati. Ponavljaje madžarske pregovore, sem takoj n& ves glas zaklical kočijažn, naj požene, da Čimprej odneseva svoje skromno imetje iz tega pekla\ Celo J zmaji, se je razjezil — IzmajU ki ima golob jo dušo, lzma>il. ki je navajen plačevati po prusko. Prenočevala sva na Pljuski vasi, ki leži približno v sredini med Novim mestom in Ljubljano. Tu sva naletela na prvo prelepo Kranjico, od katere si je Izmajl zapisal nekaj besed, jaz pa pol pesmi, ki sama na sebi sicer ni kaj vredna, pač pa več zaradi pevke ki na prvi pogled dobro bere ilirski, čeprav pravi, da ni še nikoli imela v rokah ilirske knjige. Ime ji je Terezija Pajk. Glede prenočišča ti svetujem, da poveš svojemu Petru, naj zavije 5. Oderuštvo novomeške gostiln« Pri soncu Je Se edaj znano med Mudmi. 6. Dr. Blaž Crobath (1797—1848) ljubljanski odvetnik ln večletni" predstojnik pesnika Prešerna. v Pljuski, na desno tako} pri prvi veliki hiši, ki stoji med dvema drugima velikima hibama, če boš kdaj potovala v Ljubljano. Danes je veliki petek, obiskati moram nekaj grobov; prvo, da zadostim svoji pobož-nosti, drugo, da spotoma pozabim današnje postno kosilo. Za jutri sva povaljena na kosilo k dr. Crobathu", s katerim se bova po obedu odpeljala proti Kranju, da prebijemo veliko noč med preprostim ljudstvom. Sem se bomo vrnili v ponedeljek, da vidimo kazinski ples ali, bolje povedano, cvet ljubljanskih lepotic..,, Stanko In res! Na veliko soboto so se odpeljali v Kranj in drug) dan, na veliko noč, ogledovali mesto. Toda Vraz ie gledal vse to brez pravega veselja. Ta dan vse od radosti pleše, Pripelje se postni voz On plane k oknu, najrajši bi se odpeljal, kajti poštni voz gre na jug, on pa si želi Hrvatske. — »Hrvatska«, vzklika v pismu Dragoj ili, »mi je ljuba kakor mati, kakor sestra, kakor draga. Nikjer ne morem mirno misliti kakor na Hrvaškem, nikjer mirno spati kot na Hrvaškem in tudi nikjer drugod ne bom mimo umrl kakor na Hrvaškem.« Sele v torek, 13. aprila, so se vrnili v Ljubljano in že diugi dan je Vraz zbolel. Prijatelj ie sam nadaljeval pot v Celovec. Po 10 dneh ie bil Vraz z zdravnikovo pomočjo spet na nogah, vendar se je oglasil DragojilU šele 1. maja. Medtem se ie udeležil plesa v Kazinu, kamor ga je popeljal Prešeren. Prireditev opisuje takole: »Dekleta lepa, fantje lepi, da se jih skoraij ne moreš nagledati. A kako plešejo? čisto brez strasti, kakor da bi bili na tlaki. Dekliška telesa so krasna, vredna, da bi rodila rešenika, a duh? Ne, nimajo ga. In junaki lepi, tanki, visoki, da jih je veselje pogledati; vendar pod temi, po tuje kro* lenimi oblekami, ne bije nikakršno srce. Nisem mogel brez žalosti gledati teh lepih slovenskih — {ilirskih postav, moral sem vzdihniti: Kam si odšla, mati Slava, iz teh svetišč? V resnici božji, vsak tak mladenič se zdi kakor cerkev. ki jo ie bog zapustil.« Tako ie občutil domorodec Vraz kranjsko narodno mlač-nosit in privrženost tujim vzorom in navadam. Ko je pisal to pismo, se Je nahajal že v Ribnici pri gra-ščaku Rudežu, zbiralcu in zapisovalcu ljudskih pesmi. ^Nastanil sem se,« piše Dra-gojiii, »pri g. Rudežu, ribniškem graščaku, zelo izobraženemu Človeku, dobremu očetu svojih otrok in tlačanov in — kakor se razume — dobremu poznavalcu in ljubitelju slovanske narodnosti. — Izmed vseh Kranjcev zna on najbolj ceniti i" presojati narodne dragocenosti. Ze pred 20 in več leti je nabiral s slavnim pesnikom. Ilirije — Vodnikov narodne pesmi im druge drob-tine, ki mi jih je vse Izročil za prepis. Hvala njegovi dobroti in skrbnosti, kajti da ni on tedaj zbiral, bi bile propadle najboljše in najlepše kranjske narodne pesmi. Iz njegove zbirke sem si prepisal mnogo lepih stvari, ki jih ne zna nihče več peti, čeprav bi mu dal za vsako vrsto cekin... V njegovi hiši se skoraj docela govori slovenski. Otroci se do desetega leta ne smejo učiti nemški.« Vraz se je torej v Rudeževi družini vsestransko počutil dobro, delal pa je od tod tudi izlete. Kočevie ie bilo zanj čisto nov svet. Ni se mogel načuditi ženam v belih, modro obšitih telovnikih, v rdečih nogavicah in belih, drobno nabranih srajcah. Od daleč se mu ie zdelo, kakor da gleda Hrvatice. Ko oa so prišle bliže, je videl, da so Kočevarica. VšeČ mu ie bilo, da so Koče-varji razen jezika bolje ohranili slovansko narodnost kakor Kranjci: »Pri njih je še noša, ki so jo ostali Kranjci odvrgli in prevzeli nemško,« ie zapisal. Nato se ie vrnil v Liubljano. S tem je bilo konec popotovanja Po naši Dolenjski, vendar še ni odšel domov. 19. maja j? šel na Koroško, da vidi ziljsko žegnanje, bil v Celovcu, nato na Bledu, potem spet v Rožu in jo mahnil še na Štajersko. 10. avgusta se ie vrnil v Zagreb, s čimer je bilo to najdaljše Vrazovo popotovanje po Slovenskem končano. Toda popotovanje mu je nakopalo sum Dr* nM~^*"h *<=> Domače naloge naj izdela učenec po možnosti §e tisti dan, ko jih dobi. Tako snov utrjuje ln se še spomni navodil, ki jih je dobil v šoli. Cim dalj odlaša z izdelavo naloge, tem manj je verjetno, da jo bo dobro Izdr-lnl Nekateri učenci spišejo naloge šele potem, ko so se naučili to in ono snov. Sicer res ni ugotovoljeno. če je tako bolje vendar se zdi, da je pametneje, če učenec najprej Izdela pismene naloge. Rekli smo, da pismenih domačih nalog ne sme biti na dan preveč. Povprečen učenec nižjih razredov bi jih moral napraviti v eni uri, učenec višjih razredov pa v kakih dveh urah. Ako v splošnem porabijo učenci kakega razreda več Časa, se je treba o tem pogovoriti s šolo. Starši so seveda dolžni naloge pregledati. Ce jih učenec v redu napravi, zasluži priznanje. Dobre domače vaje niso lahko delo. Tega bi se morali zavedati v prvi vrsti tisti starši, ki otroku ne privoščijo dovolj časa za izdelavo. Seveda pa bi se morale tega zavedati tudi učne moči — posebno še matematiki. Učenec se res mora z nalogami navajati na samostojnost, a tako spet ne. da bi dober matematik reševal nalogo po več ur. Večkrat se primeri, da dobivajo učenci domače naloge tudi čez počitnice. Ako med poukom redno ln vztrajno delajo, so jim počitnice potrebne predvsem za sprostitev in oddih. Čeprav dijaki med počitnicami marsikaj pozabijo, jih vendar ne kaže obremenjevati z vsem mogočim Ce Čuti učenec, da je v tem ali onem predmetu šibak in ee starši zanj zanimajo, bodo gotovo z njim toliko delali, dasi bo opomogel. .1'^., Teh nekaj misli sem povedal zato, Tter verh, "da "se mnogi učenci ne znajo učiti, napisal pa sem jih tudi zavoljo tega, da bi se ta ali oni izmed staršev, ki kakorkoli sodeluje pri reševanju šolskih problemov, poglobil vanje in o njih razmišljal. Teorija in praksa me učita, da le tisti, ki globlje gleda — dobro vidi in je pravičen do otroka pa tudi do učitelja 17. januarja jc bila v Brežicah nevsakdanja slovesnost: devetemu otroku Vietičeve družine ii. Curnovca pri Sromljah je botroval predsednik republike maršal Tito. Na slavju ga je zastopal ljudski poslanec Jože Ingolič. Na sliki: udeleženci slovesnosti med pozdravnim govorom predsednika ObLO Brežice Ivana Kolenea Fantje pozdravljajo Dolenjca Jože Smolič iz Vrbovca in Pavle Dreme] \z 9ent vida ter Trboveljčana Franjo lllažun in Ignacij Jeran, ki služijo vojaški rok v Beogradu, pozdravljajo svoje starše, brate in sestre ter vse bralce Dolenjskega lista. Pozdravi iz Beograda Stane Bartol, ki služi vojaški rok v Beogradu, nam je pisal: — Prosim uredništvo, da objavi mojo čestitko: Pozdravljam vse Dolenjce, bralce Dolenjskega lista, vse domače, sestro Rezko in brata Viktorja, najlepše pa pozdravljam sestro Marijo, ki mi je naročila Dolenjski Ust! V Metliki in Trebnjem — novi taborniški četi ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ZENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO 8. februarja so ustanovili učenci metliške osemletke novo samostojno taborniško enoto: ČETO DVEH KROKARJEV. V četi je SO članov in članic; za glavarja so izvolili učitelja Jožeta Kambiča, imajo pa tudi že tri vodnike. Na zboru jih Je obiskal upravitelj osem- letke tov. Zele, predstavnik Dolenjskega taborniškega sveta pa Jc izročil novim tabornikom darilo — nov šotor četverec. Pomenili so se o letošnjem delovnem načrtu in sklenili med drugim, da bodo pogozdovali, prirejal) Izlete v znane partizanske kraje in se učili številnih taborniških spretnosti. Ta dan Je bil ustanovni občni zbor nove taborniške organizacije tudi v Trebnjem, kjer so ustano- Dobili smo pismo iz Gospića »Vsem bralcem Dolenjskega lista, posebno pa sorodnikom in znancem iz Šentjernej ske in la-kenske okolice želimo veliko uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine! Naš največji prijatelj je Dolenjski list, ki nam prinaša vsak teden novice iz domačih krajev. Mislimo, da je malo Dolenjcev, ki služijo vojaški rok, pa nlimajo naročenega Dolenjskega lista. Naš list se je razširil že po vseh republikah. Starši, če imate sina v JLA, mu tudi vi naročite domači list, ker ga boste s tem najbolj razveselili! Upravi lis»ta pa se zahvaljujemo za redno pošiljanje. Pozdravljajo va* fantje, ki služijo vojaški rok v Gospiču: Jože Gregorčič, Niko Hudaij. F.dj Kukman, Jože Gorišek, Pa vel Brcar, Franc Mervar ln Franc Maruštčs« vili ČETO SIVIH JELS. Njen glavar Je tov. Fran Režun. Zdaj imajo dva voda, ustanovili pa bodo še tretjega. Tudi tu so mlade tabornike obiskali predstavniki šole in Sol. sveta in jim želeli mnogo uspehov pri zanimivem delu. Trebanjski taborniki začenjajo delo z novim šotorom H-4 (darilo okr. taborniškega sveta) in z veliko mero dobre volje. V nedeljo, 15. februarja bosta ustanovna občna zbora dveh novih taborniških čet na Senovem In v Žužemberku. S. H. Spet brezdomci? Se problem prostorov, ki se je znova pojavil pri NTK Elan,, ne smemo pozabiti omeniti. Lani j« bilo to vprašanje dobro rešeno z majhno dvorano v drugem nadstropju Zdravstvenega doma, kjer so lahko trenirali na dveh mizah hkrati, sedaj pa vse kaže, da bodo igralci namiznega tenisa spet postali brezdomci. Dvorana se bo v kratkem preuredila v mladinsko sobo, zato v nji ne bo mogoče tre-nlraU. Vprašanje je, če se bo dalo dobiti drug prostor, v nobenem primeru pa ne bi smeli dopustiti, da bi klub, kl je v letu ln pol od svoje ustanovitve dosegel lepe uspehe, prenehal delovati. Ravno dosedanja dvorana je največ prispevala k množičnosti in dvigu kvalitete v tej športni panogi, zato bi se čimprej morala najti ugodna rešitev, da ne bi bilo vse dosedanje delo kluba, posebno s pionirji ln pionirkami, ki veliko obetajo, zaman. Skozi lansko spomladansko namlznotenlško šolo Je šlo 56 pionirjev ln pionirk, od teh nekateri sodijo že med najboljše v Sloveniji in Jugoslaviji. Letos bo kaj takega neizvedljivo, če ne bo prostorov. Eno Je jasno; mladinska soba je v Novem mestu nujno potrebna, vendar pri tem ne bi smela trpeti športna panoga, ki ee ie začela lepo razvijati. Najti bo treba hitro, rešitevl F. M. Progasti čevlji za moške? Za zdaj seveda šele v Ameriki Od tam pa dandanes ni več daleč in najpozneje v prihodnjem poletju bomo baje videli moške (upajmo, da redke), ki bodo sledili tej modni norosti. Zapenjali naj bi tako čevlje z bambusovimi paličicami... Zdaj: »otrok in družina« Pred dnevi Je izšla 1. Številka revije »OTROK IS DRUŽINA«. Osem let je izhajala pod imenom »Mladi svet« in je še danes naša edina vzgojna revija. Vsebini, ki jo prinaša med ljudi, bo novi naslov mnogo bolj odgovarjal. Smoter revije bo z naslovom »Otrok in družina« jasno označen. S krajšimi vzgojnimi nasveti in daljšimi razpravami bo pomagala družni še bolj vsestransko kot doslej. Vsebina 1. številke je približno takšna: Za uvod je napisala odgovorna urednica lista Zima Vrščaj-Holy 0 preimenovanju revije in o pomenu, kj ga ima za vse, ki delajo 1 otroci (n odraščajočo mladino. Leopold Krese piše o sKlepu vodstva sindikatov, da bi uporabili čimveč sredstev za vsakdanje življenjske potrebe. Lojzka Jančič nas seznanja z varstvom otrok v Celju in s tem, kaj vse so že tam storili, da bi razbremenili ženo vsaj najbolj napornih gospodinjskih opravil. Zdaj je na vrsti ustanavljanje ustreznih ustanov, kj bi pomagale družinam pri varstvu in vzgoji otrok. Da bi bilj tudi starši seznanjeni, kako ie zdaj s pionirsko organizacijo na šolah, piše o tem Irena Levičnik. In o otroških hišnih svetih? Tudi na to misli uredništvo in skuša stanovanjskim skupnostim pomagati z nasveti in z izkušnjami, ki so jih imeli drugod. O otroških hišnih svetih piše Ela Peroci v članku »Zares in za šalo«. Dr. Milica Bergant je napisala razpravo: »Čustvena vzgo- ja in duševni razvoj otroka v predšolski dobi«. To se bo nadaljevalo tudi v prihodnji številki. Ker je bil zdaj cas ocenjevanja in spričeval, je objavljen članek Vladimirja Cvetka: »Ocenjevanje in napredovanje učencev v osnovni šoli«. Otroške vrtnarice bo gotovo zelo zanimalo, kar je pisala Andreja Hadžj o najnovejših izkušnjah zavoda za šolski film o avdiovizuelnih sredstvih v otroških vrtcih. Se nekaj o predvajanih filmih v naših kino dvoranah in ob uprizoritvi Osbornove drame »Ozri se v gnevu« pišeta Marija Vogelnik in Ivan Potre. Potem sledi naš priljubljeni »Pomenek s starši«. V letošnjem letniku nadaljuje Helena Pu-liarjevi* spolni pouk ]n prehaja v spolno vzgojo. Končno je še rubrika »Midva«, za oddih in premišljevanje nekaj lepih literarnih prispevkov; na ovitku Pa nekaj risbic za otroško pustno rajanje. Številka je vsebinsko ln likovno bogata in bo gotovo razveselila vsako družino. Veselje najmlajših je bilo največje! Kar tri maškarade Je organiziralo v nedeljo prizadevno novomeško Društvo prijateljev mladine -dopoldne za učence nižje osemletke, popoldne za predšolske otroke ln kasno popoldne za ostale učence oz. dijake. Najlepše in najprimernejše vzdušje je vladalo med rajanjem najmanjših maška-ric, med katerimi smo opazili vrsto lepo ln domiselno dekoriranih figuric! Ti so imeli od zabave največ. Požrtvovalni odborniki in od-bornlce društva so skupno s tova-rlšicaml iz otroškega vrtca dali vse moči, da je bila zabava tako lepa, prisrčna in polna neskaljenega smeha naših najmlajših To. varišlce so napekle tudi goro dobrot, kar Je bilo vse prav poceni naprodaj. Ostali učenci oz. dijaki so imeli manj mask. starejši dijaki pa so se zabave udeležili že kar — ne-masklranl ... Zavod za defektne otroke v Sevnici Svet za socialno skrbstvo pri občinskem ljudskem odboru Sevnica je med najdelavnejširni v občini. Sproti rešuje vsa socialna vprašanja in pripravijo, načrte; žal včasih ne more dobiti sposobnih ljudi, ki bi njegove načrte uresničili. Z letošnjim letom so ustanovili samostojen zavod za defektne otroke, kl ima svoj proračun. Trenutno je v zavodu 9 otrok. Računajo, da je v njihovem šolskem okolišu 20 do 25 otrok, ki ne morejo slediti rodnemu šolskemu pouku in bodo zato sprejeti v ta zavod. S tem bodo odpadli stroški šolanja teh otrok v raznih šotah in zavodih izven občine. Česa ne bi smele pozabiti... Ena izmed redkih držav, v kateri žene še vedno nimajo volilne pravice, je Švica. — Pred kratkim je moško prebivalstvo Švice na dvodnevnem referendumu glasovalo proti temu, da bi Švicarke dobile volilno pravico! Za to pravico je bilo 32H tisoč mož, proti pa 654 tisoč. Od leta 1920 dalje so v tej državi že 25-krat organizirali take volitve po posameznih okrdjih (kantonih), tokrat po je bilo glasovanje po vsej Švici. Vendar tudi zdaj ženf niso uspele: le v 2 kantonih so moški glasovali v prid žena, v vseh drugih kantonih pa proti. Kako drugače pojmujejo še ponekod po svetu — celo tam, kjer prištevajo sami sebe med zelo kulturne in tehnično moderne države! — enakopravnost žena. Kako velika razlika med pravicami naših žena, ki so si resnično enakopravnost izbojevale med NOB in ki te svoje pravice izpričujejo iz dneva v dan z delom v naši socialistični stvarnosti! Zapomnimo si... VODOVODNA NAPE LJAVA NE ZAMRZNE, če namažemo vodovodne cevi, ki leže na prostem, z mešanico enakega dela glicerina in raztopljenega parafina. STRAŠILO ZA VRABCE. V prostor, kjer nam vrabci hodijo najbolj v škodo, obesimo nagačeno sovo To prežene celo najbolj predrzne nepovabljene goste. M A DE Z K Z PORCELANA odstranimo * amesjo prahu krede, malo salmljaka in vode. DEBELO NIT LAZE VDENEMO, če konec niti sploščimo s kleščami. Vedro ali druga POSODA ZA ODPADKE bo čisto, če ga pred uporabo krepko namažemo z voskom. Stev. 6 (464) »dolenjski list« Stran 7 Bolnišnica je premajhna BREŽIŠKE ZDRAVSTVENE TEŽAVE IN PROBLEMI Svet za zdravstvo prj občinskem ljudskem odboru Brežice Je na svoji seji, 29. januarja, razpravljal 0 problematiki zdravstvene službe. Splošno bolnišnico v Brežicah je treba zaradi novih potreb razširiti. Zmogljivost bolnišnice je namreč precej nižja, kakor dejansko zasedena. Prostori so prenašanj ln morajo bolniki Iskati °ego v sosednjih bolnicah. Gradbeni odbor, kl deluje v °*vlru splošne oolnice, se je P°rni] na vsa sosednja podjetja, kakor tudi na Okrajni ln republiški zavod za socialno zavarovanje s prošnjo, da vsak po 8vojih močeh prispevajo sredstva za razširitev bolnišnic«. Najnujnejše je, da bolnišnica Prostorih, kjer je zdaj infekcij - i oddelek. Zmogljivost lnfek-ski oddelk. Zmogljivost infekcijskega oddelka je 35 postelj, dejanska zasedba pa povprečno °5em. Te paciente bi napotili v sosednje bolnišnice. Zdaj Ima Splošna bolnišnica le eno otroško sobico, ki pa je premajhna, da bi sprejela vse bolnike — ptroke. Obenem bi ta oddelek izpopolnili tudi v ostalih ozirih,, 8&j Ima bolnišnica zelo prizadevnega pediatra. Tudi zdravstvenega kadra Jim Uanjka, predvsem zaradi stano_ vanj. Zdravstveni dom v Brežicah dela že tretje leto le s trernj zdravniki. Eden Izmed njih že tretje leto stanuje v pisarni oddelka splošne bolnišnice; upoštevati pa je treba še to, da ima družino. Podobna težava je tudi v bolnišnici v Brežicah — toda tam se bo stvar omilila, ko bo zgrajen stanovanjski blok. Potrebe terjajo, da dobi le- karna v Brežicah še enega magistra, toda spet je ovira — stanovanje. Edini magister, kl ga ima brežiška lekarna, ima letnega prometa 23 milijonov dinarjev, čeprav je norma 6 milijonov dinarjev. Kaj bi bilo, če bi le ta zbolel? . Svet za zdravstvo Je o teh problemih razpravljal, toda sam Jih ne bo mogel resiti, če mu pri tem ne bosta pomagala °b-člna in okraj. Albina Ozimič Bršljin je počastil Prešerna 6. februarja je počastila Prešernov spomin tudi bršljlnska Svoboda. O Prešernu in pomenu kulturnega tedna je govoril Se-verin Sali, sleddle so recitacije moški pevski zbor Svobode je zapel nekaj pesmi (pevovodja Mahne), pel je tudi pionirski pevski zbor in še duet s »premij evan jem kitare. Pohvaliti Je tretba Biršlj incane, ki so v tako lepem številu napolnili dvoran.o in taiko počastili Prešernov spomin, hkrati pa dali tudi prizna nje delu In prlzadevanju svojega DPD Svobode. Zdravstveni dom bodo Pomembno pridobitev za občino Videm-Krško Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško je na svoji zadnji seji pozdravil predlog ljudskega odbora, ki v osnutku družbenega plana za leto 1959 predvideva, da se bo lz prostorov zdravstvenega doma preselil dijaški dom, tako da bodo vse prostore lahko uporabili za zdravstvene namene. Tako bodo dani vsi pogoji, da bo zdravstvena služba lahko delala po modernih načelih. Oprema v zdravstvenem domu je že dobra, urediti pa bo treba še prostore. Doslej ni bila okolica tega doma najlepše urejena, kajti imela Je V Pišecah so imeli tečaj Sola Pišece je edina šola v Občini Brežice, ki je organizirala uspešen tečaj ženske mladine. S tem tečajem so začeli 2- decembra lani in I> del končal i 17. januarja letos. Tečaj je bil redno trikrat na teden po Štiri ure. Obiskovalo ga je 16 deklet z območja Pisec, starih 17 do 18 let. Dekleta so tečaj Uspela okrajna konferenca Ljudske tehnike V nedeljo, 8. februarja je bila v prostorih kina Krka v Novem mestu okrajna konferenca LT ob veliki udeležbi delegatov ln predstavnikov iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta in vsega okraja. Ker so bili na njej sprejeti važni cklepl za nadaljnje delo v tej organizaciji, bomo o njej poročali več v prihodnji številki. z veseljem obiskovala in vztrajala do zaključka I. dela. Po končanem I. delu so opravile tudi izpite. V komisiji so sodelovali predsednik občinskega odbora Rdečega križa dr. Bergle«, tajnik občine tov. Kaimbič, sef odseka za prosveto in kulturo tov. Pihler, upravitelj šole Pisec tov. Ostrellč ter zastopniki krajevne organizacije Rdečega križa. Po izjavi komisije so dekleta pokazala prav dobro teoretično in praktično znanje. Vse tečajnice so tudi sklenile, da bodo v času krvodajalske akcije v Brežicah, oddale kri. Skoda je, da se tudi druge šole niso zavzele za take tečaje. Vendar bi se z dobro voljo to moglo še storiti tudi v drugih šolah, preden se bo začelo delo na polju. A. O. več korlstnikov, kl so se drug na drugega zanašali. Sredstva za preureditev zdravstvenega doma so že n* razpolago. Ker bodo v kratkem napeljali v dom vodovod, bodo s tem odpravljene tudi težave, kj so jih imeli- zadnje čase z vodo. — Za upravnika zdravstvenega doma so imenovali dr. Miroslava Krištof iča. Svet za zdravstvo Je razpravljal tudi o izboljšanju zdravstvenih storitev na Vidmu, V Tovarni celuloze ln papirja je moderna obratna ambulanta, ki pa je izkoriščena le nekaj ur dnevno. Delavski svet tovarne je že dal zobno ambulanto na razpolago tudi ostalim. Upajo, da bodo z razumevanjem podprli tudi svet, ki želi, da bi celotna obratna ambulanta postala odprtega tipa, V tej ambulanti naj bi ordinirali še zdravniki specialisti, s čimer bi znatno znižalj stroške zdravljenja, saj ne bi bilo treba pošiljati pacientov na specialne preglede v Celje, Zagreb, ali v Ljubljano. Vso skrb bo treba posvetiti preventivni službi, ki je bila doslej precej zanemarjena. V Vidmu-Krškem bodo morali biti trije zdravniki, zato bo v kratkem Tovarna celuloze ln papirja razpisala mesti zdravnika obratne ambulante. Sčasoma bo treba misliti še na četrtega zdravnika, rtastl potem, ko se bo uveljavilo zavarovanje kmetovalcev. Precej težav Je v zvezi z zdravstvom v času, ko nadomeščajo stalne zdravnike (zaradi obolelosti aH odsotnosti) mlajši zdravniki. Pacienti nimajo do njih toliko zaupanja, zato Iščejo zdravniško pomoč na Senovem, oziroma v Brežicah. Zadnje čase vedno bolj primanjkuje nekaterih zdravil. Vse to slabi zdravstvo, lekarne pa izgubijo zaupanja pri bolnikih. Čeprav,se zanimajo za zdravila, dobijo včasih negativne odgovore. Svet za zdravstvo meni, da bi bilo treba temu vprašanju posvetiti več skrbi in zagotoviti sodobna zdravila. M. KRAJEVNI ODBORI NAJ POROČAJO VSAKA DVA MESECA 27, Januarja je bila deveta seja občinskega ljudskega odbora Žužemberk. Odborniki občimsikega zbora in zbora proizvajalcev so najprej na ločenih sejah sprejeli predlog za nacionalizacijo gradbenih zemljišč in sklep o dodelitvi Mladina v novem letu Dejavnost skopiške mladine m njeni problemi u.fetos mineva leto dni, kar je JO ustanovljen aktiv LMS Skobce. Kratko je leto in vendar je Gladina dosegla lepe uspehe, ^Poredno z uspehi pa je naletela na velike probleme, ki zavirajo •Jjeno še večjo dejavnost v tej kme6ki vasici blizu Brežic. Se neorganizirana mladina in Pionirski odred »Letalec« Skoptce sta za Dan mladosti 1957 odprla lepo spo>rtno igrišče z najnujnejšimi rekviziti za košarko, rokomet, odbojko itd. Na igrišču Je bil tudi primeren prostor za malčke. Tu so bili vrtiljak, gugalnica bi drugo. Zal pa se mnenje sol-jjkega upravitelja ni strinjalo z Željami pionirjev, kajti na vrtiljak so smeli samo predšolski otroci. Letos je pionirski odred »Letalec« podaril vrtiljak otroškemu vrtcu v Brežicah. Ob tej prllož-nostt se je našel neki dopisnik, kl Je poslal v Pionirski list dokaj Neresnično poročilo. Ustanovitelj in voditelj mladinske organizacije Je bil upravitelj osnovne šole v Skoplcah. Mladica pa je bila kmalu prisiljena zapustiti svojega voditelja, kl jo je vzgajal nekako proti sovaščanom m gasilcem zaradi osebnih odnosov do gasilcev. O tem priča stavek, ki ga je Izrekel na sestanku mladine v lanskem letu njen voditelj: »Ce si mladinec, ne moreš biti gasilec.« To pa Je usodna zmota, kajti mladina mora sodelovati z. vsemi množičnimi organizacijami in si prizadevati, da čimbolj kulturno in politično dvigne svojo vas. Odbor aktiva LMS se Je sedaj znašel pred velikim problemom. Kje dobiti primeren prostor za sestanke in režiserja za Igro, kl so Jo nameravali naštudlrati7 Pomoč Je mladina našla pri PGD Skopice. Mladinci so pričeli Studirati igro. Premiera Je bila v Skopicah. Nabito polna dvorana ln dolgi aplavzi so bili plačilo za vložen trud in skrb. Z igro si Je mladina prislužila finančna sredstva, ki Jih uporablja za najnujnejše zadeve. Preko poletja pa Je delo mladine »zaspalo«, kajti nameravala se Je športno udejstvovatd. Toda šolski upravitelj Je bil preveč užaljen, ker ga Je mladina lani zapustila, ln je dejal: »Ne, igrišče je namenjeno le ponlrjem«. Torej mladina nima dostopa na igrišče, ki ga Je sama pomagala zgraditi. Namesto pomoči so mladinci naleteli na človeka, ki Je zopet hotel zavreti njihovo dejavnost. Naj omenim Še to, da Je letos na igrišču rasla trava, zaradi katere se mladina, kakor tudi pionirji, ni smela igrati. Pred štirimi meseci je bil drugI občni zbor aktiva LMS Skopice. Mladina si Je zadala nove naloge in njen program dela je zelo pester. Z novomeškega živinskega sejmišča V ponedeljek. 9. februarja so pripeljali na novomeško živinsko sejmišče 767 prašičev 6 do 10 tednov po 3.000 do 5.000 dinarjev in is prašičev 3 do 8 mesecev 5.000 do 20.000 dinarjev. Prodali so jih »9. Zaradi mraza je bil promet s prašiči slabši kot običajno. Prvo ln drugo točko svojega programa je mladina že izpolnila. Na večer pred dnevom Republike so zagorele luči na gasilskem stolpu. Pet žarnic, pet ba-kel v državnem grbu. Svetloba se Je zlivala v en sam sij — plamen, ki Je predstavljal en sam narod socialistične Jugoslavije. Na dan Republike pa Je mladina priredila svečano akademijo, pri kateri so sodelovali tudi pripadniki JLA. Mladina se je povezala z gasilci in se skupno z njimi pripravljala za proslavo Dedka Mraza. Kakor lani, tako Je tudi letos Dedek Mraz obiskal svoje malčke v Skopicah ln jih obdaril. Po proslavi Dedka Mraza pa so nastopili mladinci z veselim programom. Sedaj se mladina pripravlja na tretjo točko svojega programa, to je študij igre. To Je drobna slika lz življenja aktiva LMS Skopice. kl namerava politično in kulturno dvigniti svojo vas. Dosedanji uspehi so dokaz, da imajo voljo ln ljubezen do dela. Ivan Tomše zemlje lz splošnega ljudskega premoženja Gozdarsko-lesri i poslovni zvezi Novo mesto, obravnavali pa so še nekatera druga vprašanja 0 področja gospodarstva. Po zaključeni ločeni seji obeh zborov je bila skupna seja obeh ziborov; na tej seji je bila imenovana komisija za nacionalizacijo zgradb, nadalje sta bili imenovani komisiji za U:lm:eni pšagled podleti i in komisrija za 'juslužibenske zadeve. V razpravi m odborniki obravnavali delo krajevnih odborov, kl ni bilo povsem uspešno. Tako so se odborniki kraj. odborov premalo zanimali za popravilo cest in za druge zadeve na njihovem območju. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se poslej krajevni odbori sestajajo vsaj vsaka dva meseca in dajo poročilo o svojem delu in o vprašanjih, ki se pojavijo na njihovem območju. Le tako bo občinski ljudski odbor potrebne zadeve na svoji seji lahko obravnaval. V zvezi s tem sklepom bodo takoj sklicani krajevni odbori na seje in se seznanili s svojim delom. V nadaljevanju razprave so odborniki govorili o zadevah kmetijstva iti poudarili, da pri kmetijskih zadrugah primanjkuje strokovnega kadra, ki bi bil sposoben voditi pravo kmetijsko politiko. Viničani želijo zobozdravnika PROMETNE NESREČE Velika želja vseh Viničanov In okoličanov je, da bi tudi Vinica dobila zobozdravnika. Ze leta in leta na vsakem sestanku prosimo in ga tudi zahtevarmo. Iti k zobozdravnLku 18 km daleč v Črnomelj, je narodno, zlasti za otroke. Zato je občina kupila skupaj z nekaterimi podjetji bivšo S torkovo hišo, ki naj bi služila za pisarne, za zobno ordinacijo in za živinoadravni- PREKO 2 MILIJONA DINARJEV ŠKODE 1 28. januarja pozno ponoči je povzročil voznik R. V. iz Zagreba s tovornim avtomobilom H - 11719 Prometno nezgodo. S težkim to-vornim vozilom je peljal po avto cesti lz Zagreba proti Ljubljani, v Gabru pri Trebnjem Je zapeljal "a sikrajni levi rob cestišča, da °e je vozilo prevrnilo 18 metrov Po nasipu. Voznik in sopotnik sta °lla laže poškodovana. Trgovsko podjetje »SUHA KRAJINA« V začetku letošnjega leta je °ilo ustanovljeno samostojno ifgovsko podjetje »Suha kra-j^13« s sedežem na Dvoru. — rodjetje je nastalo s spojitvijo trgovin »Grad« in »Slap« v ^žemberku, katerima se je Priključila še bivša trgovina Kmetijske zadruge Dvor. Z ^tanovitvijo tega podjetja so Q3n« možnosti za specializacijo trgovine z večjo izbiro _Jaga, sčasoma pa bodo dane £?£posti za uveljavitev na II-^tacujah za kredit za potreb-r°_ Oprtamo poslov alniic. Le-™* bo podjetje imelo predvi-J°*na okoli 75 milijonov di-•^Jev prometa. M. Senica MILIJON IN 350 TISOČ DINARJEV ŠKODE! 14. Januarja zvečer je na avto cesti pri vasi Lešnlca povzročil voznik tovornega avtomobila J- M. prometno nezgodo. Vozil je proti Zagrebu. Vozilu, kl mu je pripeljalo nasproti, se je Izognil toliko v desno, da Je s prednjim delom avtomobila zadel v ograjo mostu in se prevrnil po nasipu 19 m globoko. Voznik ln sopotnik sta bila laže telesno poškodovana, BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA IN PIJAN! 22. januarja pozno zvečer se je A. K. s Trebelnega na cesti M. reda Mokronog-Malkovec v vasi Tržišče na blatni cesti prevrnil z motornim kolesom. Zaradi težjih telesnih poškodb na glavi in drugih delih telesa Je bil prepeljan v novomeško bolnišnico. SMRTNO NEVARNA MALOMARNOST B. A., progovnl delavec lz Radne vasi. Je 16. Januarja sam napeljal električno žico |z svoje hiše na sosednjo, kl jo je kupil. 24. Januarja se je žice med potjo lz ene stavbe v drugo dotaknila njegova enajstletna hči. Ker delo ni bilo strokovno opravljeno, jo Je električni tok tako poškodoval, da Je na mestu umrla. 0 - 09*»# Vzgled Tovarišica Ančka Kotar jeva, gospodinja na Veliki Loki, je pretekli teden izgubila v Novem mestu denarnico s približno 6.000 dinarji in z vsemi osebnimi dokumenti. Odšla je na postajo Ljudske milice in prijavila izgubo, hkrati pa ie vstopil z njo v u-rad tudi tovariš Franc Malasek, upokoj. kmetijski strokovnjak iz Novega mesta. Le-ta je izročil dežurnemu miličniku denarnico, ki jo je pravkar našel, tovarišica, ki je opisala izgubljeno denarnico, se je vsa presrečna zahvalila poštenemu najditelju, ki je odklonil vsako nagrado. Tovarišica Kotar jeva se zato javno zahvaljuje tovarišu Malasku za zgledno dejanje in vsakomur priporoča, naj v podobnih primerih stori prav tako! ka. Vsi prebivalci smo toplo pmzdiravi/li ta predlog ter bili veseli, zlasti ko smo čitali v Dolenjskem listu, da bo zobozdravnik začel ordinirati ž« 15. maja 1958. Toda stvar se je končala drugače. Prostore, namenjene za zoono ordinacijo, jo zasedla neka družina in v njiih zdaj stanuje. Izgovor, da zobozdravnika ni, ne drži. Zmeraj (je bil problem stanovanje, zdaj stanovanje Je. Viničani res ne vernuo, kaj Je vzrok, da nikakor ne moremo dobiti zobozdravnika. Viničani. V TEM TEDNU VAS ZANIMA CetrteK, 12. tebruarja Petek. 13. februarja — Sobota, 14. februarja -Nedelja, 16. februarja Ponedeljek, 16. febr. ■ Torek, 17. februarja — Sreda. 18. februarja — — Damijan Katarina ■ Valentin — Vesela — Danilo Silvin Dragoslava ČRNOMELJ; Od 13. do 15. II. Italijanski barvni film »Možje ln volkovi«. Od 17. do 18. febr. ameriški film »Povratek v življenje«. KOSTANJEVICA: 18. febr. ameriški barv. film »Kliči M za umor«. METLIKA: Od 14. do 15. febr.: »Človek, kl Je ljubil rdečelaske«, 18. febr. »Primer dr. Laurenta«. MOKRONOG: Od 14. do 13. febr. amer. film »Piknik«. NOV OMESTO »KRKA«: Od 13. do 17. febr. amer. barv. film »Ljubi me ali pusti me«. Od 17. do 18. febr. španski film »Glavna ulica«. DOM JLA NOVO MESTO: Od 11. do i«, febr. italijanski film »Povratek v življenje«. Od 14. do 16. febr. francoski film »Skrivnost Plcassa«. Od 17. do 19. febr. italljansfki film »Zavite stopnice«. SEMIČ: 15. febr. francoski film »Podzemlje Pariza«. SEVNICA: Od 14. do 15. februarja: ameriški film »Beg iz Guavane«. TREBNJE: Od 14. do 15. februarja: ameriški film »Cena slave«. — Predstavi v nedeljo ob 16. in 19. url. KUPIM DOBRO ohranjen harmonij. Ponudbe v enem tednu. Frančiška Bohinjec, Raka 30. ZAMENJAM STANOVANJE, so* bo, kuhinjo z vsemj prltlkll-namil v Vidmu_Krskem, Kostanjevici ali Novem mestu Sta_ nujem v Mostecu pri Brežicah, tri minute od Catestelh Toplic. Stanovanje Je suho, sončno, svetlo, lepo in ima balkon ter lep razgled. Seblljer Maks. Mostec 50. p. Dobova. IZGUBIL SE JE lovski pes »Po-savec«, star 9 mesecev, rjave barve. Sape, prsi ln lisa na glavi so bele. SMiši na Ime Dže-ki. Naprošam, če se Je kam za. tekel, da »poročite proti nagradi na naslov: Pun«artnlk Ivan, Novo mesto. Dllančeva 13 SPREJMEM DIMNIKARSKEGA vajenca — oskrba zagotovljena. Hodnik Alojz. Novo mesto. OBVCSntA Mojstrska izpitna komisija pri Okrajni obrtni zbornici v Novem mestu razpisuje tečaj za pripravo kandidatov na mojstrski izpit. Prijaviti se je treba pismeno ali i ustno pri zbornici ali pri izpostavah v Črnomlju ln Vldimu-iKnfkem. RAZPIS Razpisujemo mesto gospodar, stvenlfca, kl bi Imel smisel ln veselje do organizacije dela ca razvoj m napredek obrti. Kasne_ Je bi vodlil zavod za napredek obrti v Novem mestu. Delo bi bilo, vsaj sprva, pretežno terensko, Pogoj: vsaj popolna srednja aH njej enaka šola. Prosilci, kl Imajo že nekaj prakse, imajo prednost. Nastop po dogovoru. Nadalje razpisuje mesto dobre strojepiske, ki bi hkrati vodila tudi manjše vložišče (sprejem, vpis in odpremo poŠte). Pogoj: po možnosti administrativna šola ali vsaj zadevni tečaj. Nastop tega službenega mesta takoj. Pismene prošnje s potrebnimi dokumentacijami vložite pri tajništvu Okrajne obrtne zbornice v Novem mestu. Čestitka Lep pozdrav družim Hrovat lz Rateža, posebno pa mami in at-ku za minuli rojstni dan — hčerka Martina tz Švice. Podpisani Muc Matija lz Podzemlja 16, pošta Gradac v Bell krajini, se zahvaljujem za prejeto zavarovalnino, kl sem Jo prejel od Državnega zavarovalnega zavoda Novo mesto ln od Dolenjskega lista kot naročnik Usta. * Ob bridki ln prezgodnji izgubi moje drage žene. nenadomestljive mame i JUSTINE PEVC, roj. Jaki lz Trebnjega se prav lepo zahvaljujemo vsem, kl so jo spremili na njeni zadnji poti in Jo položili v poslednji dom, JI darovali vence in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo »e tudi tovarni Keramike iz Novega mesta za tako veliko udeležbo. Žalujoči: mož Franc ln sinova Franci In Gusti. JAVNA ZAHVALA Tovarišici Marl Rupena. ki Je darovala namesto venca na grob umrlega svaka Jožeta Florjančiča 5.000 dinarjev za potrebe tehnične vzgoje mladine na osnovni Soli v Otočcu ob Krki, se lepo zahvaljujejo PIONIRJI OSNOVNE SOLE OTOCEC GIBAN3E PSEBIV ČRNOMELJ V Januarju je bila rojena ena deklica. Umrli so: Matija Sterk, posestnik iz Vel. Lahlnje, star 85 let. Frančišek Žalec, otrok rudarja tz Kanižarice. Matija Jakofčič, upokojenec lz Zorenc, star 49 let. Neža Jakše, družinska upokojenka lz Beograda, stara 77 let. Poročili so se: Janez Plut, tesar Iz Starihovega vrha, in Antonija Grahek, pleUlja lz Rožanc. Jožef Božič, pripadnik LM, in Milka Vr-llnič, natakarica, oba lz Črnomlja. Viljem Hudorovec, delavec, ln Hu-dorovec Marija, delavka, oba Iz Lokev. Martin VrSčaj, šofer tn D»-nlela Vrenko, šivilja, oba lz Lokev. Stanislav StukelJ, rudar tz Dobltč. ln Marija Dragoš, poljska delavka lz Tribuč. Bogomir Hro-vatlč, električar iz Kanižarice, ln Ana Gorenje, delavka lz Gabrijel. Mirko Morovlč, šofer lz Rake, in Frančiška Bahor, trg. pomočnica lz Črnomlja. Janez Strarešintč, upokojenec iz Kočevja, ln. Antonija Beličič, delavka lz Črnomlja. Anton StukelJ, strojni ključavničar Iz Kota, in Ana Kramartč. pletilja iz Dol. Pake. Zdravko Božič, šofer iz Blatnika, ln Marija Bahor. učiteljica iz Radencev, METLIKA Januarja ni bilo ne rojstev ln ne porok. Umrli so: Ana Jaklič, užltkarlca tz Zemlja, stara 72 let. Jože Hudorovec, otrok lx Dol. Dobravica. Bara Klepec. užltkarlca ix Borita, stara 74 let. NOVO MESTO V času od Si. Januarja do 7. februarja Je bilo rojenih 9 dečkov in 8 deklic. Umrli so: Justina Pevec, žena zidarja lz Trebnjega, stara 42 let. Mirko Skrober, delavec lz Soteske, star 56 let. Franc Bohte, posestnik lz Grosuplja, star 60 lat. Porodil so se: Alojzij Vidmar, mizarski mojster iz Broda, ln Agata Stih, bolničarka lz Novega mesta. Jurij Perše, gradbeni delovodja lz Novega mesta, tn Marija Hrovat, delavka lz irče vasi. Ivan Zajec, električar lz Novega mesta, In Ana Steničar, šivilja is Smo-lenje vasi. Karel Lužar, električar iz Sevnice, ln Pavla Gorsln, uslužbenka lz Vel. Clkave. Bojan Stine, strokovni učitelj, tn Natalija Zgaga, vzgojiteljica, oba iz Ljubljane. Ivan Hribar, lofer iz Novega mesta, ln Antonija Mohor, kuharica lz Gaberja. Franc Vidmar, mizar lz Broda, ln Ljudmila Košmrlj, strojna delavka lz Žabje vasi. Franc Zrlnšek, delavec, ln Jožefa Luzar, delavka, oba iz Novega mesta. Stanko Bohte, kmet lz Gaberja, in Ana Klren, delavka s Pangerč grma. Peter Veselic, delavec lz Črnomlja, tn Ljudmila Sajevlc, delavka z Broda. Jože Mohor, kmet, ln Antonija Mikllč, delavka, oba lz Potovrha. Anton Jakše. sin kmeta lz Rakovnika, in Marija Bohte, hči kmeta iz Spod. Lokvice. Frane 9uBtartč, delavec lz Novega mesta, ln Antonija Go-rlšek, delavka iz Žabje vasi. Albin Samida, mizar Iz Občic, In Draga Kump, delavka lz Vršnih sel. Jože Hočevar, delavec lz Brezovice, ln Rozalija Goršln, delavka Iz Verduna. Anton Kočevar, Študent gozdarstva lz Brezovice, in Jelena Bele, uslužbenka lz Novega mesta. Franc Dragman, uslužbenec iz Suhorja, ln Alojzija Springer, uslužbenka lz Novega mesta. Franc Košmerl. kurjač iz Vel. Slatnika, ln Angela Ceglar, delavka z Reber. Zlata poroka: Franc Jerman ln Ana, roj. Jane, lz Irče vasi. GOTNA VAS Umrla sta: Franc Petan, kmet lz Petan, star 77 let. Frančiška Gazvoda, gospodinja lz Konca, stara 50 let. f4 UzmttHTTnsi Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Štefka Grahek iz Petrove vasi — dečka, Marija KambiČ lz Rosalnlc — dečka, Marija Crne iz Podulc — dečka, Justina Pevec iz Trebnjega — dečka, Rozalija Hrovat iz Novega mesta — dečka, Neža Novak iz Loke — dečka, Božena Pogačnik z Jesenic — dečka, Marija Cesar lz Bojanje vasi — dečka, Marija Pavlic lz Dolenjskih Toplic — deklico, Ana Stih Iz Kamene — dečka, Jožefa Smole lz Praprotnice — dečka, Ana Plut lz Bučne vasi — deklico, Majda Logar lz Ločne — dečka, Antonija Kosec iz Gaberja — deklico, Slavka Clmermančlč iz Jur-ne vasi — dečka, Martina Franci č iz Stare vasi — deklico, Marija Koplna lz Radovne — dečka, Milka Počervtna lz Jurke vasi •— dečka, Vera Brec lz Slovenske vasi — deklico, Marija Zupan iz Gorenje vasi — dečka, Marija Lužar lz Dolenje vbsI — dečka, Krmela Ozlmek iz Žužemberka — deklico. Marija Pajk lz Gaberja — dečka, Malčl Hribar z Vinjega vrha — dečka. Marija Majer lz Straže — dečka, Anica Praznik iz Grmov-lja — deklico, Olga Pate iz Sent-ruperta — deklico. Zora Golob iz Račjega sela — deklico, Terezija Brajkovič iz Črnomlja — deklico, Kristina Sketa lz Podgrada — dečka. Ana Pelko lz Tržišča — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile; Marija GrblČ iz Kumrovca — deklico, Olga Jevsek lz Pleterja — dečka, Albina LipeJ iz Zg. Sušice — deklico, Ana 2ibert lz Sel deklico, Ana Baznlk lz Zasapa — dečka, Marija Zupančič iz Mosteca — dečka, Mira Miler iz Brežic — deklico. Angela Žerjav iz Buko-Ska — dečka, Branka Robek lz Krškega — deklico. Pepca Danl-člč iz Impoljce — dečka, Terezija Petrinčič lz Mihalovec — deklico. KRON I KAO NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože Medic, upokojenec iz Meniške vasi, Je padel po stopnicah ln si poškodoval obe roki. Janko Vardljan, delavec iz Novega mesta, Je padel in se udaril v desno koleno. Avgust Mežnaršič, cestni nadzornik iz Trebnjega, Je padel s kolesa ln si poškodoval desno koleno. Alojz Jelko, upokojenec lz Vel. Bučne vasi. Je padel ln si poškodoval rebra. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bol. nlanicl: Alojz Jazbec, sin cestarja z Brezovake gore, si Je poškodo. val levo roko. Ana Slbllja, upokojenka Iz Brezi«, je padla na cesti ln dobila lažje poškodbe. Karel Gaber, posestnik lz Pisec, se je polil z vrelo vodo. Alojz Virant, polj. delavec lz koritne. ga, je popil esenc ln umrl. Blaž Kene, upokojenec iz Brežic, Je pri padcu dobil hujše poškodbe. Alojz Novak, delavec lz Gorjan, Je padel na poti in se poškodo. val. Iz sevniške Kopitarne Na zadnjem zasedanju Je delavski svet uredil veC pomembnih zadev. Najprej Je pregledal rezultate opravljene letne •nventure ln sprejel sklepe, ki naj v bodoče Izboljšajo gospodarjenje z Imovino podjetja. Na ta račun so Inventurne komisija dale več pripomb, ki jih Sumljivi »Zlati stari časi.. •« Temnilo se Je ln hladen mrak Je legal na zemljo, ko sem šla po cesti skozi vas. Pred malo večjo hišo Je stala družba ljudi ob luksuznem avtomobilu. Pristopila sem bliže in videla, da je v vas prispel avtomobil ObLO Sevnica. Pripeljali so namreč prenosni kino projektor ln bodo sedaj tu predvajali filme o kmetijstvu. Pridružila sem se radovednežem, kajti takšne stvari me zanimajo, V sobi Je bila že precejšnja gneča. Vsi so v navdušenju pričakovali začetka. Predvajali so filme, od katerih sta bila dva nema, eden pa ozvočen. Prvi film Je prikazoval, kako se pravilno sadi sadno drevje ln obrezuje, drugI smotrno rejo svinj na farmah ameriških posestnikov, poslednji pa, kako pravilno pripravimo Jesensko setev. Nato se Je razvila živahna razprava o hibridni koruzi, kl sta Jo vodila predsednik zadruge ln kmetijski tehnik. Bila sem skoro razočarana nad mišljenjem kmetov, kl so v tej razpravi sodelovali. Kljub vsemu dokazovanju ln pojasnjevanju se niso mogl] odločiti. Zopet so znesli na dan svoje zastarele Ideje »o zlatih starih časih«. Kar verjeti nisem mogla, kako malo mislijo nekateri kmetje. Ce mu točno dokažeš, da bo s sodelovanjem zadruge več pridelal, se ne more odločiti. Čeprav ve, da bo sam imel večje koristi kot zadruga in da ne more pri tem nič zgubiti. Neki starejši kmet se je celo takole izrazil: »Dokler bom sam delal brez sodelovanja zadruge, lahko upam vsaj na skromen pridelek, potem pa ne vem. kako bo.« Čudno se ml zdi, da se 5e sedaj ne morejo spoprijaznltl s tem, ko lahko vidijo pri naprednih kmetih, da Je takšno delo mnogo donosnejše. S. K- POŠTENOST 19. Januarja Je pri prometni nezgodi, ko se je prevrnil avtobus v ZabJl vasi pri Novem mestu, izgubila neka potnica denarnico z dokumenti In nekaj več kot 3000 din gotovine. Denarnico Je našel Jože Laikner Iz Rakovnika št. S in Jo nedotaknjeno predal natakarici v hotelu Metropol. Slednja Jo Je oddala na postaji LM Novo mesto. Tako Je lastnica dobila nazaj lastnino, nad katero Je gotovo že obupala. Pošteni najditelj zasluži Javno priznanje! ja DS sprejel. O poročilu, da Je v okraju ustanovljena vodna skupnost, so člani DS menili, da je članarina za to podjetje precej visoka glede na dejansko porabo vode v njihovem tehnološkem procesu. V zvezi z določilom, da se mandati DS podaljšajo za ono leto, UO pa ne, so se pogovorili tudi o volitvah novega upravnega odbora, kl jih bodo Izvedli na eni prihodnjih sej. Na priporočila Okrajnega zavoda za plan so člani DS sklepali o družbenem planu sa leto 1959, ki je bil za kopita najprej nekoliko vlJJL Ker pa še nimajo strojne opreme, ki bi tako povišanje dovoljevala, so plan za to proizvodnjo začasno znižali, zvišati pa ga nameravajo takoj, ko bo oprema prišla. Naslednja točka Je obravnavala rekonstrukcijo strojnega Parka za obrat kopit, kl obratuje že 72 let. Stroji so se vrsto let postavljali v obratne prostore kar tako, vsa leta po osvoboditvi pa se je na njih stalno povečala proizvodnja. Zaradi tega je prišlo do ozkih grl in vrste nesorazmerij v proizvodnji, kl Jih nameravajo s predvideno rekonstrukcijo odpraviti. V ta namen Jo DS sprejel sklep o uporabi 7 milijonov dinarjev lastnih sredstev za pogonske in obdelovalne stroje. Ovira bo edino pravočasna dobava posebnih elektromotorjev, ki jih bo podjetje moralo posebej naročiti. Z rekonstrukcijo tega obrata bi fe precej povečalo Izkoriščanje delovnega časa m dosegli bi sa znatni prihranki na pogonskih stroških m na stroških notranjega transporta. Delavski svet ,Je obravnaval nato še prošnje in vloge. Na koncu je sprejel sklep o razdelitvi premij v višini 175.000 dinarjev za izboljšave ln racionalizacije. Ta znesek je btl odobren na podlagi Izračunov, da so prem Iranci podjetju prihranili letno nad 3,700.000 din. Vrednost premij predstavlja le okroglo 4 odstotke vrednosti prihranka. To je bila Sele druga taka razprava v DS v tem podjetju. Razprava Je pokazala, da nekateri člani slabo razumejo načela nagrajevanja za izredne uspehe pri delu. Predložene Izboljšave so vse ž« preizkušene v proizvodnji in praksi ln so nekatere rešila dolgoletne probleme v proizvodnji. Mnenje, da bi taka vprašanja kazalo reševati morda Se hitreje, bi verjetno dalo še več vzpodbud za razmišljanja o možnosti izboljšav ln racionalizacij. Kako donosne so Izboljšave za podjetje, najbolj nazorno kažeta omenjeni dv« številki. —ok m nro pirkovič : 6 TISOČLETJA V ZiitAli KRKE Hlapcu Svenklju, ki je v štirih dneh pretekel za njim dve sto kilometrov poti, je plačal 40 krajcarjev. Dninar je imel tiste čase 3 krajcarje na dan, če je delal od sončnega vzhoda do zahoda. Konj je veljal 15 goldinarjev (goldinar je štel takrat 60 kr.) in več, na poti pa je potrošil človek samo zanj 8 do 14 krajcarjev, če je prenočeval v gostiščih. Stroški ' dekanovega potovanja so se začeli z zajtrkom pri stolnem prostu v Ljubljani, kjer so popili za 33 kr. štiri bokale terana in bokal »sladkega*-, menda vina iz breskev. Počivali in krepčali so se potem še pri Cahariji v Šmarju, v Trebnjem pri Katri, ki je imela dobro kuhinjo, in v Mirni peči. V Novem mestu je veljala večerja s pevci, miloščina beraškirn frančiškanom, prenočevanje in napitnine v kuhinji, kleti in hlevu, kar 3 gl. 20 kr. — skoraj cela krava. In v prostiji, kjer so bili gosti, najbrž niso vsega niti računali. Gonjač počasnih pitanih svinj iz Šentjerneja v Ljubljano je potrošil zase in živali 1 gl. 32 kr. Dosti cenejši je bil seveda hlapec, ki je hitel v Ljubljano z zaklanimi pustnimi kopuni. Prav težka bremena, ki jih ni bilo mogoče spraviti na konja, je sprejemala na svoj privajeni, starodavni hrbet Krka. Leta 1629 pošlje šent-jernejska gospoščina 880 desk v Krško in plača solavarjem na Krki 5 goldinarjev. Deske so morali spraviti po reki do izliva pri Čatežu in nato po deroči Savi navzgor do Krškega, najbrž z vrvmi, ki so jih vle-Jcli voli po nalašč napravljeni stezi pa bregu reke. Leta 1663 kupi ista gospoščina v Novem mestu 5020 strešnih skodel po 16 krajcarjev za sto kosov. Listina pravi, da so »lju- Od bajke do zgodovine dem, ki so omenjene skodle potegnili iz vode-, plačali 16 kr. Kaj naj to pomen^ zopet drugega? kot da so skodle pripeljali po vodi s splavom. SPOPAD MEST Z GRADOVI Svetovne trgovine In rastoče industrije v zadnjih stoletjih se pola-ščajo mesta, ne zemljiška gospoda. Grajski fevdalci so s svojimi številnimi mitnicami na vseh cestah in s prisvajanjem vsega kmečkega gospodarstva trgovino le neznosno du-šili, s prisilnim priklepanjem tlačana na grudo (glaebae adseriptus) pa tudi odtegovali rastoči obrti in industriji ceneno in zanesljivo delovno silo, ki jo mora tovarnar iskati spočetka zato le v tolpah delomrznih postopačev, odsluženih vojakov in izpuščenih tatov in razbojnikov. Zato postane meščanstvo smrten sovražnik starega, okorelega tlačanskega družbenega reda; zato tudi prihaja na barikade proti fevdalcem prav meščan z revolucionarnimi gesli o svobodi in enakosti, s katerimi v krvavih vstajah podira stari svet. To je šlo toliko teže, ker se je s fevdalci zvezala v boju proti svobodomiselnemu meščanstvu tudi Cerkev, ki je bila sama najmogočnejši zemljiški spod. Z meščansko revolucijo, ki se konča pri nas leta 1848, ko so odpravili tlako, se je gospodarstvo sveta zopet čisto spremenilo. Rastejo velike tovarne; odpirajo se široke in svobodne ceste. Ona skozi Dolenjsko, ki jO je v terezijanskih prosvetljenih časih sredi 18. stoletja zgradil Jožef Ga-briel Busseti na Karlovec, naj bi zares v prvi vrsti služila cesarski voj- ski, ki je v Vojni krajini varovala Evropo proti Turkom; vendar je postala hitro naslednica velike rimske ceste in »komercialna*«, kot se imenuje še do našega stoletja. Zlasti v napoleonskih časih so konvoji težkih »parizarjev« obnovili na njej trgovino med sultansko Azijo, ki se je že unesla, in evropskim Zahodom. Po tej dolgi medcelinski trgovski poti skozi Dolenjsko so dobivali celo pariški empirski in bidermajerski modni saloni neizogibna nojeva peresa 'i* Mezopotamije. S Krke so znova čisto zginili stari splavarji. VEČNO MLADA KRKA SANJA Za naše domače gospodarstvo je bila nova trgovska cesta pomembna zlasti zato, ker je zvezala žitorodna panonska polja s čezmorskim kolonialnim pristaniščem v Trstu. Po njej je prihajalo banaško žito (ki je šlo deloma tudi po Savi in Ljubljanici ter po Luisiani skozi Karlovec na Reko), tobak, konoplja, pepelika, volna, mast, slanina, cunje, železo, les in madžarska in smederevska vina. Zlasti žito je bilo namenjeno v laško Benečijo, Lombardijo, Genovo, Livorno, francoski Marseille in špansko Malago, Barcelono, Cadix in Algeciras. Okoli leta 1830 je šlo skozi Sisek 6 do 700.000 mernikov panonskega žita na lačni Zahod. Naša dežela sama je pošiljala v Benetke železo, živo srebro, platno, kožuhovino in med za orientalsko zlato, srebro, bisere, dragulje, dišave, orožje, preproge, svilo in bombažno blago. Ni čudno, da pozna naš trgovec ves srednji in dolgo v novi vek zato le laške mere, ki se šele v prvi ||§ polovici prejšnjega s.toletja umaknejo j| dunajskim, italijanska orna, braccio I| in libra avstrijskemu vedru, vatlu §§ in Euntu. §| Dolenjsko trgovsko cesto je zatrla. H kakor je bilo že nedavno popisano, || šele železnica in pognala dolenjske m voznike v obup in bedo, kakršne ni- S so pomnila stoletja. Železnica je s p pocenitvijo južnih vin hudo udarila t= tudi dolenjske pridelovalce- cvička, g ki ga je čez noč kupovala Ljublja- I na, Gorenjska in Koroška komaj še §j polovico tega, kar prej. Toda kakor || prodor meščanstva in rast industri- M je, je bila tudi železnica napredek; M le-ta pa nI v zgodovini nikoli sen- §1 timentalen če koga zdrobi pod svo- §| jimi neizprosnimi kolesi. Mi sami smo priče novi družbeni g in gospodarski revoluciji, ki ji je I postalo meščansko gospodarstvo prav m tako pretesno, kot je bilo tlačansko g liberalnemu meščanstvu. Novo go- H spodarstvo ne prenaša več zamudnih m ovinkov in strmih klancev starih ko- }§ mercialnih Cjest s patriarhalnimi krč- §1 mami. v katerih je dobival voznik '§| okrepčilo in priprego svojim težkim §§ parizarjem, včasih pa tudi prešerno || zakvartal voz s tovorom, konji in m bičem. Zato je čas izterjal tudi v =§ dolini Krke rojstvo tretje medna- g rodne ceste v zgodovini, avtomobil- |§ ske, ki si jo delijo hitri kupčijski §| tovori, divjajoči turist in nestrpni ■ popotnik našega Časa. Na bregovih naše Krke se je zopet |§ izmenjala scena velike drame zgo- §§ dovine; samo temnozelena Krka se H od argonavtskih, ilirskih in keltskih || časov ni spremenila. Večno mlada in Is večno lepa, je tiha in zamišljena, |§ kakor da sentimentalno sanja o ti- |§ sočletjih, ki so se ogledovala v nje- §§ nem zrcalu. §§ Illlllillllllilllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllli (Pismo brigadlriu DRAGI STEVO! Sedim ob oknu in nemo gledam snežinke, ki jih veter v vrtincu spremlja do tal, zemlja pa je koma? pokrita z belim prtom. Čutim, da ni prav, ko tako lenarim. Prijel sem za pero, da bi pisal prijatelju z avtomobilske ceste ... Ko sva si ob slovesu stisnila roke, sem obljubil, da mu bom vsekakor pisal, obljube pa do danes nisem izpolnil. Ne zameri mi dragi Stevo! Saj veš, da sem bil vedno zadnji, kaviar je bilo treba pisati pismo. Zdaj pa je še nekaj: odkar si odšel, mi je globoko v srcu ostalo nekaj bolečega, veš, nekaj, kar me vselej, kadar se spomnim nate, znova zaskeli. Ta bolest pa ni podobna tistim, ki človeka po-tarejo in spravijo v otožnost, pač pa ga na