Gospodarske stvari. Zadružne zavarovalnice. Že veliko sem pisal in govoril o zadružnih zavarovalnicah, ker upam, da koristim dobri stvari in da pospešujem narodno blagostanje s tem, ako kolikor toliko pripomorem, da se to zavarovanje kakor najhitreje uvede med našim ljudstvom. Mislim si tukaj zadrugo, katere udje so medsebojno zavarovani za sledeče reči: 1. za ljudi zoper nezgode in onemoglost, 2. za živino zoper nezgode in nesreče, 3. zoper škodo na pridelkih po toči. To zavarovanje pa si mislim tako-le: 1. Zavarovanie zoper nezgode in onemoglost kmetovalcev in njihove družine ter delavcev. Vzemimo primer! K zadrugi pristopi pol milijona ljudi, to so gospodarji, gospodinje, sinovi in hčere od 14. leta naprej, hlapci in dekle, dninarji in dninarce. Vsaki plača na leto 1 krono v zadružno blagajno, kar da vsako leto 500.000 kron. S to krono pa je vsak zadružnik zavarovan in sicer tako, da, ako ponesreči ali vsled kake bolezni ne more več delati in si kaj prislužiti ali vsled starosti onemore za delo in zaslužek, da do- biva iz zadružne blagajne vsaki dan po eno krono kot penzijo. Ako računimo, da dobi vsak onemogli ud po 365 kron na lelo, more se na ta način preskrbeti 1300 oseb, in še ostane za rezervni zaklad 26.000 kron. Pri tem navedenem načinu sme vsako leto stopiti vsled tega ali onega vzroka y4% vseh zavarovancev v penzijo in vsi bodejo lahko preskrbljeni in ne bode jim treba stradati ali beračiti. Ako bodo kmetijski ljudje na ta način zavarovani, ne bode tudi treba starišem, si izgovarjati velikega prevžitka. Saj ve, da dobi penziio, ko onemore za delo. Kmetovalec bode lažje dobil družino in delavce, saj bodo ti vedeli, da so za slučaj onemoglosti dobro preskrbljeni. Sini in hčere ostajali bodo doma in ne silili v mesto in tovarne, ker bodo tudi oni doma dobro preskrbljeni za onemoglost. In tako bode imel kmetovalec dovolj delavnih moči, bode vsako delo bolje in o pravem času dovršil in še zraven ceneje. Uboštvo bode nehalo med kmetovalci in isti bodejo z mirno vestjo gledali v bodočnost. 2. Zavarovanje živine zoper nezgode je ravno tako lahko izpeljivo. Le računimo: 50.000 posestnikov stopi v zadrugo in si zavaruje vsak svojo domačo živino, t. j. konje in govejo žival zoper nezgode. Vsak ima povprečno 6 glav živine, stare od pol leta naprej, v povprečni vrednosti 600 gld. ali 1200 kron, to da kapital 60 milijonov kron. Za vsakih sto kron vrednosti plača zavarovalnine 60 vinarjev, kar znese na leto 360.000 kron. Ako pogine povprečno '/2% zavarovane živine, kar je pa veliko, se lahko s to zavarovalnino plača vsaka povprečno po 300 kron, kar znese letne odškodnine 300.000 kron. Ce 3edaj zadene gospodarja nesreča, da mu pogine kako živinče, ne more si te škode veliko let popraviti. Ko pa bi imel svoio živino zavarovano, pa bo vse to uboštvo izostalo. Tudi se bo vsled zadružnega zavarovanja nastavilo dovolj živinozdravnikov, ker se bodo subvencijonirali iz rezernega zaklada zadruge, da bodo vsakemu živinorejcu lahko v slučaju bolezni lakoj pri roki, da se reši obolela žival. Tudi se bodo lahko iz rezervnega zaklada nakupile plemenske živali, da se tako zboljša pleme naše domače živine. 3. Istotako lahko se da uvesti zavarovanje poljskih pridelkov proti toči. Vzemimo zopet poprejšnje število gospodarjev. 50.000 kmetovalcev stopi v zadrugo in si zavaruje svoje polje, oziroma poljske pridelke zoper škodo po toči. Vsaki ima raznih pridelkov svoje zemlje v povprečni vrednosti 1000 kron, to da kapitala 50 miliionov kron. Ves ta kapital se zavaruje in sicer po 1 krono za 100 kron vrednosti, to da zavarovalnine 500.000 kron. Povprečno napravi vsako leto toča Skode pri 1% vseh kmetovalcev, to je toča pobije vsakega stotega kmeta, ali izmed 1000 kmetovalcev pobije desetim polje, to da po zgornjem računu škode povprečno za 500.000 kron. S tem bi bila torej poravnana Skoda z zavarovalnino 1 krone za 100 kron vrednosti. Ker pa redkokedaj pobije toča tako, da bi vničila vse pridelke kmetovalcu, se vzame povprečno le */* vsega pridelka, zato pa ostane za rezervni zaklad vsako leto 175.000 kron. Iz tega razvidimo, kako lahko bi si naši kraetovalci zavarovali svoja polja, in da bi si iz rezervnega zaklada lahko napravili zraven še tudi strelne postaje, kjer se strela zoper točo, in druge občno koristne kulturne naprave. Pokazal sem torej veliki pcmen in korist zadružnega zavarovanja, pokazal, da se da to prav lahko doseči, ako je le nekoliko dobre volje in vzajemnosti. Upam, da moje besede ne bodo glas vpiiočega v puščavi, ampak da najdejo poslušna ušesa in da se kmalu začne uresničevati ta prekoristna stvar. Vse slovenske liste prosim, da posnamejo in ponatisnejo ta apel na naše Ijudstvo, da se moja mise1 prej ko prej uresniči; saj nam ie pri tem le za blagor in korist našega ljudstva. Spisujem v ta namen pravila, urejena za naše razmere, katere bom, ako uvidim zanimanje, tudi obelodanil. Pripravljen sem, tako zavarovalno zadrugo v korist in blagor slovenskega ljudstva povsod osnovati pomagati in sicer s tem večjem zaupanjem v uspeh, ker vem, da me podpira pri takem delu vše naSe duhovno in posvetno razumništvo in ker vem ter sem prepričan, da čuje nad Slovenci pravični Bog, kateri rad pomaga onim, ki so pomoči potrebni. Ivan Kač.