ČITATELJII Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.

GLAS NARODA
Osi slovenskih delavcev v Ameriki.
■liii^Mni m 9hhI CUm Matter SrttMtbrr I5tk 1941 st tbe Vm* Offiec »t Htm \«rk. N. Y„ oodor AH «f Cwcre« »t March »rd, Wt.
No. 107 — Štev. 107
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, MONDAY, JUNE 1, 1942 — PONEDELJEK, 1. JUNIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
UNITED STATES DEFENSE
■ONDS STAMPS
^ 191 r
BOMBNIKI VDARILI NA KOLIN
V SOBOTO PONOČI JE NAD 1000ANGLEŠKIH BOMBNIKOV NAPADLO CVETOČE IN TRETJE NAJ VEČJE NEMŠKO MESTO KOLIN OB BENI. — NA MESTO JE PADLO 3000 ZELO MOČNIH BOMB. — TO JE BIL DO SEDAJ ŠE NAJVEČJI ZRAČNI NAPAD V MjpDERNI VOJNI. — NAČRT ZA TA NAPAD JE IZDELAL ZRAČNI MARŠAL A. T. HARRIS. — AMERIŠKI BOMBNIKI NISO BILI UDELEŽENI
Maršal Harris je po napadu rekel, da je ta napad samo pokazal, kaj morejo od sedaj naprej pričakovati ostala nemška mesta. Poleg tega pa so angleški aeroplani ob i-stem času tudi bombardirali razne kraje ob francoskem obrežju. S poleta se ni vrnilo 44 aeroplanov.
Koliu je proti zračnemu napadu zelo dobro zavarovan s 120 močnimi žarkometi in s 500 protizraeiumi topovi. Da ni Ibilo ustreljenih več aeroplanov, se kuajo zahvaliti novi taktiku Aeroplani so namreč prihajali nad mesto eden aa d mir i in v presedkih po 6 se-
tisoč bombnikov »bi ibila vojna (končana naslednje jutro.
Letalci, ki so videli goreti Ro»took in Luelbeck, pr&vijo, da ta dva požara požaru v Ko-linu nista bili niti najmanj |xj-d<A>na.
Radio Berlin je sporočil, tla, kinnl. Tako da je ibilo naenkrat je bilo v zračnem napami na več žankometov uamerjenih naj Kolin Ubitih 111 ljudi m da je en aeroplan in so bili oni, ki j bila povzročena velikanska ško-ho prihajali od zadej, neopaže- da. Najbolj je bil prizadet areni.	I duji del mesta. Nemško |>oro-V Mtih 1940 itn 1941, ko P^ .laje sloviti Hitler zagrozil, da bo nn»J Kohlwkl U°m <*kofiJ^« k*te-vsa angleška mesta in so res* izvedli mnogo velikih poletov!
drala) ostal nepoškodovan.
Kolinski I>om so pričeli zi-
uiso Nemci" nikdar i^li ve«'<Uti U'U 1248 in let* 1322 00 aeroplanov in sicer za hl]	kor ler }**>
kot 600
napad na lioudon in na Coventry. Vsakikrat pa so Nemci izgubili najmanj 10 odstotkov aeroplanov, kar je mnogo predrago. la *bi bila mogoče napade kaj floSpa nadaljevati.
Aeroplani so <lx>mbardirali Kolin 90 minut in če pomislimo, da je bilo v napadu nad 1000 aeroplanv, ki »o metali najmočnejše bonibe, ki so jih še doslej vporaibljali potem si je mogoče predstavljati, kako razdejanje je zadelo veliko industrijsko in zgodovinsko mesto.
Maršal Harris je rekel nedavno, da bo vo jna končana do jeseni, ako 'bo vsako noč nad Nemčijo poslal 1000 bombnikov. Ako pa bi mogel nad Nemčijo v eni noči poslati 20
posveven. 2<M> let j m) pričetfku zidanja, to je v 15. stoletju sta bila Oba stolpa zgrajena do višine 55 metrov. Gradili so nato nekaj manj kot WO let, 4ed*j ,pa je, to je v 16. stoletja, delo popolnoma zagato in so pričeli veliko stavbo zoj>et graditi šele leta 1842. Glavna cerkev Je bi-la grajena 1863 in posvečena. Cela stavba — Dom — je bila končana in posvečena 15. okto-ibra, 1880.
HITLER PREVZEL POVELJSTVO
Nek izastopnik nemškega vrhovnega vojaškega poveljstva je po radio Berlin sporočil, da je Adolf Hitler osebno prevzel vrhovno poveljstvo nad vojaškimi operacijami na fronti pri Her kovu.
"V tem žeuiju vidimo stratega, ki .bo dosegel popolno zmago," je rekel oznain je valeč.
Poročila iz Londona in Ankare naznanjajo, da je Hitler zoj»et pričel čistiti uaoijske vrste. Tako pravi neko poročilo, da je zaprt bivši vrhovni poveljnik nemških armad feld-inaCšal Walter v. Brauebiisoh. Na posumi Hitlerjev ukaz j** (bil ot Ista vi jen «j>oljetleljski minister Walter R. Da rt e. Poročilo iz Lstanbula pravi, da sta v. BnuHiits^h m l)arre skupno s lit drugimi visokimi ča-jdniki zaprta.
RAZVAŽANJE BLAGA
Italjanski topovi
!S posebnim odlokoon kralja Viktorja Emanuela so po celi Italiji zaplenjeni vsi cerkveni zvonovi, ki bodo pretopi jen i v topove.
INVESTIRAJTE V AMERIKO KIPIJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS
• Z današnjim dnem j«? razva-žanje blaga s trnki na dom kipcev v New Yorkn omejeno za "25 odstotkov.
Na poziv ODT urada morajo vsi podjetniki omejiti pošiljanje svojega blaga na dom s trulki in avtomobili in pridejo v pošte v tudi trgovine z živežem in vse druge trgovine.
Velike mlekarske družbe so še prejšnji teden naznanile, da i>odo njihovi vozniki dovažali mleko strankam že od pondelj-ika >*ah)o vsak drugi dan, toda so to namero preložili do po jutranjega dne, to je- do srede.
Boji okoli Harkova so ponehali
Boji za Harkov so trajali 19 dni in v tem času so Rusi ze-lo premlatili 36 nemških divizij, ki so bile določene, da vdarijo na Rostov in od tam dalje na Kavkaz. V tem času so Rusi Nemcem iztrgali iz rok nad 400 mest, trgov in vasi, katere sedaj močno utrjujejo in se pripravljajo na novo ofenzivo. Boji se nadaljujejo samo še na jugu od Harkova, kjer Nemci še vedno napadajo. Pri Izijumu se! Rusi trdno drže svojih postojank ob neki reki ter uspešno odbijajo sovražne tančne in infanterijske napade.
Na vodic temu, da je Imela
rdeča armada, kakor tudi nemška, velike izgube, vendar smatrajo v Moskvi te silovite bo je za veliko svojo zmago, kajti Hitlerjev »bojni uačitt je bil popolnoma o vržen bi ^O netnšikih infanterijskih in *> tančaiih divizij 'L velikanskim številom ar-tlerije in aeroplanov je doživelo velikanske i-agiiibe. *
Ruski častniki zagotavljajo, da Nenir-i ne bodo mogli tJiko iiaglo nadomestiti svojih veli-kan&ili iagti): 90,000 mrtvih
živeli na fronti pri Kaliuinu, kakor to fronto imenujejo Ku-si, četudi se K us i bore daleč proč od Kaliuiua. Provinca Kalini n je zelo velika in se raz-I teza od Letske pa da moskovske province.
Associated Press poroča, da so Rusi v tridnevnih bojih odbili vse nemške na pade pri Kaliuinu in so Nemci imeli 1100 mrtvili.
Nemci so tudi izgulbili dva bataljona ■svoje 254. divimje,I kateri poveljuje feklmarsal, Wilhelm Bitter von Leeb in ki; je skušala prodirati čea veliko močvirje južno od Leningrada. Nemci so sicer nekaj ča^sa na
70,000 pogrešanih (največ ujetih), ;100 tankov, 8H*i topov in 124 aeroplanov. Poročilo, ki navaja te izguflie <j0>o1i armad, rudi pravi* da je -manšal Simeon Timošenfco pričel svojo o-fenzivo maja, ko je izvedel, da so Nemci pripravili veliko armado za napad na Rostov, ki se nahaja 200 milj od Rosto-1 predovali s svojimi tanki po va dalje proti jugu. S svojo veliki oesti, toda mMka aitile
nenadno ofenzivo ,je hotel mar-j rija jih je razbila, slednjič pa čal TimoSenko doseči samo en Nemici po silovitem boju na cilj: prisiliti Hitlerja, da po-j i>ajonet pričeli bežati.
in vjetih, ->4«) tankov, 1510 to-|«lje svojo armado z juga na Poročila 7, ji*žne fronte na,-,rec.
Obsodba morilcev
V petek je bila končana porotna obravnava, kateri je predsedoval sodnik Jonah J. Goldstein, in sta bila dva obtoženca zaradi u-mora bogate poljske begunke Mrs. Susana Flora Reich 4. marca v New Yorku obsojena na smrt na električnem stolu, njuna pomagalka pa je dobila dosmrtno ječo.
Na sinrt za bila obsojena let stari KI i Shonfbrun in John I>. Cul len, 28 let stara Madeline ,\\ ki je s Shoiftrunom živela kot žena, pa je bibi oi>>o-jena na dosmrtno je<"o.
Pri umoru pa je bil vdele-žen tudi Hbobrunov stric Murray HimiheJ, ki pa je pričal za državo in 11m je bila vsled tega dovoljena posebna obravnava. Wionforun se je*ves čas obravnave vedel zelo rezko ter ga je moral sodnik jwgosto opozoriti na dostojanstvo sodišča. I11 v tem ga je <*elo prekašala We-bova, ki je navadno zelo ostro odgovarjala državnemu obto-žitelju Jacdbu A. Grinuetn, kakor tndi sodniku.
Zadnji dan obravnave je JShouibrun iizpovedal, da je Rei-chovo umoril on sam iu Hir-seliel. S tem pa je samo hotel očistiti vsake krivde \Veb3>ov. Po pričah pa je bilo dokazano, da je W<ibbova f>o telefonu povabila Reichovo v stanovanje, ki ga je delila s Shonlu-uuom. AVelMbova je baje ob času umora odšla iz stanovanja in dejansko pri umom ni bila navzoča, toda je bila sokriva zločina, ker je povabila Roicbovo v s^-oje stanovanje.
Ko jf> predse<lnik porotnikov naananil raaisodllw, je Webbo-va, bleda kot zid, vstala in za. Prosim, sodnik Goldutein! Jaz Prosim, sodnik Goldstein! azJ nLsen 1! Pros'inn vas!''
Shonibnutn pa je -zaklical na ves glas: "»Mioj Bog! Križali so jo! Nedolžna je kot moja mati!"
rullen je H>il popolnoma miren, kakor tekom cele obravnave, ko je komaj kdaj odpri svoja usta.
Ko sta sp AVribbova in Khon-bnm nekoliko pomirila, je sodnik Goldstein naiznanil, da bo izrekel ohso<ilbo 19. junija.
Nato je sodnijski xjisar na-pi&al njihove podatke.
♦Slvonbrun je odgovarjal na vprašanja:
Naslov: mestni zapor. Poklic: Morilec kot Gmmet. Nisem <žid, sem samo brezve-
Amerikanci bodo šli v Francijo
V petek je bila graduacija kadetov v West Point vojaški akademiji. — Ob tej priliki je imel glavni govor načelnik ameriškega generalnega štaba general George C. Marshall ter je bodočim častnikom rekel, da se bodo ameriški vojaki izkrcali v Franciji.
pov in 200 aeroplanov, medtem ko Imajo Rusi £e močne reserve, s katerimi bodo v kratkem-mogli pričeti še močnejšo o-fenzivo.
Rusi priznavajo, da -so imeli v teh bojih 5000 mrtvili,
sever na Ibojiišče, ki si ga je sam. znanja jo, da je ruska bojna la-rzibral, namreč pred Parkov. ((jja Rdeč;i Krim oddala 1000 Tn Timošenko je dosegel ta^ ptrelov na sovražno armado, cilj Ln ž njim tudi veliko zrna-: je v zakopib okoli Sebasto-go.	j pola. Unilčenih je bilo več pol-
MjeiStem pa, ko so boji okoli kov ruimiwiske 15. divizije ter Harkova ponehali, s*o boji o-' nemški 35. infatlterijski polik.
I11 tedaj je jezno poarledal Gnimet« in rekel: "Križal je dekle, kot so križali nekega Žida pred 2000 leti."
Tn tedaj so ga odpeljali in ko je šel mimo Grumeta, mu je zagrozil s stisnjeno pestjo.
General Marshall ni povedal, kdaj se bo to zgodilo, toda je namignil, da kmalu, Kadetom[ je tndi povedal, da je ameri-J ska armada v zadnjih tštirih to-J dni h nara-stla za 300.000 voja-j kov in da šteje sedaj 4,.j(X>,0,*) vojakov. Po njegovem zatrdilu je tii armada zelo močna in je povsem pripravljena, da se bori kjerkoli brez vsakega zavlačevanja.
"Danes najdemo ameriške vojake,"' je rekel general Marshall, "po r-elem Pacifiku, v Burmi, na Kitajskem in v In-j d!ji. Prezimovali so na Grenlandiji in na Islandiji. Tizkrcu-| j ejo se na -severni Trski in v( Angliji. In izkrcali se bodo tudi v Franciji."
S temi besedami je pri novih častnikih izzval gla-no o<lob ravan je.
General Marshall je v soglasju z običajem vojnega de-partmenta, da ne oznani gibanje svojih vitjih častnikov, priseg v West Point nenapovedan. GraduiranMi je bilo 374 kadetov, ki so dobili Čin drugega poročnika in general Marshall jim je povedal, da jib v j njihovi bodoči službi čaka trdo delo. Rekel jim je, da je sreslo; vsakega ameriškega f-a^tnika:' "Dolžnost, čast, domovina.'' '
General Marshall je novim častnikom tudi pove<lal, da je bilo v častniškem 7<born marsikaj izpreinenjega. Tako jei rekel, da je bilo leta 1917 med) častniki povelje: "Med vojaštvom ni v navadi, da bi vojaki ploskali govoru višjega častnika."
Pri graduaoiji v petek so kadeti generalu Marslialki plo-| skali.	1
Ko se je generalu približali kadet, da iz njegovih rok sprej me diplomo, mu je sahitiral,| kot sedaj -zahteva vojaška služba. General Marshall pa je pri vsem tem imel vkoro do vsake-ara prijazno besedo. Tako je, ko je izročil diplomoto Aleksandru iflcCarrelu Patehar in mu Kegel v roke, je rekel: "Njegov oče je v Novi Kaledoniji." — filično je rekel general v slu čaju Edararja Bereroama Colla day-a: "Nj«ex>v oče je na A-j letkskib otokih."
Ko je .prišel nn vrsto zadnji} kadet, Joibn Denis Crowley, ki je 'bil v inčenju «a<lnji med svojimi tovariši, in je šel po sto-' nicah proti generalu Mar-1 sballu, so mu njegovi šolfcki tovariši po starem oiHičaju priredili jrfasno ovacijo in general Marshall je prijel 7.a roko, ga o^iroil in se žnj.m postavil proti fotosrrafom, rekoč: "V tej vojni potrebn,iemo manj ra. čunsftva in več smodnika."
Po razdelitvi diplom pa je general Marshall počastil 01-medo A if aro ter rekel: • "Današnje slavje bi rad nekoliko prekinil, da počastim in po®dravian ?raduanta vojaške akademije, senorja Olmetio Al-faro. On je že tretji svoje dru-
Iz Jugoslavije
Pod naslovom "BORBE V JUGOSLAVIJI" poroča Urad Jugoslav Information Center sledeče vesti, ki so iz raznih virov.
Agencija Havas, 20. aprila iz Beograda: "Ziuia je bila dolga iu pomanjkanje živil in goriva povzroča prebivalstvu še spomladi mnogo skrili. Mleka iu surovega masla sploh ni mogoče dobiti. M*eso se prodaja samo dvakrat na teden, po *200 gr na osebo. Odpravljena je bila odredba o dnevih brez kruha. Mot&i >e vsak dau prerivajo pred prodajalnami tobaka, da do'lie svoje obroke— tri cigarete na dan. Parki in vrtovi >0 določeni za pridelovanje zelenjave. Razpaslo se je kupčevanje na črni borzi. Vse je mogoče kupiti — za neverjetne visoke cene. Pol kg. masti se plačuje po 300 dinarjev. Kava je postala Prašno ■redka stvar ki't isti, ki je imajo, za-sliržijo težke denarje. Usnja ni in zato tudi čevlji spadajo med redke in dragocene pridobitve. Par rabljenih čevljev se cesto plačuje po 500 in celo 600 dinarjev. Preti dnevi so prijeli nekega trgovca, ki je prodal psu* novih čefvijev za 10,000 dinarjev. Komunistični uporniki so mal<o prenehali s s*vojo delavnostjo, zdi se po zaslugi generala Nediča, ki je po vsean mestu pomnožil straže. Zdi se, da so krute kazni pokazale nekaj usjieha. Kmeti se *>oje, da ne iagube imetja in so zato previdni. Da bi zatrli prepovedano dviaranje cen so uvedli kot kazen šibanje in batine. Isto kazen so določili tudi za kvar-topinee. O mraku so beograjske ulice, ki so nekoč bile tako pol-
itičnimi zločini v Lesko vcu smo dognali: Kosta iStaanenko-vič je oropal državno blagajno za ve£ sto ti<scC* dinarjev. Komunisti so iz tovarne Vlada Teokaroviča odnesli več tisoč metrov blaga za obleke. Nato-vorili so ga na petdeset tovornih avtomobilov in ga odpeljali v svoje glavno bivališče. Z njim so napravili uniforme za svoje voditelje in politične komisarje, ostalo "pa so poskrili v gorali. Ko je začelo zmanjkovati hrane, je Stamenkovič začel terorizirati prebivalstvo, kajti hraniti je moral nad petsto ljudi."
•
"Pester Lloyd": Kjerkoli so mogli, srO komunisti uničili ru dnike. Po poročilih nemških
zasednih oblasti ^anje rudni,-kov v Hiibiji ni zadovoljivo. Izkoriščanje rudnikov se v večini slučaje** sploh še ni začelo. Delno se je začelo izkopavanje rudnin samo v predelih, ki
so jih očistili komunistov."
*
7. aprila: V Mostarju je umrl škof Alojzij Nikšič.
"Zuericher Zeitung," Beograd, 8. aprila: "Srbski notranji minister je. izdal ukaz za aretacijo rodbinskih članov četiiiških voditeljev, ki se skrivajo po gorah. Prijeli jib bodo kot talce 111 njihova imetja zaplenili. Vsakogar, ki bo če-
MM	tnikom pomagal, bodo |>o-klic>a-
ne, SLsto mrtve. Kinematografi |j lla 0li<r0V0r, rodbinske člane
so vetlno polni in }>olnijo lastnikom žespe. Morda bo poletje prineslo Beogradu boliše dne-
ve!
Beograjski "Ponedeljak". 7, aprila. — "V -zvezi s komuni-
ta:kih oseb pa bodo prav tako zaprli kot talce in njihova imetja zaplenili. Notranje ministrstvo je izdalo razglas, v katerem roti prebivalstvo, naj ne ^podpira četuiskega gibanja, da bi srib^ki narod obvarovali
pred Iztrebljenjem."
*
"Corriere della Sera", 5. a-prila: "Središče komunističnega gilbanja v Sremu je v rraadorja. . . On je predstavnik! Stari Pazovi, Hi-\atski Mitro-Latinske Amerike in je gradu- viri in v Rumi. Gibanje vodi ant. ameriške vojaške aikademi- j komunistična centrala v Noje. Čestitam mu in čestitam tudi- natn."
žlne, ki je graduiral ua vojaški akademiji. Prvi je med po-siošalci in ta ta je odlični gost, njegova eteselenea poslanik Ec-
Mali ikadet (tretji svoje <lru-
vem Sadu. Skupine povzročajo škodo kjerkoli utegnejo. Več sto četnikov se je razdelilo v
žine, ki je ves čas salutiral, je ■ dve četi, ki delujeta vzhcnlni nrJto rekel v glasnik: "Pravi in zahodni F ruški gori. V bo-lepa hvala, general Marshall."| jih po raznih vasoh oki-og Fru-Za generalom Marshallom je , ške gore so četniiki Lagnbili 77 govoril ravnatelj West Pointa mož. med njioni dva voditelja, general Francis B. WiUby, ki jih je bilo ranjenih in 53
ujetih. V FrusŠki gori so našli dva angleška radijska aparata, prvi je bil oddajni in drugi sprejemni."
je med drugim rekel:
"Zmagati je samo pričetek. Kadar pride mir, mora biti svet preobnovljen na novi podlagi pravice in časti. In ravno vi ste poklicani v to, da boste morali to storiti. In West Point ve, da boste to tudi dobro storili. "-
"Deutsche Zeituaur Kroa-tien", 8. aprila: <lPodča>tnife poglavnikove telesne straže : Zlaitan Novak je padel v boju.''
ALI VAS ZANIMA ROMAN, KI IZHAJA NA ZADNJI STRANI USTA? AKO OA KATERI IZMED VAŠIH ZNANCEV, KI NI ŠE NAROČEN, ŽELI ČITATI OD ZAČETKA, MU IAHKO VSTREŽEMO Z ZAČETNIMI POGLAVJI, AKO LIST SEDAJ NAROČI. — Ta PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA TEGA TEDNA
"GLAS NARODA
99
(▼oica op m kopij)
OwftM PoMlabad *r Sleveolc PaMlahlag Owpuj, (a Corporation), »rank Saks«. President; J, Lnpaba, S«e. — Plač« of budne*« of tfc« of above officers: 21« WM8T 18th BTB1IT, . JODW XOBK. H. X.
49 th Year
"Vaa Heroda* la lamed every day except Saturday*, Baadayf and Holidays Yearly M---. Advertisement ea
la Mlo leto velja list aa Ameriko la Kaaado W —: aa pol leta taj-^1 aa Četrt late f 1 AO. » Za New York aa celo leto ; aa pol leta U.H. Ca lnoaeaaetro aa eelo lato	aa pel lata $SJSO.
"•tai Haroda" ItfuQla viaki dan lavaemll eobot, nedelj la praanlkov.
"6LAI NARODA," «11 WIST 1Mb STREET, NSW XOBK. L
t CHeleea 1-1141
WALLACE OZNAČUJE NAŠE VOJNE CILJE
VA3XLO NA VESELICO
SVET — BOJNO POLJE
V soboto .smo pbhajali daii, ki je posvečen onim, ki so dali življenje, d!a je naša ameriška dežela še vedno neodvisna država, ki se more ponašati, da je do današnjega dne med vsemi državami na svetu še vedno najvišje dvigala zatstav.o demokracije.
Da, do) današnjega dne so se Združene države še vedno borile i*a demokracijo, ne samo za svojo demokracijo, ker jo imajo in jo trdno držijo kot svojo največjo svetinjo od časa, ko so se rešile angleškega nadgospod-stva, temveč tudi .za demokracijo vseh držav na svetu. Da, borile so se za druge države nesebično, ne da, bi tekom bojev sploli kaj! mislile na svoj dobiček, temveč, samo za to, da bi celemu svetu zasijala doba demokracije m mede Obojnega prijateljstva, 'kajti Zdriižene države Ameriške so se pokazale mnogokrat, da so neselbične, da želijo na svetu samo mir m prijateljstvo med narodi in ,v ta namen so že žrtvovale miljone življenj svojih sinov in miljarde dolarjev.
In tudi v sedanji vojni se Združene države zopet borijo za demokracijo, ne za svojo demokracijo, ker naša demokracija je 100 odstotkov popolna, temveč za demokracijo onih držav, k? si tLernokraicijo želijo pridobiti po dolgili letih zatiranja ter se bore proti državam, ki so si na svoje zastave pisale geslo: fašizem, kar pomeni sužno&t za oni narod, »kateremu vlada diktator.
Danes je vojna demokracije proti fašizmu, proti dik-tatorstvu. Dvignili so se narodi, ki sovražijo fašizem in med temi narodi je v prvi vrsti veliki narod ameriški, ki se more z vsem ponosom ponašati, da nosi njegova država ime Združen* države Ameriške.
Vendar ne moremo reči, da so se demokratski narodi dvignili proti fašizmu, kajti fašizem, ki ga je postavil .Mussolini, in ž njim njegov brat nacizem, ki ga je postavil Hitler, je vdaril na demokratiske narode in, žal, jih je podjarmil in ta fašizem je v svoji — oziroma Hitlerjevi—zagrizrnosti in fanatizmu šel tako daleč, da je napadel tudi največjo demokratsko državo—Združene države Ameriške.
S tem je ves svet jK>stal eno sarno veliko bojno polje.
Prišli smo do kraja, ko se vporablja vsa človeška iznajdljivost, vsa znanost in vsi pridobitki znanosti samo za—uničevanje.
Mladina, cvet vsakega naroda je na bojnem polju in—mrje.
Vojna je danes poglavitni posel narodov in prvo ro-kodeljtštvo vsakega vojaka je pobiti kar največ sovražnikov.
Žalostno je, da je naloga vsakega vojaka moriti, kar mu pač ni prirojeno. In vendar je to njegova dolžnost, kajti v dalji teli velikanskih 'bojev je napisano geslo: pravica in demokracija vsem narodom!
Pot do tega cilja pa pelje samo čez kupe mrvtih onih, ki so jih poslali'v boj njihovi voditelji, ki ne verujejo v demokracijo, temveč v—diktatorstvo.
Za demokratske narode sedaj ni drugega izhoda iz sedanje vojne, kot smrt sovražnika. Sovražnik mora biti tako premagan, da we bo mogel nikdar več dvigniti svoje glave, da bo—mrtev.
To je vojna na življenje in snu-t. Ta vojna pa mora tudi biti zmaga za demokracijo.
In prihodnje Spominske dni, 30. maja se bo spominjal ameriški narod in ž njim se bodo spominjali tudi vsi narodi sveta, ne samo svojih mrtvih junakov, temveč tudi smrti največjega sovražnika sedan je dobe-r-fašizma.
Podpredsednik Wallace je v v^podbujajoeem nagovoru, ki ga je imel nedavno v New Yor-ku, orisal vojne cilje Združenih držav.
"Borili se bomo za popoleii mir, kakor tudi za popolno Zmago.** je rekel. "IStaiiejši narodi bodo imeli nalogo [pomagati mlajšim narodom, da se spravijo na pot k industrija lizaci ji, ne siue pa biti niti vo" jasškega, kiti gospodarskega imperijalizfna." .
Podpredsednik Združ. držav je pokrstil to svetovno borbo z imenom ljudske revolucije.
Gledajoč nazaj v leto 3918, je rekel:
"Nismo zgradili mirovno pogodbo na temelju načela ljudske revolucije. Nismo se pobiosrčno .prizadevali ustvariti svet, kjer bi mogla biti prostost od bede za vse ljudi. Vsled svojih lastnih pogreškov srnto se naučili mnogo in po tej vojni izkoristimo naše znanje, da ustvarimo svet, ki bo gospodarsko. politično in. upam-tudi d irševno zdrav."
(Podpredsednik je posvaril, da poletje in jesen leta 1942 bo čas skrajne krize, ko bo Hitler napravil svoj zadnji obupni poskus priboriti svetovno ti-ranstvo. Izjavil je pa, da dogodki teh prihodnjih mesecev naj bodo še tako vznemirljivi, le povečajo našo voljo doseči popolno zmago v tej vojni o-svobojenja.
Tu sledi podpredsednikov govor v skrajšani obliki:
"'Mi, ki na foimalen ali neformalen način zastopamo vtč-ji del svobodnih ljudstev na svetu, imamo na srcu interese milijonov v vseh narodih, ki *majo svobodo v svojih dušah. Mi imamo le en namen: storiti da ti m ilijoni v drugih narodih doznajo, da je tukaj v Zdr. državah 130 milijonov molkih, žensk in otrok, ki so v tej vojni do konca. Naše ameriško ljudstvo je povsem odločno iti naprej,Nlokler ne morejo zamaha (ti nepopustljivih udarcev, ki zagotovijo ipopolno zmago, in priboriti z njo aov dan za ljubitelje svobode povsod na svetu. .
ITo je borba med suženjskim svetom in svobodnim svetom. Ravno/tako, kakor Združene države leta 1861 niso mogle ostajati pol suženjske in pol svobodne, tako se mora svet-leta 1942 odločiti za popolno zmago na en ali drug način.
prej v udejstvovanju demokracije. Vsled vsesplošne izobrajz be naučili so se čitati in pisati in ustvarjati si svoje lastna mrnenja. Učili so se in se še vedno učijo umetnosti produkcije — to je, kako zaslužiti za življenje. Učili so se in se še vedno učijo umetnosti samovlade. .

miii
Samci za nemško industrijo
Nemške oblasti sedaj izdelujejo načrt, po katerem bodo ysi sanmi po zasedenih deželah prisiljeni delati v raznih indu-
strijah v Nemčiji. Pri tem prisilnem delu Ibo prizadetih najmanj 500,000 samcev v raznih deželah. Ker Nemci niso mogli dobiti dovolj prostovoljnih delavcev, so.sedaj prisiljeni oprijeti se taiko drastične odredbe.
iN
U S o
Po vseh Združenih državah je v teku kampanja za sklad $32,000,000 za U. S. 0. (UNITED SERVICE ORGANIZATION), čije namen je skrbeti za zabavo, okrepčilo in odmor ameriških vojakov, kadar pridejo na dopust, ali na obisk v kak kraj. — Za mesto New York je določena kvota $4,450,000. Prispevki se naj pošiljajo na H. Donald Campbell, USO. Treasurer, 57 William Street, New York City. .
Svoboda priprostega človeka.
Idja svobode — svobode, ki jo mi v Združenih drža vali poznamo in toliko ljubimo, izvira iz Sv. Pisma z njegovim izvanrednim poudarkom na do-stojanstvenost posameznika. Demokracija je edini resnični politični izraz krščanstva.
Doli skozi leta je ljudstvo Združenih držav stalno šlo na-
Svet gre naprej.
iKo svobodoljubni ljudje korakajo naprej, ko poljedelci imajo priložnost kupiti zemljo ob poltenih cenah in prodajati pridelek svoje zemlje potom svojih lastnih organizacij, ko delavci imajo priložnost u stvarjati svoje organizacije in pobotati se kolektivno potom njih in ko otroci vseh ljudi imajo priložnost pohajati šole, ki jih učijo resnice dejanskega sveta, v katerem živijo — ko »o te priložnosti vsflkemu odprte. potem svet korakal naprej v ravni črti.
V deželah pa, kjer zmožnost č i ta t i in pisati je bila priučena šele v zadnjih časih in kjer ljudstvo ni imelo dolge izkušnje v vladanju samih sebe na podlagi svojega lastnega mišljenja. lahko je za demagoge priti na površje in prestutirati um piiprostega človeka za svo-"ie lastne nizkotne svrhe.
Nazaj v temo. •
Potom voditeljev nacijske revolucije satan sedaj skuša zajesti piiprostega človeka vsega sveta nazaj v suženjstvo in temo. Kajti gola resnica je, da nasilje, ki ga Naciji prepovedujejo, je hudičeva vera teme. Tako je tudi nauka, da eno pleme ali en narod je po svoji dediščini superijoren in da vsa druga plemena ali narodi smejo biti le sužnji.
Ljudska revolucija.
Napredovanje svoibode v zad nj?h 150 letih je bilo dolgopo-tezna. ljudska revolucija. V teku te velike revolucije ljudstva bili so ameriška revolucija leta 1775, francoska revolucija leta 1792, latinsko-ameriška revolucija Bolivarjeve dobe, neniška revolucija leta 1848 in luska revolucija leta 1917. Vsaka je govorila za priproste-ga Človeka v podobah krvi na bojišču. Nekatere so šle čez mero. Pomembna stvar pa je. da je ljudstvo tavajoče iskalo svojo pot~do svetla. Več izmed ljudi se je naučilo misliti in sodelovati. ".
Ljudska revolucija stremi po miru in ne nasilju, ali. kadar
Progresivne Slovenke priredijo PLESNO ZABAVO 6. JUNUA, 1942
v Slovenski Dvorani ...
Conemaugh, Pa.
Vabljeni site vsi od blHam in daleč, da nas posetite na ta večer; ' "	1 Igrala bo izvrstna godbo "FRANK'S TRIO"
ki Jana najbolj igrati polke in vaDčke. POSTREŽBA BO PRVOVRSTNA Upam, da nas fantje in dekle<ta iz Beaverdatle, Central Cftv, Bon Aira in Johmjtowua obiščejo na ta večeiy,ke£me članice gremo na vse vase zabave! Kaj, ko bi Vi nan i enkrat vrnili? Saj upam, da se s&ažete "good sports".
Torej na svidenje G. junija.
A. Mele.
Peter Zgaga
so pravice priproetega človeka napačne, iiibrulhntr v zdivjanost medved i nje, ki je izgubila svojega mladiča. .
•Ljudstvo koraka naprej napram jše (popolnejši svobodi, kot so jo najsrečnejša ljudstva na svetu dosedaj uživala.
Ljudje v svoje nadepolnem in revolucionarnem korakanju naprej napram udejstvovanju tukaj na zemlji one dosto-janstvenosti, ki je v duši vsakega človeka, verujejo v one štiri svobode, ki jih je predsednik Roosevelt proglasil v svoji poslanici kongresu dne 6. januarja 1941. Te štiri svobode so pravcato zrno revolucije, tza katere so se Zdr. države zavzele. Mi. ki živimo v Zdr. državah, utegnemo misliti, da ni nič posebno revolucionarnega v svobodi vere, svobodi izražanja in svobodi od strahu pred tajno policijo. Ali ko začenjamo misliti o pomenu svobode od bede za navadnega človeka, potem znamo, da revolucija zadnjih 150 let ni bila še dovršena, ni tukaj v Združenih d ržavah. niti v nika-* kem drugem narodu na svetu. Mi znamo, da ta revolucija se
Velike priprave
S tem, da je udaril Hitler na Rusijo, je napravil gorostasuo napako.
, Nedvonino jo takole domneval: — BoijŠeVike sovraži ves kapitalistični svet. Najbolj kapitalistični državi na svetu sta Anglija in Ameriika. Obe bosta odobravali moj "korak, in če $>i mi slučajno slaba predla, v skrajnosti laflfko se zanesem na njuno pomoč. Kajti če 'bo šlo za uničenje 'boljševizma, bosta kaj kmalu pozabili v&e moje dosedanje grehe-
Takole je sklepal in domneval, pa se je pošteno opekel.
Res je sicer, da nista Amerika in Anglija gojili napram boljše vikom kakšnih posebnih simpatij, toda nevarnost boljševizma se jima ni zdela niti malo tako usodna "kakor naklepi nemškega podivjaau-a.
Namesto, da bi Amerikanci in Angleži pomaigali Hitlerju, &o obljubili v>o mogočo pomoč Rusom.
Posledice te pomoči so se to pomlad očividno pokazale.
Lansko poletje je nemško vojaštvo vdrlo preko ruske meje. Prav do z'une je Rusom slaiba predla. Četudi so bili precej dobro pripravljeni, jim je marsičesa manjkalo, posebno
more biti in mora biti stoletje priprostega človeka. Povsod priprosti človek se mura naučiti zgraditi svoje lastne industrije s svojimi lastnimi rokami na praktičen način. Vsepovsod se mora priprosti človek naučiti povečati svojo produktivnost tako, da more on in njegovi otroci končno poplačati občinstvu sveta vse. kar so dobili.
Nobe« narod ne bo imel pravice po Božji milosti izrabljati druge narode. Starejši narodi bodo imeli nalogo pomagati mlajšim narodom, da se c ( spravijo na pot k industraliza-ne more ustaviti, dokler se ni.ciji, ne sme pa biti ni vojaske-zares dosegla svoboda od bede.! ga ni gospodarskega imperia-
In sedaj ,kakor korakamo; lizme. . naprej napram vresničenju teh
štirih svobod te ljudske revolucije. bi rad govoril o. štirih dolžnostih:	♦
L Ifolžnost producirati do!
JERRX KOPRnŠEK in nj«fov orteiter na pl«š£*b .
Terezlnka Polk« -Na planincab—raJCek Str. M 535 tn DLQUESVE UNIVERSITY. TAMBUK1CA — itr. H 511 Za tnz. cenik in cene pločč M obrnite n«: JOHN MARS1CH Inc. m Weat 42nd Street. New Kock
(Nadaljevanje na 4. str.'>
skrajnosti. 2. Dolžnost preva- gu^im *°VA žati kakor hitro mogoče na bojno črto. 3. Dolžnost boriti se a vsem- kar je v na?. 4. Dolžnost graditi mir — pravičen, mrlostljiv in trajen..
Četrta dolžnost je ona, ki oduševlja, ostale tri. _
Stoletje po vojni.
[Nekateri so govorili o ameriškem stoletju. Jaz pravim, da stoletje, v katero stopamo, — stoletje, ki pride po vojni —
KNJIGA V AN-
o ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
KJE JE PRISTAL AMERIŠKI BOMBNIK
AMER1CAW
WILD LIFE
Ko so" ameriški bombniki bombardirali japonska mesta, je b ilo poročano, da je po bombardiranju en ameriški (bombnik pristal v Siibirij blizu Harabovs ka, katero mepto je označeno na levi strani zemljevida. Posadko bombnika so Rut>i internirali.
V knjigi je uatauču% popisano fci?-ijeuje posameznih živali, ži.vecib na subem, v morju in r zraku, tako tla bo vsakdo, ki ljubi naravo In ujeuo pestro živalstvo, knjigo brat z velikim zanimanjem, ker bo v njej nagel marsikaj iz življenja divjih ZlvaU, kar mu doseiiaj Se ni bilo znauo.
Prvotno je bilo nameravano to veliko del* izdati v petih knjigah, toda jc slednjič iz£la v eni eaml knjigi, ki ]ta pri vsem svojem skrčenju prinaša 1*CU*0!jN 1 POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec; ker navaja In poplauje v.se živali, ki jih je dovoljeno < in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na pOUu koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribi«, ker so v knjigi naštete VSE lil BE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
P-oleg puljuduega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) : s slik v- naravnjb barvah, v velikosti cele stran!., ter Ima 739 strani. Velikost knjige je 9 x 6 infer. Knjiga opisuje sesavee, ptide, ribe, ka-le in živali, ki so ravnetako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v uioOuo platno z zlatimi črka m t.
-) POMISLITE. TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
Naročilu poSjite . . . KNJIG AKNI SLOVENIC PUBLISHING COtyLPANX 210 W. 18th STREET, NEW YORK,
i pa najmodernejšega orožja, kot natpiimer ' ietaj'in taiikov.
Nemci j»o vdrli globoko v notranjost Rusije, toda prav vse jim ni šlo gladko izpod rok. Ljeningrad in Moskva sta še vedno v ruskih rokah. Huda ruakii zima je vojne operacijo skoro povsem ustavila.
Hitler se je zanašal na le^ tosnjo pomlad, ki ga je pa strahovito razočarala.
V»o jesen in vso zimo so Angleži in Amerikanci pošiljali Rusom po deloma znanih, deloma neznanih potih izdatno pomoč.
Hitlerju stoji danes nasproti sijajno organizirana, z vsem* potrebnim opremljena in z novim duhom prežeta ruska armada, proti kateri so Nemci brez moči.
, Da, se več: "Nepremagljiva" nemška armada se umika. . .
Tri fronte
Rusi tolčejo Neuice na Vzhodu, najbrž bodo pa ae pred lla stopoin zime dobili dva nova udarcu: v levo ledje in v hrbet.
Yr Afriki vrse velike zavezniške priprave. Kot poročajo, je tam nešteto zavezniških letal in drugega modernega orožja- Postojanke, ki so jih Nemci zavzeli v severnem delu črnega kontinenta, bodo kaj kmalu padle, nakar bo zavezniška armada vdrla preko Italije v Nemčijo. . Nedvomno se bo istočasno za vršil zavezniški vpad v nemško ozemlje sk9zi Belgijo ali severno Francijo.
Za dobro mero se bodo zganili podjaruJjeni in zasužnjeni narodi—Ceh.!, Poljaki, Jugoslovani, Belgijci, Francozi, Norvežani in Danci.
S tem bo zapečatena -usoda _ človeka v čigar zmedenih možganih se je porodil sklep, da mora zavojevati ves svet.
Kaj bo skavala usoda?
Kakšen bo Hitlerjev konec i
I)a bi v odločilui uri kam pobegnil ter nepoznan v samoti preživel ostanek svojega življenje, je Izključeno. Nobena dežela bi mu ne dala zavetišča.
Zver, ki je brez vsakega vzroka in povoda pomorila toliko nedolžnih ljudi, nima toliko poguma, ula bi si sama vzela življenje. Mogoče je, da mu bo pognal kakšen Nemec kroglo v glavo, kar bi 'bila zanj že najbolj milostna smrt. i Neki nadpovprečni časnikar se je nedavno pojavil z zelo u-mestnim predlogom.
— Če pade Hitler v z&vezui-ške roke,—piše,—naj razpravlja o njegovi krivi povsem nepristranska porota, v kateri naj bodo: Ceh. Poljak, Jugoslovan, Norvežan. Belgijec. Francoz, zastopnik Židov, Grk, Rus itd. Porota naj ima tudi pravico določiti oziroma odmeriti/kazen.
Lahko si je misliti, da bi v tem slučaju kazen ne bila pre-mila.	.
i—_• —
Slovenski fantje
Večkrat se pojavi vpraša n-nje, koliko sinov slovenskih s+arišev služi v ameriški armadi in mornarici.
Na to vprašanje ne ibo mogoče niti približno točno odgovoriti ; domneva se pa lahko, da precej, kajti iz zdravih korenin običajno požene močna rast.
t " Gredo radi* predvsem iz ljubezni do domovine—Amerike in pa iz sovraštva .do nasilne nemške in laške gospode, čije pest je veČina njihovih stari še v občutila na svoji lastni koži.
"G L A 5
M A g O P A- New Iti
MC»-DAT. JT^ 1, 1M8
sr
VSTANOVLJEN 18»
Presenečenja in razočaranja v Hollywood
Kdro ima še kakšne iluzije tropolo, ki jo spominila na za-o fifriiskem mestu Holl)-\voodu, pušeeno, iz mode prišlo zdra-jih bo izgufbilo ko prečita slede- vilšščč ali letovišče.
Kaj se je zgodilo! — sem vprašal. Stopil sem v prvo trgovino in zahteval razglednice. Bile so drage. V trgovini sem TtcovecT
če poročilo Francoza Henryja Malherbeja o bivanju v ameriškem filmskem kraljestvu.
Ob koncu februarja ianske-ga leta — piše Mallierbe —,bil edini kupec. Tfgovec in sem prebil 10 dni v mestu Los njegova žena sta me prijazno Angele*. Vozil sem tri dni postregla, fzbral sem razgled ob mehiški meji, prekoračil nice z vilami, v katerih sta-pu&čavske ravnine Teaxsa, raz-1 nujejo najbolj znani fibusk: trirane genske vrhove Oolorada1 igralci. Začudil sem	ko
rdeče in srebrnkasto peščene ' sem videl, da se te vile nnha-ravnine New ifiexika. Blizu! jajo ven iz Hollywooda. Trgo-Pahnsprings, sein favohal iui-jvec, ki je potožil, da gre trgalo ozračje Kalifornije. Na po- vina čedalje slabši', je tudi pobočjih goiovja, katerega vrlio tožil, srlede vil filmskih igral-vi so bili pokriti * .-.liegoin,'*>e cev.
razprostirajo tisoče hektarjev vinogradov in otuinžnih plan t a ž.
Vlak me je pripeljal v Los Angeles do kitajske čvtrtj. kjer >em izstopil. Na kolodvoru meje sprejel .prijatelj Biddle. ki in i je takoj pokazal v daljavi zelenkasti jrrič. katerega ie pozlatilo zaliajajoče soliuje —
Hollywood-
Tud: bfez tega pojasnila bi vedel takoj, kje je Hollywood, kajti »ia južnem pobočju griča sem čital napis z orjaškimi črkami "Hollywood."
r>a%— je rekel prijatelj — te črke «o lo metrov visoke. Ju-, tri si bova ogledala takoj zjutraj Hollywood.
Oh misli, da bom kmalu po-fv čen v tajnosti Hollywooda, sem občutil nenavadno prijetno omot;co. Staro in mlado po vsem svetu, kjer igrajo a-mertške filme, sanja o tem me-fitu- o tej prestolnici vseh zabav in Vsp^ra razkraja, o tem krizpotju iz Tisoč in ene nocL k.ier se dosega slava hitro in lahko, kjer je mogoče postati fereren in bogat v naglici.
Naslednje jutro sem preiskal Hollywood in bil sem razočaran. Ulice so bile skoraj za puSčene. maloštevilne trgovine -koraj prazne. V Kitajskem trledališču, kjer predstavljajo vse premiere, očitno že ve? dni ni bilo nobene predstave. Mračen dolgčas je težil filmsko me-
Zvizde in zvezdniki, ki so v modi, ne stanujejo v Hollywoo-(1u. temveč v Beverly Hills, ali kje drugje. Ateljeji vt»čjih filmskih družb tudi niso v Hol-lywoodu temveč v okolici Los Angeles. Trije ali štirje nočni lokali, ki so tukaj v našem, mestu. slabo uspevajo. Hollywood je mrtvo mesto. Sploh se vprašujem, ali ne obstoja Hollywood ^amo v domi£l^iji množice. Vi liodi v kino. . - ,
(Reklama ustvarja čudeže s svojimi sugestijami. — Tako je reklama ' zgradila v domišljiji tudi Hollywood, reklama, ki je bučna, vsiljiva iu npretna, premišljena in učinkovita ter stane vsako leto več sto irvlojonov dolarjev. Hol-lywoodski čudeži! Razvratne gostije in prekipevajoče življenje v Hollj-w»odu! Lepe ženske in njih pikantni ljiri>ezen .
Otlede režiserjev sem se zdajle spomnil, da sem videl na neki zgradbi svetlclbno reklamo z imenom Maxa Jfceinliardta.
•Bes je, Max ^einiardt stanuje v neki hiši v Ilollywoodu. V tej lii^i je ustanovil nekaki
110	igralsko šolo. Na tej hiši svetlobna ruklama z režiserjevim imenom. Ta genialni režiser v Hallywoodu ni uspeL po prvib režij ali so diretorji rekli, da ni uporaben za filmskega režiserja, zato je prisiljen poučevati recitacijo in podobno, čuprav mu skrivnosti angleškega j.zika %niso znane. Max Bernhardt je naša največja privlačnost za tuje turiste
111	lahko rečeni, edina hpllv-woodska atrakcija za tujet\
" Morda govorite tako o Hol-lywoodu, ker vam trgovina ne gre." .	,
Nikakor ne gospod nič ,ni lažjega, kat da se prepričat;, da sem govoril resnico. Prepričali se boste -kmalu, da je Hollywood fikcija, izmišljotina naše oi juške reklame.
Ua bi popolnoma spoznal Holywood, sem se vr^iil Še več1 krat v njegove dlice? ogledal »fin si^vse njegove kotičke, pregledal sem vse njegove lokale, toda vtisa razočaranja se nisem mogel otresti. Nekakšna otožnost se je razprostirala nad mestom in na obrazih maloštevilnih ljudi, ki sem jih srečal. V drug'h ameriških lucstili je bilo vse živo, živahno tu 'so bile ®iroke ceste skoraj prazne, ljudje molčeči. zaprti in zaspani. Le =>ončni zahod,
ski škandali! Odi, draari gospod > ,	-
vse to je Vznnjdbn reklrfme,\Jkaterefia,f!Sk medija, bajka, laž. anekdota.
katero svet sprejme za čisto
sprejme resnico,
Vendar je res, da pred vaja jt premiere v Kitajskem gledališču. mar ne?
"Ha. pred nekaj meseci so organizirali prvo tako filmsko prireditev s premiero. PriSle so vse zvezde v najbolj razkošnih toaletah, filmski direktorji ■so se razkazovali znjimi. režiserji so priredili dvorano kot v študiju za film a nje.
VAŽNO ZA ^A^pCNIfCE
Pol«« uaalora je rasvldua do. kdaj imate ^no ^rafalno. Ptts *tprtlfca pomeni meae<% drun« dan Id tretja p« l#n©r Pa aajn prljiea nlle nepotrebnega dela In atroftkov. Vr» prosimo, da afcuftat« uarofttl-ao pravočasno poravnati. Pošljite ne r očala o naravne«!	jUl J«
pa plačajte oafen.Q aaato»nikc t Vafeia kpjp ali p« kaierrao law« •avtopalkoT, kojlh iiaeaa ao tlakaoa a debelimi frkapil, ker m> uprait flenl obiskati tudi druge oaaelblne, kjer ja kaj nalili rojakov Ijenlb. ZaatoprtA bc Vam laroHl potrdilo aa plačano
<*AL1 FOBN1A :
Sao rranciaco, Jaceb »"^'t
COLORAiJO:
Pueblo, Peter Culi*. Waiaeuburg, M. J. Barak
•i-. * . ••»
INDIANA:
lmllanapoll«; J>ank ZupanOi ILLINOIS:	j ,..
CUKaao, j. BevCIti Clcero. J. Faniaa iCtiicaao. CXp«ce
In Illlnola) JoUet. Jennla Bajnblck Ia Salle, J. Spetlcb > ^ . Mascoutah, Martin Dole'Te
North yhlcago la W^ok«Kan. «Mk. War^i '
MAgXLAND:' '	,
Wtwalllv, ^Vftfaptr^a MICHIGAN- . Detroit, U riMftw
OilfUolm. MAanlcb «iy. J. Pqatel «»eleUl. Leal* Qomfr . -UUbin. Lonla VmhI
UlbbUyt JU»l»m Pfrtf ^ MONTANA: ■ Rouodup. M. M. Panlaa Waaboa. L. Cbaaapa
KBBBA8KA: Oaaba. P. V»W TOR K :
Brooklyn. Aathawy gtal ,
- LmiT^ila^rmir'llMla
^r^ttnn. FrmaH tra^a
na rota tee
CHsTeiaud, Anton Bobek. <Jhna. Bar-linger. Jacob Baaolk. Jo*« tUannla Gkard. Anton XmoAt, Lorain, Loaia Balaat. J«Un KumM roontatown. Anton tlkaU
OBBOON:
Oregon City, J.
Kotla r
PENNSYLVANIA; -
Beaeemer, Job'n Jarnlkar . -Coneuaiigb. J. Brci*«««
Coverciala pkoflia. Jot. Paternal J^tort, %
Tarrell, itrtj	t
^reenaburg, tra^k l4orak . Bonier qity. pr. Ferencbak
Imperial, Vence Palcicb Joboatoyn. tpbn Patent* KW. AAL Ttnfclj i	>rank Balloen.
Midway. Ji,** Saat PUtabiygb la (^oBca. BMHp Pragpi Steelton, A. Hren
t Creek, ft. HaWrv Weat jNewtoa,. Jc>»^b J ova a ^
Milwaukee, Weat Allla, Ft. Bbebqysin.
WXOMINO:- ■ 4 Bock Spring«. Laala Taai DtaBondr111«. Joe Kolu«
"bvmv 1
me je globoko ganil, ko se ^
sol nee pogi fezalo v ocean, in ob nastopu mraka pogled na Los Angeles,'Id sem ga videl v rdeč kasti mogli pod seboj tam daleč.
(Francoski konziul Viala je posredoval, da sem si mogel ogledati filmske ateljeje druž-!
D EŽ A VI-J ANSKI PBIBOCNIK
Izšla je nova knjižica,
ki (UJe poljudnii navodila, kako postati
ameriški državljan.
Puleg vpraSanJ. ki Jih nuvudno sodniki
Htavijo pri izpitu zu državljanstvo. vsebojp knJižU-a v II. delu tu-kuj vatuib letni«- 1» zg^jdovine Z<*diujetilh držav, v III. delu po<l uii^li>vota .ttazAin. pa ProgluH neodvisuobti. Ustava Ztnli-ujfUib Utžuv, Lln-oiaov guvor v C^tryb>Uurj^n PredstednlkJ ZwllnJ»r-nib Urtav 1n P,6rdlno države.
Cena knjižici Jf
samo 50 centov.
iu s*- doijl pri: gLpVfcNH PI BUSHING CO. ' 216 tVerf I8w Št.," Š>w Vorb
"Sovražni" iaozemd lojalni Ameriki
KBMUA NAJ BESI SKBJV
KOST LUBOVIKA XVII. j
" * , LVicxln malega dauphina, si j na Marije Antoinette in kralja! Ludpv'hka £YL je bila doslej j uganka. Po poročiiih iz časa francoske revolucije eo malega princa oddali čevljarju fcJimonu ki je ž njim tako ravnal, da je otrok kmalu po ovojih starših umrl. Ker pa dokazov za njegovo sinil ni bilo, so se pozneje pojavljali mnog! domnevni dapihini, ki, so si prisvajali prav ico do francoske krone in j imeti katerimi je zaslovel naj-i bolj moravoki urar Nannsdorf. ki je ustanovil o.-lo "ditiaRtijo^ pretend irtov.T* Pred nedavnim pa je {znanstvena akademija v Clermjont-Perrandu odkrila koder. ki izvira baje z #lave J*u-dovika X^'II, in ki utegne staro vprašanje rešiti.
Pri nekem trgovcu v Tier-su so našli skrinjico s tem kodrom. Priložen list je velel, da je to kader Ludovika XTVTI, kakor i^jričuje gospod Hamont. (Fisanje pravi dalje, da je D4-ntout dobil koder od dr. Pelta-na, ki ga je odrezal z dauphi-nove glave, ko je ugotovil njegovo TTirt. Navedena so imena tudi drugili zdravnikov, ki j so pregledovali truplo. .
u w , ^ u Ar .L-1 Znanstvena akademija je po-be Mctro-^ld^-n-Meyer. ki[ pUla v	komisijo .da pre-
so kakih 30 mdj oddaljeni od ^ kode]. m pisraeno izjavo. Hollv^vcoda. Ogledal sem si to	so iraer;jaIi z drugim
moderno fmnsko naselje, ki jr u ,„ „, -	**__
• t	. . , •, . , kodronu ki ga hramjo v ne-
obdano z visokim zidom in ka- , -	-
^ jkem muzeju in ki izvira tuoi
od sina nesrečne kraljeve dvo-ogromne,!	n^otovili so. da *i iodra
umetno narejene stavbe iz le- popo]noma Pičita, le da je eden penke. t^tavil sem se med ^ bledpl. Scdaj ^ iZr
vožnjo z avtobusom po	liatančno kemično in mi
v vsakem izmed študijev druz-fbe MOM. ki jih je 32. Prisostvoval &eui suimanju prvega prizora za neko komedijo. Prizor se je odigraval v Švicar-! skeui hotelu. Potnica se jeH .prerpirala z blagajničarko v hotelu. Ta prizor so ponovili tri-;
desetkrat, medtem ko sem ga	„ ,	„ "
, v 1 j	.fr* konici se bodo na ta m*era iz-
opazoval. Naposled sem abe-1
žal. Pihnfeka igralka Annabel-.
J a* en dokaz o lojalnosti pretežne večine sovražnih irioeem-cev v Združenih državah nudijo (podatki, ravnokar objavljeni od federalnega juetičnega depertmenta."
Odkar je Vojna izbruhnila, bilo je kakih 8.500 sovražnih inoBenycev. aretiranih ali zaprtih pod suaiinjo, kar predstavlja manj kot eden odstotek skupnega števila sovražnih ino zenteev v tej deželi; namreč 1,100,000. Vsakdo izmed onih. ki so bili arftirani ali pridržani, pride n a zaslišanje pred poseben "board.* Po poročilu generalnega pravcLnika Biddle, je bilo izmed 2.54S zaslišanih in odločenih do 26. aprila in od teh le 1,302 oziroma komaj polovica vseh je bila internirana, dokler vojna traja. Ostali so bili bodisi izpuščeni na parolo' ali sploh odpuščeni. A ko isti od-stott k nadaljuje za ostale izmed 8.500 slučajev, pomen ja to. da je 4.350 moških in žensk bo interniranih osdroma manj kot štiri desetinke eneera odstotka skupnega števila so-
vražnih inoet-mcev v Združenih državah. .
;Xadaljna analiza 2.548 slučajev, ki so bili rešeni, pokazuje po poročilu generalnega pravd-nika- da je bilo 536 Nemcev interniranih, 491 paroliranih in 226 izpuščenih, da je bilo 113 Italijanov interniiun:h, 91 paroliranih in 73 izpuščenih in da 35 Japoncev je bilo interniranih, 293 paroliranih in 71) izpuščenih.
Sovražni inozemci morajo dokazati svojo lojalnost č*?z vsaki dvom, ako naj se izpustijo brez drugega. V mnogih slučajiih oni. ki so bili izpuščeni brezpogojno, so bili aretirani vsled kake sumljive okolno-sti, ki so jo znali kasneje razlagati v zadovoljstvo oblasti.
Mr. Biddle je nadalje razložil. da po navadi oni sovražni inozemci ^0 izpuščeni na parolo, proti katerim se ne more dokazati nikak uporniški na-nlen, glede katerih pa obstoja kak dvom vsled njihovih družinskih zvez ali prejšnjega' članstva v o^umljenih organi-
. . .	111
zaci jail. Da bo izpuščen na parolo, mora sovražni inozemec, ki je bil vsled suma aretiran, imeti priporočilo s strani zanesljivega državljana in se mora ledno prijavljati pri priseljeniškem in naturalizacijskeai uradu. Prekršitev parole ima za posledico takojšnjo internacijo. dokler vojna traja.
tV flmislu postopanja, po katerem so se oblasti ravnale od začetka vojne, sovražni inozemci. o katerih se misli, da so nevarni, so aretirani od fclBI. Vsak inozemec, ki je bil tako aretiran, ostane v shiairibi priseljeniškega urada do zaslišanja pred takozvanim Alien Enemy Hearing Board, ki po navadi obravnava v oni sami občini, kamor inozemec spada. Po zaslišanju vseh prič in dokazil, kakor tudi inozemca samega, board more priporočati, ali da se dotičnik brezpogojno izpusti na s vobodo, ali pa da se izpusti na (parolo, ali pa da se internira. O teh priporočilih razpravlja Alien Enemy Control Unit, ki spada pod Department of Justice in končna odločba j*1 v vsakem slučaju odvisna od icreneralnega pravdnika.
terega čuvajo stražniki, so tlakovane, vidiš
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . - 1	(Finžgar)
kroskojjsko preiskavo. C*e bo ta ugotovila, da izvirata kodra z iste .erlave, bo podala istočas-W dokaz, da je dauphin mprl v Templu in da so ga pokopi na fpariškent pokopališču sv. Margarete Vsi poznejši domnevni dauphini in njihovi po
kazali za sleparje.
la po rodu Francozinja, je bila v opazovalni loži. Zdela se mi je srečna in zadovoljna z utočfo filmskih igralk.
iDva ravnatelja družbe sta nrc povabila na zajutrek v zadružno restavracijo filmske druijbe. To je nekakšna tovarniška kantina, v kateri vržejo^ po aaneriliansko vase nekaj je-: di igralci, operatorji, statisti. Zvezdnic in zvezdnikov nisein opazil med gosti, tem požifce-. žejo *z jedjo v njih gajrde-ro^baih-
ko povedati, kadar pijejo or Hollywood.
Enake vtise ^em v ateljejih d^nžbe Fox. kjer sem bil gost drugo jutro. V jgnena izmed številnih študijev sem epa
ko-
SMRTNA KOSA
Zadnje dni je v Eveletiiii,' Minn., umrl rojak Anton Barabic, star 61 let. Zapušča dva sinova, tri hčere, vnuka, ibra-ta. in dve sestri.
' iQpazil sem, da so elektri ^a-i^i in filmski tehniki zelo do ipaei z nadarjenimi re-žiserji in ^aman s^m i^kal tudi lejiotioe, direktorji. Keki igralec mi ie P katerih vedo reporterji toli- pojasnil, da je tu tako v navadi
1-s\	l'Q/1ar tiibau n. t' _	i ■ i • •
zaval snin^anje prizora iz ko- £h^ev Temple pod nadzor medije, ki ni bila piČ manj ba-r '	—	- -
nalna, kot ona V atejtjjh družbe
Anita Louise |e [,
da je njena mati iz Strassbour ga..
ker ne ve. kateri izmed podrejenih bo jutri na direktorskem mestu. Nedavno so zgradili marmornato palačo za upravo družbe M&M. Pokazali išo mi vito, v kateri prebiva
LISTKI
Spisal Ksarar Alršbo.
<144 strani.)
Cena 70c MARKO SEN J ANIN —
SLO\*ENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillips Oppenbetm.
(0- strani.)
Qo skrajnosti napet roman ls modernega ilTljeoja. Oppen-taeim je znani angleški romanopisec poznan po celem sve-
to.
Cena 75c
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
<120 strani.)
Cena 75 c
t a tf • .r-
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiDiiuiiiiiiiiii
POUČNI SPISI
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
< F. J. Kerp r — Zvezano
Črna K -
Bodo^i državljani naj nmrotfj« knjižice — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
. V tej knjigi so vsa pojasnila In zakoni za naseljence.
Cena 35 eentov
DOMAČI ŽIVIN O ZI1RAV NIK
Spisal Franlo iKuar. — J78 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; «Uke.	Cena $1-5«
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami.	Cena 11.—
KNJIGA O DOSTOJNEM
ZIVl IZVIRI
Spisal IVAN MATlGlG
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti V nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem alovanatvn do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega 4i vljenjai ln trpljenja. In kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naie zgodovinsko delo.
13 POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNO VEZANO
$2,
Poštnina platan*

VEDENJI7
111 strani.
Cena 50 centov
-f**----
Rojake proximo, k o pošljejo sa naročnino, da se posktiajejo- — UNITED STATES odroma canadian POSTAL MONEY
Order,
ako je vam le priročno
llllllllllllilllllltllllllllllfllllllllllilll
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 straui. — Knjiga za mlekarje in farmer je v splo&nem.
Cena 50 eentov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi irijti za stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter železolivarstro.
Cena $1—
UMNI ČEBELAR
Spisal Frank Lakmayer. 163 str.
Cena II—
ZDRAVILNA. ŽELIŠČA
62 strani.	Cena 25 eentov
Po 5 Oc zvezek
Andrej Teraovac (Ivan Albreht) Bele noto mati junak, ^DosM*«»kij) Filozofska zgodba (Alojz Jiraaek) Na različnih potih (Frane Frisefa) Verne duše v vieah (Prosper Mirime)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede} Po strani klobuk (DmOt Feigel)
Po $1 zvezek ,
Veridicus (Pater Kajetan) ; Rudarska balada (Marija Prigodbe Čebelice Maje < Bonsel«)
Pingvinski »tok (Anatola Frane«)
Po $1.50 zvezek
Safin ta kazen (F. M. DestajevskJj)
istvopi dveh policajev, ip šotor, v kaierpni prebivajo štirje t filmih nastopajoči Indijanci, a nas je pozneje z tsot^i ^ niso n>ar»li naseliti v lio-"1 jo in nam je povedala, telili.

KNJIGARNA ■
I Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
%
•GLAS N A R O D A" - New Infi
MONDAY, JOTE 1942'
TSTANOTLJEN 18W
TRUE RODOVI
Dogodki iz nelkdanjili dni. — Spisal: ENGELBEBT GANGL
\' gostilni je \J dušku izpraznil čašo vina. nt u v glavi, da jo je moral opreti ob roko.
JUGOSLOV. ORGANIZACIJAM V NEW YORKU IN OKOLICI.
V «po razumu z U. S. Treasury departmentom, je podpisani
komite pred nekaj tedni poslal eella, jn Svojo 23 letno ženo
vsera jugoslovanskim organi-, Mary y Colorado Springs. Colo, zacijani v New Yorku in okoli-> kjer .«o vsi trije bivali. Bil je ci vprašalne pole (Question- obsojen v smrt. toda prizivi so naiiee) z naroč;lom. da iste iz-1navlekli izvršitev smrtne ob-polnijo takoj, ter jih vrnejo na sodbe do zdaj. Nesrečnik
in brez ugovora in v zavesti, da Jaek Russell ne bo nikdar več zapeljal žene drugega mo-
ža . . »
Pred tremi leti je Huklje ustrelil letnega Jacka Rus
dela Rusije. Prekop je dolg 128 km. na njem so veliki jezovi, mostovi in dvigala, ob njeni pa parki in nasadi, da oko kar uživa ob pogledu nanje.
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI
SLOVENSKA SEKCIJA
Zavrtelo se Vsa soba je
zaplesala pred njiinu Izprazn i je drugo čašo,, in toplota mu je Muila po žilab. Zdaj je začel lahko mtisliti. Misli pa so bile lazgrete in zmedene; nobene jasnosti ni bilo v njih. Sukale .so >e in razpleak in raaguibljale kakor kolobarji dima, ki jih je puli a l iz smotke. Začutil se je majhnega in zaničeval-u 'ga, in oči so mu postale vlažne in otožne. Glava se mm je sklanjala k mizi, ustna so se p ribližala kozarcu. Hipoma >e je zravnal, in vesela iskra j^ zagorela v srcu. Zažvižgal ve>elo, razvnemajočo pv*env, ki nlu je bila tolikokrat sprem Ijevalka ko je hodil za kruhom iz mesta v mesto. V motni svetlobi v vinu porojenih upov so se zasvetile pred njim nove teste, držeč v neznane kraje, kamor odpotuje, da se vine bogat in ugleden v sramoto a\ maščevanje tistim, ki bo ga vrli
dwte.	■
Pa, to stori. Pojde in pride! Pojde ma.jben in zaničevan. a pride bogat in vplik. Tako ndari pritlikavce, umazane ljudi, ki ne poznajo moči njegovih ukrepov. Potem bodo oni nizko pod njiju. S peto jim bo stopal za tilnike, da občutijo vso njegovo maščevalno imoč.
Želel si je prijateljev, da razvije pred njimi nove načrte. Vstal je in hotel do nj'h, da jih skliče na vesel razgovor. A ko je vstal, no se ntu zašibile noge. da je omahnil na stol. Tak ni mogel na eesto. Vzel je list p apirja in začel pisati. Z očmi s - je bližal in oddaljeval papirju. Ni mogel najti prave razdalje, mwgla mu je.plavala pred očmi. Naposled je napisal z nejasnimi, trdimi črkami, kje jih pričakuje, kani naj pridejo.. -
Vesel na^irteh um je zaigral okrog usten. Z obema rokama se je lfaslonil ob mizo. Outil je radostno bodočnost, ki se mu bliža z brzimi koraki. Oči =© rau prihajale trudne in zaspsiue. Obšla ^a je omandjiva opojnost; glava mu je klonila nižje in nižje. S čelom je zadel ob steklenico, ki se je prevrnila po mizi. Po priu se je razlilo vino. Pavel je zaspal.
Začut il je, kako ga je potrt sla za ramo krepka roka. Od pri je oči, veseli obrazi so ee mu nasmejali. Družba je bila zbrana.
"Ali hod š v gostilno spat?" ga vpraša prvi. .
"Samo sanjal senu-" odgovori Pavel. Usta so um bila sufha. da jih je komaj odpiral.
"Izplakniti si*moram grlo. Vse se je pesusilo v meni. Dajte mi pijače! Rajši sem lačen, mgo žejen!
Posedli so in si natočlli in trčili in pili.
"In kaj si sanjal T" ga vpraša drugi
na« naslov.
3Cer pa precejšnje število teh oiTganizacij ni ugodilo tej zahtevi, do današnjega dne, nam department naroča, da te organizacije opomnimo, da so zahtevane inormucije nujno potrebne ter da naj se organizacije odzovejo brez nadaljnjega odlašanja.
je
l»il rojen v Ameriki, njegovi starši pa so bili doma iz Bele Krajine.
V RANO JUTRO
V rano jutro grem. a kaoiv ne vem. Brez besede, blažena vsa grem
čez poljane v rajski sadovnjak fTa odbor je mnenja, da smoj ovojih lepih, mladih sanj. dolžni tej deželi, da z jijeno: Stopam rahlo; vlado sodelujemcj v vsakem! v luojj dutti je praznik, oziru v teh kritičnih časih. Do-| reka šepeče z menoj molitv e,
kazimo svojo hvaležnost in lo jalnost do'Amerike s svojimi dejanji.
Yugoslav American Committee of tbe U. S. War Saving Staff for the- State of New York.. Zlatko Balokovie, preds.
Glavni uradniki:	Zastopa
Predsednik; Vincent Cainkar, '-'059 H. Lawiidale Ave.. Chicago, 111. SNPJ Podpredsednica: Josephine Erjerec, 5«7 N. Chicago St., Jollet. 111. SŽZ Tajnik: Joseph Zalar. 351 X. Chicago St.. Joliet, IlHuoH	KSKJ
Blagajnik: Leo Jurjuvee, 1840 W. 22nd Place, Chicago. Illinois	ZSZ
Nadzorniki: John Ooralk. «403 Ht. Clair Ave.. Cleveland, Ohio	MI»Z
John Ermeuc. 73fl W. National Ave.. Milwaukee. Wise. SPZS Frank J. Wedlc. 301 Lime Street, Jollet, Illinois	DSI>
.Josephine ZakraJSek. 7003 Cornelia Ave-. Cleveland, Ohio PS
Charlie Benevnl, 10007 Hotlines Are.. Cleveland. Ohio HM Z Mrektor pobliHtete: Janko N. Rogelj. ti'JOS Scliode Ave.. Cleveland, O. ABZ
LOK.UM ODBORI JPO, SS.

PREDOR, KI OA JE GRA DILA NARAVA.
Piedori spadajo med najtežje naloge, ki se jih loteva tehnika. Xe zahtevajo samo nuno-go mkelnega dela in časa, temveč tudi kupa denarja in delo je ipri tem nad vse nevarno, kakor dokazujejo mnogoštevilne žrtve.
'.Norveška pa se ponaša z naravnim čudom, ki je ljudem vse takšne .<krbi in napore prihranilo. Na severu te dežele leži v bližini tečajnega kroga otok Torgov, na katerem se dviga 260 nt visoki hrib Torgliatten. Skozi ta hrib gre velik predor. Dolg je 173 m in širok 25 m. Vhod jc na eni strani visok 25 m, na drugi pa celo 75 m. No-
veter dviga iz rož oblake kadila in trava, vsa rosna pod mano se je sklonila
v sveti ljubezni č:ste daritve. N't bo se je v rdečo haljo zavilo k< t da je mavrici vso luč izpilo, v zvoke čudovite pesmi doneče izpod neba zaipel je zvonček za obhajilo Sklonili so se gozdovi zelenih vej —
za<lrgetale so ravni brez mej sredi skrivnostnih božjih dlani, ki jim mied nebom in zemljo ni konca.
Tjjudmila Sešck.
bena človeška roka ni gradila \Ali morda o tem, kako prenašajo ljudi iz sobe na cesto?" j toga prostora, temveč ustvarila uja z bode tretji..	(ga je narava pred mnogimi
"Ne o tem," reče Pavel mimo, "a to mi je dalo povod, da stoktji Bržkone so potresi in sem z»<"el sanjati o drugih velikih rečeh. Sicer pa: komsu se ""premiki v notranjosti liriba iz-laliko n^ pripeti, da ga postavijo jpod kap? Danes meni, delali to naravno čudo. , jutri tebi — to je ve.- razloček. In tako se tudi lahko kdaj pripeti, da primean jaz Ribiča za vrat in ga vržem iz lastnega gnezda. Tn to je tisto, o čemer asm sanjal. Ali prej moramo piti. Kdo bi govoril - suhim grlonii: Pijmo!"
Izpraznili «o kupe.
"Poglejte, prijatelji." začne Pavel.
Prijatelji so se primaknili bliže.
"Moja pot drči v neznane ktaje. bil prikovan na ped zsmlje mojega
"Iz tebe goveri vino!" pravi prvi. -	i . . . M ____5 _____t, ^
MESTA IN VASI SE SELIJO.
Predvojno so se v Rusiji sešel I a cela mesta in vasi, kakor pohištvo ob selitvi. Mesto Novo Vologdo so »premestili 11 km od Ribi neka na bregu Volge. IPiše so kiatkomalo prevažali in postavljali v ulice po načrta kakor da bi bile otroške igračke. CVimi pa premeščajo cela mesta? V tem primero bo tfntetno jezero tam, kjer stoji zaenkrat še mesto. Jot okrog Ribniška dviga vodo v Volgi, ki se razliva čez bregove in po
WALLACE OZNAČUJE NASE VOJNE CILJE.
(Nadaljevanje z 2. str.)
Mednarodni karteli, ki služijo ameriški požre«? n ost i in nemški nadmoči, morajo izginiti. Karteli v bodočem miru rnorajo biti podvrženi mednarodni kontroli prlprostega človeka, kakor tudi primerni kontroli s strani dotične domače vlade. Na tak način bo mogoče za iznajdbe, da služijo vsera ljudem namesto le peščici ljudi.
Da. in ko pride čas mirn, bo državljan zopet imel dolžnost, najvišjo dolžnost žrtvovati manjšo korist zavoljo večje koristi splošnega blagostanja. Oni ki napišejo mir, morajo misliti o celem svetu. Ne more biti prlvilegovanih narodov.
Ako zares verujemo, da se borimo za ljudski mir, vse ostalo postane lahko. Produkcija seveda — lahko bo dobiti produkcijo brez štrajkov in bree sabotaiže; produkcijo s polno-srčnin\ sodelovanjem med volj nimi rokami in bistrimi umi; navdu*šenje, defavuost, energi- ing: tajnik: Ivan Tauzell, Kly, Mla».
jo brez prestanka od dne do dne. Hitler zna tako dobro, kakor oni izmed nas, ki prisostvujemo »ejajn War Production Boarda. da mi tukaj v Združenih državah zmagujemo v b tki za produkcijo.
Lokalni odbor »t. I, Jollet, Dl. —
Predsednik Jos. Zalar. 351-:i N. Chit-ago St.; tajnik; John Adainli-li, 1120 Fllgh'autl Are. In hlaicajuik: Louls Kosmerl, 754 N. Hickory St.
Lokalni odbor tt. 2, Cleveland, O. Predsednik: John Gornik. 4M03 St. Clair Are.; tajnik : John Pezdlrtz, 141404 Pepper Ave. in hlagajničarka Frauee« liuppert 19303 Shawnee Are. Lokalni odbor it. 3, Chiahoim, Minn. Predsednik: Frank Knel. 4l5-3rd St, S. W.; tajnik: John Komldar, 320 -5th St. S. W. in blagajnik: John U-mutli, 2tKlrd St. S. W. Lokalni odbor it. 4, Hbeboygan. Wist. Predsednica: Marie Prialand. 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna Mohar, 1138 Dillingham Ave. in bla-train Ik: Martin Jelene, 1027 S. 8th St. Lokalni odbor M. 5. Milwaukee, Wise. Predsednik: John Oblak. 215 W. Wal-
Lokalni odbor št. 13. Fsrrdi. Pa. —
Predsednik; Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: Frances Gorjam-e, 025 Cedar Ave„ Sharon, Pa. in blagajnik: John Garui, Sr., 887 Cedar Ave.. Sharon, Pa.
Lokalni odbor St. 14 Lorain. Ohio. —
Predsednica: Miss Mary E. Polntnlk. 1711 Kast 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek. 1848 East 34th St. In bla-gaJoiCarka: Hermlna Zortz. Lokalni odbor St. 15. Clinton. Ind. — Predsednik: Antpn Jarc. R. It. 2; tajnik: Fiank Bregar. 1159 Anderson St. in blagajnik ■ Frank Pra£nlkar, RK 2. Lokalni odbor U. 16, SaUda. Co'o. — Predsednik Frank U>mik. RFIf 72; taj-nlca: Katberine Drobnik, 421 East 2nd St. in blagajnik: Louis Skull, KT B<»x 180.
Lokalni odbor H. If, B»*k Springs.
Wyo. — PredsednikAnton Starman. 1216 - 10th St.: tajnik- J9«eptf Gwar.
ker St.; tajnik: Rev. D. M. Setnlcur,	, ,	... t,. T„„Vfl
1210 So. 61 rut St. in blagajnik Rev.r	^ J '
Anton Sob 1 frier,	W. Mineral St.
Ixkkaln! odbor it. «. Ely. Minn.
Predsednik Anton ZbaSuU. A Ft" Bulld-
TEAGICEN SLUCAJ.
Dne 23 maja je bil a- Canon City, Colo„ v dižavni jetni^ni-e.i us»nrčen « plincffii Martin Auklje. j^tar 43 let. Umrl je 4
_______ Jaz ni^em človek, ki bi minute T™ tem. ko «o ^erifovi
Koiikor velik je svet, toliko je pomočniki ^tili smrtonosni Od obzorja do olr,.orja .je moja la^t, last moje volje/' ,pl»» v celici, v katero je'-topil
; mirno in br;w ugovora. Nukhe
"Xe! Vino je a&udilo nii>li. misli so lodile načrte, načrti f	Pr(Hl =mrtjo:
so zdramili voljo "in moč, in zato je vse moje. Vse je ntoje^ ^ pa umrl mirno in tudi Lenka. Svojo i?lavo zastavljam za to! In četudi vzame Lenka ZavinISčaka, je vendarle moja. Oe da oče svojo hčer dragemu: tujemu človeku za ženo, je vendarle njegova, očetova. Tn tako ostane Lenka moja, čeprav vzame tistega tujca. Ali razumete V'
"No, da!" se ji hoglasj nekaj..
k< Danes «i pil-modrost, ne vina," reče eden.
"V vinu je modro«t. zato poslušajte! Pojdem, to je gotovo. Že jutri zai ana me ponese pot v neznane kraje. Kant? Kamorkoli! Saj je veR svet moj. človek se mora zavedati, da je nekaj, pot?«m ni strahu v njegoveon snou. Pri Bogu. tako vam povem, da «i izkoplieu bogastvo iz pekla, če je tam skrito in namenjeno meni, Uarrabim 'ea izmed zveizd, če tamkaj plava moje raztopljeno zlato! Zakaj moja volja sega od tal do viha, od pekla do neba."
Pavel jo vstal. Glasno mu je zvenela beseda. Kri mu ;'e gorela v licih..	" ,
"0e«o uw mislili poteptati in pritisniti v prab, «o se bridko prevarili, zakaj jaz nisem črv. Orlu hočem; biti enak, ki raz-pnti krila in vzplava tja gor, tik pod solnce. In zato je dobro, da so me vrgli na cesto. S Umi so mi dali razumeti, da moraiu vstati, če nočem, da me povozijo in ine poteptajo in mi preta-lejo v*e kosti. Mati mi je rekla, da me pri Ribiču ubijejo. A dokazati h t čem materi, da se mtoti in vara. ; Dokazati hočem, da se tudi inati moti, če obsoja sina. In ker je rekla, da me ubijejo, me je obsodila s tem, da semt mlečnozobec, in plaš-l.uv zajec, ki ni vreden, da bi ntfn tpalloo raabil na hrbtu."
4'Resnične so tvoje besede; nVblečnozobec in plašijiv zajec." reče eden. .
4,Tn zato pojdem. Vedela bo moja pot, ker so sinoči ves i-lrj ji iztresli ia mene. Ko pridem, takrat bodo gledale vaše oči. Takrat bodo gledale va«e oči, ko povprašam, za koliko mi prodado Kranj. Saj to je vsa moč, vsa čalt in ves ugled: denar! Toliko ga prinesem « seboj, da vam ga nasipl^em na pot. Vsepovsod se bodo poznali sledovi mojih stopinj. Hva-ia tistim, ki me tza niču je jo! Zhiwlili so voljo ustvariti človeka"
"Pa kako izvedeš vse io!" se mu poroga tovariš.
"To je moja stvar. /a vas je dovolj, da ve«te, kaj izvedeni. In zdaj vas vprašam: Ali hočete piti z mfcnoj na mojo i»od«»čnost — ali da <se izrazim jasnejše — na bodočnost zani-tevuneara in na cesto vrženega človeka?"
Združene države sovražijo vojno.
Ni treba, da rečem mnogo o dolžnosti bojevanja. Nekateri ljudje izjavljajo in Hitler veruje, da so Amerikanci v zad nji generaciji postali mehkužni. Res je, d& ameriška mladina sovraži vojno z nekim svetim sovraštvom. Ali radi te okoliščine in ker Hitler in nem
In blagajnik: f-ouis Champa, Sr., Ely, Miun.
Lokalni odbor 7. St. Loni«. Mo. —
Predsednik: Geo. Koracevich. 2*10.". So. Jefferson St.. tnjnlk; Easelio Ruli?, 401 E. Marcean Str. In blagajnik: John MartiSif, L'TDl Park Ave. Lokalni odbor At. 8. Chicago. II!. — Prwlswluik: Anton Krapenc, 1636 West "Jlrst PUn-e: tajnik: Juhu Gottlieb, 184,"i We«t Ortnak Rd. In blapijnik: Leo Jnrjovec .Sr.. 1840 West 22nd PL Lokalni odbor St. 9. Waukegan. III. — Predsednik: Anton Kobal. 101." Commonwealth Are. North Chicago, ill.: rajnik: Joseph Zoro. 10*5 Wad«worth Are.. North ChU*a<ro. 111., in blajraj-nlk : Frank Nagode. »1.1 McAllrter St., Waukegan. 111.
Lokalni odbor št. 1«, Uoydell, Pa. —
Predsednik • Joseph MatiCiC: tajnik: Joseph Arhar. P. O. Box 159, in blagajnik: John Jereb. Lokalni odbor *t. 11. BoUe, Mont. —
Predsednik: Charle* Propp. 1144 East
plavlja okolico, seveda vse to^ški narod stojita pred nami kot Sec«>nd st.: tajnik: icuadj oražem, namroi Hnln-Vti^m nači-tn. nrftvmit. g nilhol voine. hnieVflli 202» Walnut St. in b'astajnlk: Charles
najprej določenem načinu. To je oigromien jez na Volgi..
pra%'cat s!nibol vojne, 'bojevali se bomo z neumornim navdu-
Ko «o gradili prekop Moskva	<i°kler vojna in mo-
Volga, ^o morali premestiti,! K<><mast vojne ne bo odpravlje-
preseliti več va^i v okolici nve-j sta Kalinina. Če se voziš z vlakom, vidiš skozi okno daleč naokrog samo tja do obzidja. Pred teboi ob železniškem na-hipu mole iz vode zeleni vrhovi brez. To je moskovsko movie. ki je obenem « kanalom "Moskva—Volga izpremenilo vso krajino in zemljevide tega
{ na iz tega planeta.
Amerikanci so vedno imeli korajžo in jo vedno bodo imeli. Vi znate povest o bonolbnem pi-
Lawea. 201 East Park St. Lokalni odbor fit, IS, Pittsburgh. Pa
Predsednik: F. J. Kress. 21S-57th St.: tajnik: John Deftnan In blagajnik: Nick PovSe.
Jr.. t MS Clark St. Lokali odbor it. 18. Barbcrtrn. Ohio.
Predsedulk: Josepli I-ekfta^. 196-2L'nd St. W.; tajnik: .TowpMue Porok, 29-16th St. N. W. In blagTnik: Louis Arko. l'-T22 W- Wooster Rd. Ijokalni odbor št. I®. Asoen, Colo. — Predsednik: John Ix>rsbiu, Box 2T>2, Aspen, Colo.
Lokalni odbor St. 50. Pueblo, Colo. —
Predsednik: John <ierm. S17 E. C St.: tajnik: Frank Peehnlk. 1232 Eiler Are. In blagajnik: Frank Brajda. R. 1, Box
Lokalni odbor fit. 21. Denver. Colo. —.
Predsednik: Anthony Jersin. 4S25 Washington St.: tajnik: Frank Okoren. 47"«n Pearl St. in blagajnik: Geo. Pavlakovb.h, 4573 Pearl St. Lokalni odbor fit .22. La Salle. III. — Predse<lnik: I-eo Zertilk, Lincoln Are.; tajnik ; Frank Kobllsek, <larneld Ave. In blasajnicarku : Emma Sbltnkus. 717-5tb St.
Lokalni odbor fit. 23. Johnstown. Pa—
Predseduj k: Andrew Vldrlch, Forest Ave.: tajnik : John "Lanperbolr. Jr„ 516 Lluden Are. In blagajnik obenem.	i .
Lokalni odbor St. 24 Trinidad. Colo.
Predsednik: Math Karrlc-b. 101T Lin-eoln Ave.: tajnik: John Ijpec. P. O. Box 26. Bon Carbo. Colo. In blaeajulk: Frank Tomatln, 1S02 Linden Ave. Lokalni odbor &t. 25. Claridge, Pa. — Tajnik: Jurij Prevlc. While Valley, Pa.
sabotažna ofenziva v Zdr. di-žavali in Južni Ameriki se bo
XNadaljevajge.)
)
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2<
50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam ^loney Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $-.....
Moje ime *---
St., nlica ali Box št.—--—-
Mesto in država------—
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK
lota Elison in radio vojakn G. sfcw3ala' na tak na^in, da se Aldri<ah-u m topnicarju Tony.J	Uiois,no ali mcrd&
Pastula — povest, ki jo Amerikanci bodo pripovedovali svo
jint otrokorol skozi generacije kot primer, da je človek v stanu ovladati vsako usodo. Ti
{prehodi za nekoliko tednov višina Tojažke ofenzive.
»Mi nkoranlo biti posebno pripravljeni. da zadušimo petoko-1 j udje so živeli skozi 34 dni na lonaše v Zdr. državah, ki bodo
_ 1__L________T____ _ • _____• ♦____•" ___ " _1__y . 1!__1__L \ i- ! n n roniA 1-1 O _
osvobodijo v«e žrtve pod na-c jsko in japonsko pestjo. Borili te borno za popolen mir, ravno tako, kakor za popolno zn »ago. .

odprtem morju na gumijevi rešilni splavi, 8 čevljev dolgi in 4 "čevlje širok*, brez nikake hrane, raznn one, ki so jo lovili iz njorja in zraka z "žepnim nožeiri in pištolo. In vendar preživeli so in so končno pri-j speli na obal otoka, ki ga ni-! so poznali. Vzlic yvojemn trpljenju in slabosti stali so kot m-cžje, ne da bi vcjč imeli ka |kega orožja za svojo obrauibo j niti čevljev na nogah, niti obleke, ,pa so korakali v vojaškem redn, češ. "ako so tn Ja ponci, ne maramo plezati po tleb."
Ameriki -borilci in vsi boril-ci združen lih narodov bodo morali zbrati ve« svoj pogmn te-korrt teh bodoeili -mesecev. iPre-pričan sem. da (poletje in jesen leta 1942, bo čas skrajne krize Ka nas vse. Hitler, kakor rokoborec, ki se ssaveda. da mn preti porafiS. sbira vse moči, ki Trm preostaja jo, za zadnji obupni udarec..
Nepričakovan napad, v
Lahko ono sigurni, da Hitler in Jaiponsko J>osta sodeloval^, da storijo nekaj nepričakovanega — morda napad s strani Japonske proti Alaski ali naši re.verozapadni obali istočasno, ko 'bodo nemška transportna letala šla Čez D,akar. da nudijo vodstvo in potu**' kakemu nem: šk«mfu uporu v Južni Ameriki. Karkoli naj bo, psihologična in
skušali sabotirati ne samo naše tovarne vojnega materiala, ampak, kar je neznansko važnejše. naše misli.
Krčeviti napori umirajočega blazneža bodo tako veliki, da nekateri izmed nas utegnejo biti zavedeni v m šl jen je, da položaj je slab v času, ko zares postaja boljši. Dogodki teb prihodnjih mesecev naj bodo še tako vznemirjajoči, bodo le povečali našo voljo doseči popolno ziriago v tej vojni.
{Ko mi tukaj v tej hemi&feri Tdbiramo svoj pogum za skrajni napor, ne smemo pozabljati na vtzviŠeno junaštvo - zatiranih narodov v Evropi in Aziji, naj bo to v gorovju Jugoslavije, v tovarnah Čehoslovaške in Fran cije,na njivah Poljske. Danske. Nizozemske ali Belgije, med mornarji Norveške ali v zasedenih pokrajinah Kitajske in Vzhodne Indije. Povsod duša človeka naznanja tiranu, da su ženjstvo telesa ne pomenja ko-ner; odpora.
Ne more biti polovičarstva. Sever, jtng zapad in sredoza-p„<j — volja ameriškega ljudstva je za popolno zmago.
Pobotanje je izključeno. Ne 'l*omo mirovali, dokler se ne
INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS
f H £ 'SE W
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology v angleščini GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti « knjigo NEW BNCVCLOPE. Dl A OF MACHINE SHOP PRACTICE (t angleMlnl) - Ta Telika knjiga popisuje In t slikah i»okaie temeljna dela mehanike. Razlotl vse natanko, kar mora znati oajboljS mehanik; pojasnu je v po rabo vsakega stroja, o-rodja In meril. Pouči ras, kako jo treba vporabl« načrte (blue prints > ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete poapeSitl svoje delo. Ne glede na to, aU »te fcle početnlk, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vreana. — 1000 slik In rlzh. 576 strani, trdo vezana knjiga stane
Samo $1.98
y Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
SI« Wert 1Mb Street > New Yortt