129. &»ev« Us OEUU, cet^tek 28. oktobra 1920. Poštnlna plaCana v gotovinl. LSiTO El. Ishaja viak torek, öetrtek in •oboto« — Cena i Za celo leto 80 K, M pol let« 40 krön, za četrt lela 20 K, za 1 raesec 7 krön. Poiamezna ftt«vllk* •!•¦• I krono. Na pismene naročbe brcz pošiljatvt denarja ¦• He moremo ozlratl. Naročnlki naj pošiljajo naročnino po poštnl nakaznicl. Reklamacije plede lista so poštnine proste. Ne- franklranl dopisl se tie sprejemajo. Na dopise brei podplsa se ne ozira. NOV& DOB& Ur«dni*t«o in upravnl*tvo se nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, Strossmajerjeva ulloa *t. •> Oglasi se računajo po porabijenem prostoru In sicer: za navadne oglase po 80 w od l mm, za poslana, na- tnanita občnih xborov, nainanlla o Mnrti, jahvtle itd, K 1*0 od 1 nun, xa reklamne notice med tekstom 9 K od vrste, Mall oglasi (največ 4 vrtte) I« K. Prl večkratnlh oblavah poputl Rokoplsl »e ne rra^ajo. Telefon M. W. IZDAJA IN TISKA ZVEWIA TI8KABIIA V CELJU. OSO OOGOVORW UBEDHIK V«Q8LA. »r-------y J--n: Memento! KoroSka je propadla, Jugoslavia tuguje, a posebno Slovenija. Ogorčenje posebno v Sluveniji največje. Radi česa? Ker smo propadli. Na koga ogorfenje? Na to vprašanje pa si ne ve odgovo- riti niti vsaki petdeseti. Ogorčeni smo, ker nas bolt in to je povrSnemu Slu- vencu dovolj. Naše časopfsje nam je za to trditev prejasen dokaz. Neistina bi büa, ako bi trdil, da nemški teror in antantarska dvoličnost nimata velikih zaslug 2a naš propad na Koroškem. To je gotovo. Ali morda še večji dfl krivde zadene nas same. Zadene. v prvi vrsti vse one naše za- bavljače, ki so povsod smatrali za svojo glavno nalogo delati nerazpolož*enje proti Beogradu in Jugoslaviji. S tern so poirjevali samo ono, kar so Nemci našim obmejnim rojakom pripovedovali 2e od nekdaj. Tu leži prvi vzrok in vsak tak zabavljač naj se skrije, pa ne on nodi danes na ulice in zbore pro- testirat proti koroški krivici. Protestira naj raje proti svojernu dolgemu je/iku in proti svoji lastni newmnos-tü Največji krivci so bili v tem po- ; gledu vsekakor naši Ulerikalci. Nijedna naša stranka ni toliko zabavljala na Jugoslav!jo, kakor klerikalna. Ti ljudje so sedeli v Beogradu v vladi, dorna pa so rohneli proti Beogradu in proti Srbom, kakor da je to naš največj: sovražnik. V Beogradu sedi vodja klerikahie stranke v ministerskem sveui, v Ljubljani pa njegov strankarski tovariš kot pred- sednik deželne vlade sklepa proteste in ultimate proti Beogradu! Ta stranka polni Ie drugo leto svoje časopisje z noticami in Clanki o »b'alkanizmu«, o »azijatstvu«, o naži veliki in balkanski mali kulturi, o korupciji v Srbiji itd. itd. Danes pa se ti ljudje nemara čudijo, da koroški Slovenci niso glasovali za on*i, protj katerim se je toliko pisalo bas" v onem časopisju, koiega je naj- več bi!o v coni A — kajti glavno vod- stvo v coni A so imeli klerikalci sami. Ko je priSel prof Cvijč na Ko- roSko, je kot panrteten mož takoj spoznal, da je pogrešuo povsod tščati v ospredje duhovnika, ki se ga malokje tnko so- vraži, kakor baš na Koroškem. Vem, da so svojčas Nemci v vseh obmejnih krajih počeli najstrašnejšo gonjo baš" radi tega proti duhovnikom, ker so le-ti bili glavna opora narodnega gibanja. Osobito velja to za Koroško. Toda du- hovniki bi morali sami biti tako pa- metni, da bi takrat, ko je SIo za ple- bisritne priprave, portavili v ospredje tudk pristaše drugih strank, neklerikal- nih. No, to se ni zgodilo, ker klerikalna stranka ni dovolila. Cvijič pa jc spo- znal, da je vse izgubljeno, ako duhov- niki ostanejo sami na čelu slovenske agitacije in je zahteval v Ljubljani, naj se naprosijo tudi vse neklerikalne stranke, da pošlje vsaka nekaj svoiili ljudi na KoroSko. Toda kdo je to pre- prečil? Preprečil je sam dr." Breie, ta najnesimpaUčnejša flgura, karsejlh |e kedaj pojavilo v slovenski politik] Slovenska socijalno-demokratična stranka je svoj čas hotela \z lastne inicijative poseči v plebiscitno gibanje. Hotela je poslati v cono A nekaj agi- tatorjev, ki bi tarn prirejali shode in s tem pripravljali med delavstvom raz- položenje za Jugoslavijo. A kdo je to preprečil? Zopet tsti nesimpatični dr. wJuJCl- i tj tomu nesposobnemu člo- naroUdn? vr}kaU" interes bil večF nego mokratier el !p. d» bodo sodjalni de- sloii" rnnki J° aKitaci> koristlli tlldi svoj. strank., pa je kratkomalo prepo- confA MCIiaIi8tlino »K'tacPiioPv Ravno tako so dosegie uspeh kle- nkalne huiskanje prot, agrarni reformL V Sloveniji ie pnbližno 800 000 ha gozdov, torej skoraj polovjca vse na^P zemlje. A od teh 800.000 ha jih spada nič manj riego 200.000 v veleposestva To dokazuje dovolj, da je vprašanje agrarne reforme tudi za nas važno. In Ce bi se bila že izvedla, bi to bilo silno ; ¦»¦¦»¦¦aaaiaiii^-------------------- blagodejno vplivaio tudi na Koroško, kjer se nahajnjo ogromr.a veleposestva. Toda klerikalci so hujskali proti «grarni reformi in se v Beogradu vezali vedno z nasprotniki iste. Zakaj? Ker Ima cerkev sama ogromna posestva in klerikalcem je seveda cerkev bližja, nego narod S svojim postopanjem so dosegli, da je celo narod v Sloveniji ie izgubil vero v agrarno refurmo, a kako da bi je ne izgubil koroSki trpin! Klerikalci gledajo zmiraj samo na svoj strankarski interes, to je na inte- res duhovnircov. Oni so mislili: ne pu- stimonobenega neklerikalcanaKoroško! Delaimo sami in Ce bo cona A na^a, bomopotern obenem za državnozborske volitve imeli zasiguranih mnogo tisoč glasov. Po ostaiih delili Slovenije na- zaduiemo, zato si skušajmo najti na- domestila na Koroškem. To je bil kle- rikalni načrt in v tem klerikalr.em na- črtu leži velik del krivde za naš ko- roški poraz. Jedro krivde pa je v separatistični hujskariji, v separatističnem stremljenju. Ponavliam že stokrat: Slovence je spa- • silo jugoslovensko gibanje, ki so ga ' pred vojsko klenkalci huje preganjali, | nego sami Neir.ci. Na§a volja, živeti v j narodnem in državnem jedinstvu s Si bi in Hrvati, nas je spasila, a ne kleri- kalna pesem »Šrbe na vrbe!« Za vs2- kega iazumnega človeka je to važen fakt, potrjen od zgodovine, in obenem J važen kažipot za bodoče delo. Samo ! narodno jedinstvo s Srbi nas more spasiti tudi \z bodočih opasnosti. Pisa! sem že, da nobeden dei Jugoslavije ni tako eksponiran, kakor je baš Slove- nija. Čim bolj se v Sloveniji pojavljajo stremljenia proti Beogradu in Srbom, tem večja je opasnost za Slovenijo od strani Nerncev in Italjanov, ker bratje Srbi končno tudi nfso Koroščevi jureki, da bi si dali vse dopasti. Nase gesio bodi torej: najbrezobzirnejši boj proti klerikalcem.tem glavnim zagovornikom separatizma! S koroškim porazoni mera izku- šenj še d1 poina. Že se namiguje, da pripravlja llalija diplomatičuo ofenzivo na našo krasno Gorenjsko, Bled, Bo- hir.jsko Bistrico, Jesenice. In 5e vcčja bo naša tuga, ako nas zadene tudi ta nesreča. Ali jaz mirno Irdim, da ml Slovenci boljše usode nlti vredni nlsrno, kajti mi sami smo krivi, da so klerikalci toliko časa hujskali med nami proti Stbom in proti Jugoslaviji. Kle- rikalci si očito žele nazaj pod Habs- buržane, kakor nam to posebno jasno dokazuje tudi vsa klerikalna politika na Madžarskem, v Avstriji in na Slo- vaškem. Naši kierikalci niso niti za knof boljgj. A mi jih trpimo! Mi se niti najmanje nismo ganili proti klerikalne- mu časopisju, proti Brejcu, ko je po- slal ultimat v Bcograd, proti Korošcu, ki je c«rlo kot minister zagovariai samo- stojnost Slovenije! Zapustili smo ono znamenito delovno bazo, na kateri smo pred vojsko pripravljali tla našemu na- rodnemu ujedinjenju. UjeclnÜI smo se sreer, all celo mi sami smo lanl In letos stopill Često med zabavijače ter tako iskaü neke sorodne vezi s kleri- kalnimi separatist!. Mi si boljse usode ne zaslužimo, ako ostanemo tak!, kakorSni smo se- daj! Ako hočemo umreti, potem osta- nimo, kakor smo. Ako pa hočemo ži- veti, potem vzdignimo zopet ono zma- gonosno ?.astavo, pod kojo smo se zbirali do I. 1914. Na nas samih je, kako se odločimo. Ali za življenje ali za smrtl Samo odločiti se treba, ne pa javkat.il Ba5 je primerni čas. Bližajo se volitve za konstituanlo. Če hočemo živeti, glasiijmo proti separatizmu. Če pa hočemo nazaj v robstvo, potem dirjajmo tudi tokrat za Korošcem in j Brejccm, pa bomo kmalu spet pri j ŠuSteršiču in Karlu! Kakor hočemo! ! Ne mislite, da bo kdo plakal za nami. \ Nismo tega vredni, ako mislimo, da se ; moramo vsak trenotek skregati s pa- ! mctjo! Koroška nam je velik mementol Koroščeva zvezda za- haja! Ni §e menda bilo v Sloveniji po- Iitičarja, .za katerim bi celi narod stal tako .trdno, kakor je stal 1. 1918 za Ko- roScem. In tudi se nikdar ni imel ka- teri slovenski poiitičar tako povoljnih prilik, da si v Ijudstvu za ce!o živ- Jjenje osigura Clm najtrdnejSo pohtično" pozicijrv kak(?r j»h u tmel KoroSec I, 1918. Da je KoroSec' I. 1918 in pozneje vztrajal v svoji politiki izključno na narodnem stališču, na kakorSnem se je nahajala naša politika v zmagonosnem ietu 1918; da je ostal veren osobito veliki ideji narodnega in državnega je- dinstva Sroov, Hrvatov in Slovencev, on bi bil 5e danes najslavnejši politi- čar v Sloveniji. Toda Korošca je gnalo nazai na pota, ki jih je svoj čas ugla- dil skupno z izdajico Ivanom Šušterši- čem. Vrnil se je na to pot prostovoljno, morda samo iz jeze, ker so tudi de- mokratje s pomočjo svojih ožjih so- mišljenikov iz ostaiih delov države do- bili znaten vpliv na državno politiko. Samo jeza, samo zavist ga je natirala ; na pota, ki ga danes vodijo v neizo- j gibno pogubo. j Spominjamo Korožca samo na eno: Od decembra 1918 pa do avgusta 1919 je bil član ministrstva obenem z slo- venskim demokratom dr. Kramerjem. Ministrstvo je bilo sestavljeno iz za- stopnikov vseh strank. A najmanje je mislil na kake strankarske ekstrature g. dr. Kramer. Pri vsem svojem delu je jinel v vidu samo narodni inkres in potrebo konsolidacije novih prilik. Pa se g. Korošec spominja, kako je on Krameija redno pustil na cedilu, kadar- koli je Kramer v ministrskem svetu stavil kake predloge, osobito take, ki so se tikali Slovenije? KoroSca |e pri tem gonila sama zavist, da bi za Slo- venijo "storil nekaj minister, ki ni pri- staš njegove stranke. SHČno je Ko'ro- šec povsod in vedno mislil v prvi vrsti na strankarski interes, med tem ko mu narodna korist ni bila mar. Tako je KoroSec sam dirjal v svojo pogubo. A v pogubo je gnal tudi svojo nekdaj tako mogočno klerikalno stran- ko. Cela vrsta nekdaj najvnetejših k!e- rikalcev je odpadla od stranke, gotovo ne radi tega, ker so bili zadovoljni z delovanjem stranke. Neiposobnost stran- kinega vodstva jih je gnala drugam. In Se se oglašajo vsak dan novi mdžje, ki prestopajo \z klerikahie stranke. Vse to je v prvi vsti Koroščeva zasluga o- ziroma z stališča Koroščeve stranke njegova krlvda. On je bil tisti, ki ni umel dati strauki dobrega pravca za politično udejstvovanje. L. 1918 je bila stranka čista, a Koroščeva krivda je, da je zašla zopet v blato, v protido- movinsko politiko. KoroŠec je tekorn zadnjih dveh let jasno dokazal svojo popolno nesposobnost. Qovori se, da so se merodajni kro- gi klerikalne stranke sami začeli zave- dati, da je treba poiskati vzroke za rapidno nazadovanje stranke. Neki ne- zadovoljneži baje že odkrito kažejo s prstom na Korošca kot krivca, češ, da niti do gležnja ne seže Šušteršiču in Kreku. Prav so pogodili! Ali kje hoče- jo iskati novega voditelja? Naj nema- ra nastopi Brejc, ta najnesimpatičnejša oseba, kar jih je tekom zadnjih 50 let nastopilo v slovenski politiki? Ali pa g. zdravnik Jankovič, ki celo za Koro- šcem zaostaja za cele kilometre? Nimajo nikogar, zato so v največji zadregi, a Koroščeva zvezda rned tem naglo tone in to po njegovi povse lastni krivdi. Da, da: Zabavijanje na »sarnostoj- ne kramarje in oštirje« in na »liberalne brezverce« <5e ni politika. Menda se bo na svoja stara leta o tem preprifat celo sam KoroSec! P k. PcSitične vesii»* VesnlČ o koroškem pleb scltu. Na vpraSanje poslaiica Džamonje je min. predsednik Vesnič izjavil med drugim, da je priznanje plebiscite, izvrSenega na podlagi mirovne pogodbe, na5a doIŽ- nost, ker to zr-.hteva cast podpisa, ki je bil izvršen na tej pogodbi. Jadranska konferenca bi se gla ^ som zadnjih vesti italijanskih iistov :_ cela prve dr,i novembra na ita14l|angkj Rivijeri. O Črnl Gorl ne r-Älpravl|amo. Italija je hotela pri "fadranskih poga- janfifi načtt,: ll]M vpraSanje Črne Gore. , . .' H vira poročajo, da je iz verodostojne«. -^ ita"]ijansi0 da 0 naša vlada obvest.u, .ib ^bat tem vpraSanju zanjo ni ik ,,e regeno ker je s priklopitvijo Črne Go. • itaj:' Sforza kot optimist. V seji .^ janskega ministrskega sveta 26. t. n.. ss je zunnnji nvnistor grof Sfor/.a o italijansko - jugoslovanskth pogajanjih izrazil zelo optimistično in je naglaial svoje zaupanj« v spravljive namene beograiske vlade. O spravljivih name- nih Itali;e ni nič pov*:dal. Madžarsko je pozvala je pozvala poslaniška konfererca zadnj-krat, da ratificira m'uovno po^odbo do 18. nov. V Avstriji so postavili krščanski socijjtlci kot kandidüta za prodsednika republike sedajnega žtajerskega dežel- nega predsednika dr. Rintelena. Italijansko poslanska zbornlcabo sklicana na 10. nov. Kaj bo z dtnastijo na GrškemV Vsled težko bolezni giSkega kralja Kon- štantina se na OrSkem razpravlja vpra- Sanje nasledstva. Min. predsednik Ve- nizelos je izjavil, da ie njegova stranka pripravljena priznati kraljevega miaj- šega brata Pavla za kralja, če se pre- gnanikralj Konstantin odpove vsem pra- vicam do gržkega prestola. Ital'jani snublj^o Madžare. Glasom tržaškega lista »Piccolo« je pri^el v BudimpeSto kot politični predstavnik Italije knez Castagnetto. Obiskal je vplivne može danažnje MadŽarske in jim razložil svoj program. Njegova glav- na naloga je vzpostavitev tesnih vezi med Italijo in Madžarsko. Osobito v re- škem vpraäanju naj bi se dosegla neka skupnost. V gospodarskem oziru da je Reka brezdvomno pristanišče Madžar- ske. To so nove laške intrige proti na§i državi, ki jim treba posvetiti pozornost. V Rusijl se je pojavila, zlasti na jugu, mo^na agitecija za vpostavitev carizma. lmenuje se veliki knez Mihael NikoIajeviČ, drugi brat bivšega carja Nikolaia. Mandžurijo zasedlo je 10000 mož japonskih čet, da vamjejo japonske in- terese. Kitajska vlada pa je japonski javila, da lahko vzdržuje tudi sama red in mir. Na AngleŠkem upajo, da pride v kratkeni do sporazuma med stavku- jočimi rudarji in vlado. Zadeva Viljeina za Angltjo re- šena. V angleški posianski zbornici je izjavil Bonar Law, da se vlada ne bo več bavila z zadevo bivSega nemSkega cesarja Viljema, ker da je to vprašanje za Anglijo reSeuo. Grški kralj umrl. Kralj Konstantin je -25. tm. umrl. Razpuščeni parlament se skliče, da izvoli regenta. lzvoljen bo najbrže general Konduriotis, zaup- nik Venizelosa. Iz Korotana. Vellkovški nernškufarskl zagrl- zenci so naSe vojaštvo pri odhodu za- smehovali in psovali. Enega naihujs'h, renegata Wernigga, je orožništvo za- prio. V Velikovcu so nameravali Nemci to nedeljo prirediti veliko zmagoslavje. Cuje^ se, da je distriktni svet plebiscitne komisije prireditev prepovedal. ker se je bilo bati neljubih dogodkov. Avstt ijskl proglas v con! A. Av- strijski clan plebiscitne komisije je izdal na prebivalstvo v coni A proglas, v katerem naznanja, da se z avstrijsko upravo zopet povrača v cono A red in mir. Ublažiti hoče umetno razbur- jenost zadnjih mesecev in nepristran- sko in pravično vršiti službo. Sloven- ske sodeželane uverja, da bodo vsa Stran 2. »NOVA DOOAi Štev. 129. merodajna rnesta varovala njihov je- zik in narodnostne posebnosti. Ne bodo preganjale nobenega prebivalca v coni A zaradi njegovega političnega pre- pričanja. Tudi oni, ki so 10. okt. g!a- sovali za Jugoslavijo, lahko brez strahu in 7. zaupanjem gledajo v svojo bo- dočnosr kot enakopravni državljani svobodne in demokratične avstrijske republike. — Mi samo pravimo: ve- deremo! Politično pismo iz Maribora'. Maribor, 26. okt. 1920. Miiiulo nodeijo je otvorila narodno socijalistična stranka javen volilni boj v Marlboru. Kot drugod v Sloveniji, so se združili tudi v Mariboru v NSS. malkontentje vseh vrst in tako so po- stali Čez noč tudi razni »gigerli« in politični otročaji socijalisti na — na- rodni podlagi. Pra.v je rekel dr. Žer- jav. da ti ljudje nikdar ne bodo po- stali socijalisti, četudi si hočejo sami to sugcrlrati. In tako se krog teh na- rodfiih socijalcev od njene ustanovitve ni razširil čez železniSke uradnike in in pa nekaj Primorcev. Ves čas svojega obstoja se je NSS. borila proti advokatorn, ki so bili po njeneni mnenju glavni vir po- litične korupci}e, sedaj pa je prvi no- silec njihove kandidatne liste advokat dr. Ribaf iz Trsta, ki pa je menda vsaj tako blizu principom kapitalizma, kot predstavitelji vseh drugih političnih strank. Iz tega vzroka menda tudi v nedeljo v Mariboru ni prav nič po- vedal, kako si pravzaprav on pred- stavlja narodno socijalizacijo. Shod je bil dobro obiskan, težko pa je bilo dognati, če je bilo med zborovalci več pristašev ali radovednežev. Če bo znala naša JDS stopiti iz svoje dosedanje rezerve, izvesti svojo organizacijo v širši koncepciji in za- interesirati za politično živijenje svoje številne zmožne somišljenike, ji boj z NSS ne bo težak. Nodeljski popoldanski shod NSS v Rušah je namreč jasno pokazal, da ta stranka nima v našem kraju tal in življenske upravičenosti Okrog 100 narodnih socijalcev je pe- Ijalo svojega kandidata dr. Ribafa na shod v Ruše, kjer pa jih je pričakovalo komaj kakih 10 domačinov. Oospodje pa so vendar ponovili svoje govore iz Maribora — sarnim sebi, na oder je stopil se njihov organizirani pristaš, glavni urednik »Straže«, kaplan dr. Le- nart in izvajal program NSS dobesedno takoie: »Vedno sem bil prepričan, da nam Slovencem še nekaj manjka in to narodno socijalna stranka. Kajti kam bi naj 5li Jjudie, katerim se je zameril fajmoSter in oni, ki jih je ogoljufal advokat. Mnogo je teh in vso to maso bi izigravale druge stranke, posebno klerikalna in liberalna. Naj torej živi NSS'« Zborovalci so navduSeno plo- skali izvajanjem tega vtihoiapljenega pristaša, klerikaltie.^a šefredakterja. Na- zadnje pa so jih vse skupaj nagnpli rdečkarji, ker v Rušah baje ne rabijo »srbijancev«. Veliko važnejši politični faktor pa so v Mariboru socijalni demokrati. Pa pod imenom »socijalnih demokratov« danes pravzaprav v Mariboru nimamo nobene stranke več, ampak kar tri nove socijalistične stranke. Poročal sem la svoj čas, da se naši socijalisti na zunaj sicer imenujejo jugoslovanske socijalne demokrate, v jedru pa je bila ta stranka tudi po prevratu, kakor po- prej v Avstriji, prava nemško-nacijo- nalna stranka. Uplivi liubljanske cen- trale se v Mariboru nikakor niso mogli uveljaviti, ampak so v organizaciji ab- solutno komandirali nemški sodrugi, poprei Valisch, po njegovem begti pa neki Nachtigall, ki si je med tern ku- pil krasno hišo, čeprav je njegova rod- bina še nedavno živeia v pomanjkanju. Koliko je na tej podrejenosti sloven- skega življa v stranki kriva nezmož- nost in nedelavnost naših slovenskih sodrugov inteligentov a la prof. Pavaj, dr. Škapin, Slanovec itd., ne vemo. Dejstvo je, da je organizacija začela že lansko leto izdajati nemško pisan ča- sopis »Volksstimme«, ki je od št^vilke do številke hujSe nemško nruijonalen, šele veliko pozneje pa so pričeli iz- dajati slovensko »Enakost«, ki se radi tega bori za obstanek. Eoi nemškonacijonalnih in naših internacijonalnih duhov in deloma ko- munističnih je trajal na tiliem žc doi- go v stranki. Izbruhnil pa je Še le pred kratkim ob priliki reklamacij za volitve. NemSki sodrugi so nanireč na vsak način hoteli ti'di voliti, pa jim ni biio po volji, da jih je strankino tajniStvo reklamiralo kot rojene Slo- vence, ampak so hoteli biti reklami- rani le kot jugoslovanski državljani. In tako so končno ustanovili svojo Iastno stranko pod firme «Ujedinjenih soeijalistov«. Ker pa niso imeli pro- grama, in so menda tudi uvideli, da ne bi posebno lahko živeli s to novo stranko, so se čez par dni sprcmenili v levico JSDS in ta se je nato začela pogajati s stranko slovenskih komu nistov. V Mariboru so vodili pogajanja prof. Ivan Favaj, bivši urednik »Volks- stimme« Tone Omajner in Nemec Nachtigall. Sklenili so, nastopiti enot- no s komunisti in sporazumno z nji- mi sestaviti tudi kandidatne liste, kar je že odobril »mariborski proletariat« na okrožni konferenci. Koliko sodrugov b%$% valut in dovoljuje vsakovrstae Kredite» ^__________________________________296-28____________________________ * Edina slovenska specijalna \ trgovina z batvami in laki. j > Agentura fin komt- 1 sijsKo podjetie. j Iv. Verlei8 Celje 1447 156-67 Narodni dom Trgovina z lesüm in drvrni «a drobno in debelo. : Kupuje tamski in ost*li les po najvišjih dnevnih cenah. Registrov kreditna in st^wberca iadrugazom.2eav. «T^äB««« Prešernova ul, 15 ** 1#G5lJM "LASTNI DOM" Sprejema tiranilne vlo$e ifl jih ctbpe&rfuje po /VB Ol ^ 4ot *tiiu od Bio ^^* |O# 156-70 Na debelo in drobno kupite «ajbolje pri tvrdki Janko Bovha Celje, Kralja Petra c. Ccije, paph», zvezke9 svinčni- ke, pert 3a, radirkc in vse t^ruge šolske in ps- sarni&ke f'otr^bžčine.15 ZHDHUGH ! za pridelovame semen ! P;Äv; ZAGREB ST7T« I Prodaja semens 9_$ vsch vrst žit«( deteljnih, ze'en- jadnih, cvetličnih itd. Seme je pr- vovrstne kaWovostl, pridelano in nabavljeno pod nadzorstvoin stro- kovnjakov. Za uspeh in kalenje se jamči v vsakern oziru. Ilustro- vani ceniki se pošljejo za zahtevo. Naročila se izvršujejo po pošti v tuzemstvu proti povzetju ali vroti predplačilu. ¦¦¦¦¦—¦ 1385 5—5 UniPorijBoi drtauii iiFBdtik ^^ w iščc postranskega zaslužka v kak5ni pisarni. Cenj. ponudbe na upravniStvo »Nove Dobe«. 1398 3-3 I Stavbeno in galan- S 1 terjsko kleparstvo { "* Ant. jo3m nssl. " FponjD Oolzan —------Celje------— 2t; Uralla utam do i m salon za izdelovanje oblek, toalel in plaŠČCV v najnovejši modi ter se priporočam cenjenim damam za prvovrstna dela. 1 odliCnim spoštovanjem U39 2~A , Viktor "Reich.. |^» p^> Pr>idnega iilapca, h konjem sprejme takoj M. Vj sčko, žaga na Polzeii. Isti dobi hrano in do- bro plnčo. 1426 3-2 /F ^ weh vrst ^^ GCIRIL, SITAR \*w UÜBUANA aJ CO 00 (si i Pohistwo za 2 sobi, kuhinjo, drva, premog in drug» predmeti se prodajo. — Ipavčeva uüca štev. 10, pritličje. 1432 1 ueletrgouina ^ Celje, ^upujcBti pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. 100-95 99CeeYl1arske zatouge" Narodnl __ ^^^^H-ä^ä Narodnl dom, ^A ¦?. ^¦lll dom. W .»J| Vm 1405 5 5 |i##$il$l5|^ 138712~3 si vim ?fl CBÜHB čfsfi In ohraisja usnje Izdelule CT ilVlil" iouarnii kemJČiiih Telefon 546. Zfl^reb, lÜCa 213. Brzojaui: „Cemia". P. f. gostilnfčarjem se naznanja | otvoritev trgovine % vSnom j | CELIE, Qosposka ul. 6, »Hotel Balkan«. j ij V zalogi so prvovrst. banaška, dalma- j \ tinska in vsakovrstna druga vina. 1403 5"4 I | Cene zsnerne. Postrežba ločna. |