148 Šolska kronika • 1–2 • 2019
UDK 37.091.2:376:93/94:373.3
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 2. 7. 2019
Staša Ivanec*
Temeljni dokumenti, ki so v pomoč 
učiteljem zgodovine pri delu z učenci z 
učnimi težavami v osnovni šoli
Basic documents aimed at helping history teachers in their 
work with pupils with learning disabilities in primary school
Izvleček 
Prispevek kronološko prikazuje dokumente, 
ki so v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z 
učenci z učnimi težavami: zakonodaja in pro-
gramski dokumenti, učni načrt za zgodovino, 
učbeniki in priročniki (metodični priročniki 
za pouk zgodovine; priročniki z usmeritvami 
za delo z učenci z učnimi težavami ne glede 
na predmetno področje; zborniki prispevkov 
s primeri dobre poučevalne prakse). Empi-
rični del prispevka se nanaša na izbrani izsek 
iz dvodelne pedagoške raziskave, pri kateri 
je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-
-neeksperimentalna metoda in pri kateri so 
sodelovali učitelji zgodovine: spletna anke-
ta iz obdobja junija do sredine julija 2014, 
polstrukturirani intervjuji iz obdobja janu-
ar–februar 2015. Anketni rezultati kažejo, 
da učitelji zgodovine poznajo in upoštevajo 
temeljne nacionalne dokumente, ki nudijo 
podlago za delo z učenci z učnimi težavami. 
Intervjuji pa pojasnjujejo, da učitelji zgodo-
vine pri svojem delu upoštevajo učni načrt 
za zgodovino, le-ta jim pomeni okvir delova-
nja, toda v ospredju njihovih prizadevanj in 
odločanj so učenci z učnimi težavami. Tudi 
navedeni dejstvi nakazujeta na uveljavitev 
sodobne integracijske šolske politike v sloven-
skih osnovnih šolah. 
Abstract 
The article chronologically presents the 
documents aimed at helping history teach-
ers in their work with pupils with learning 
disabilities: legislation and programmatic 
documents, the history curriculum, textbooks 
and manuals (methodical manuals for teach-
ing history; manuals with guidelines for 
working with pupils with learning difficul-
ties, regardless of the subject; collections of 
papers with examples of good teaching prac-
tices). The empirical part of the article refers 
to a chosen section of a two-part pedagogical 
study, in which descriptive and causal non-
experimental methods were used and which 
involved history teachers: an online survey 
from the period between June and mid-July 
2014, and semi-structured interviews carried 
out between January and February 2015. The 
survey results show that history teachers are 
familiar with and take into account the basic 
national documents that offer a foundation 
for working with pupils with learning difficul-
ties. The interviews show that history teachers 
adhere to the curriculum for history, which 
constitutes the framework of their activities, 
but at the forefront of their endeavours and 
decisions are pupils with learning difficulties. 
These two facts also point to the establish-
ment of a modern integrational school policy 
in Slovenian primary schools.
* dr. Staša Ivanec, Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica,  
e-pošta: stasa.ivanec@guest.arnes.si
149Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
Ključne besede: pouk zgodovine, učenci z učnimi težavami, zakonodaja in 
dokumenti, učni načrt, učbeniki in priročniki 
Key words: history lessons, pupils with learning difficulties, legislation and 
documents, curriculum, textbooks and manuals
Uvod
Sedanji šolski sistem v Republiki Sloveniji temelji na sodobni integracij-
sko-inkluzivni pedagoški paradigmi,1 ki daje posebno pozornost specifičnim 
skupinam učencev v oddelku in individualnim razlikam med vsemi učenci z 
namenom kakovostnega poučevanja, pomoči in aktivnega vključevanja vseh 
učencev v delo in življenje oddelka. Tovrstna prizadevanja se nanašajo tudi na 
delo z učenci z učnimi težavami.2 
Za dosego integracijsko-inkluzivne paradigme so na republiški ravni nastali 
dokumenti, ki naj bi jih pedagoški delavci osnovnih šol poznali in uporablja-
li pri poučevanju učencev z učnimi težavami. Da bi te dokumente podrobneje 
osvetlili in izpostavili njihovo pragmatično vrednost pri pedagoškem delu, jih 
predstavljamo v pričujočem prispevku. Splošno veljavni dokumenti so: šolska za-
konodaja in temeljni strokovni dokumenti (koncepti, navodila, smernice), ki jih 
potrjuje Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Ker se v prispevku posebej 
osredotočamo na pouk zgodovine, pa ob navedenih dokumentih predstavljamo 
še učni načrt za zgodovino ter učbenike in raznovrstne priročnike, ki jih lahko 
uporabljajo tudi učitelji zgodovine. Sledi prikaz izsledka iz empirične pedagoške 
raziskave, izvedene za namene doktorske disertacije. Empirični izsek se nanaša 
izključno na raziskovalno vprašanje, koliko so temeljni zakonodajni in program-
ski dokumenti (temeljni strokovni dokumenti, učni načrt za zgodovino, učbeniki 
in priročniki za učitelje zgodovine) v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učen-
ci z učnimi težavami.3 
1 Pojma integracija in inkluzija se v literaturi navadno pojavljata kot pomenski par, včasih tudi 
kot sopomenki, saj ni enotne definicije o obeh pojmih (procesih). Oba pojma (procesa) po-
menita vključevanje otrok s posebnimi potrebami v običajne razmere vzgojno-izobraževalnega 
dela, pri čemer se najpogosteje navaja naslednja pomenska razlika: integracija je razumljena kot 
organizacijski ukrep, inkluzija pa »pedagoški, socialni in psihološki proces« oz. »popolnejši, 
kakovosten drugačen proces«, s katerim se vzpostavlja do vseh sprejemajoča kultura in se zago-
tavlja podpora vsakomur (Metod Resman, Dileme uresničevanja šolske integracije in inkluzije, 
Sodobna pedagogika, 52 (118), 2001, št. 5, str. 72–90). 
2 Lidija Magajna in sod., Koncept dela Učne težave v osnovni šoli, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 
2008.
3 Staša Ivanec, Vloga in usposobljenost učiteljev za prepoznavanje in odpravljanje učnih težav pri 
pouku zgodovine v osnovni šoli, Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozof-
ska fakulteta, 2015.
150 Šolska kronika • 1–2 • 2019
Učenci z učnimi težavami v sodobni osnovnošolski zakonodaji
Šolska reforma, ki je na področju osnovnega šolstva uvedla devetletno 
osnovnošolsko izobraževanje (poprej osemletno) in sprejela integracijsko šolsko 
politiko,4 je bila uzakonjena leta 1996. V prispevku se zato najprej osredotočamo 
na zakonodajni okvir. 
V Zakonu o osnovni šoli (ZOsn) iz leta 1996 so bili učenci z učnimi težavami 
v 11. členu poimenovani kot del širše populacije otrok s posebnimi potrebami, 
v katero so spadali še »otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovi-
dni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani 
otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki po-
trebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno 
pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje 
in izobraževanja«, pa tudi »posebej nadarjeni učenci«.5 
V pomoč učencem z učnimi težavami je bilo z 12. členom zakona določeno 
prilagajanje metod in oblik vzgojno-izobraževalnega dela, pomoč pri dopol-
nilnem pouku ter vključitev v druge oblike individualne in skupinske pomoči. 
Podobno je veljalo za posebej nadarjene učence, za katere se je namesto 'dopol-
nilnega pouka' predvidel 'dodatni pouk'. Za druge učence s posebnimi potrebami 
so bile že v 11. členu (3. in 4. odstavek) predvidene različne usmeritve, in sicer: 
usmeritev v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno stro-
kovno pomočjo (v nadaljevanju DSP), ki se izvaja v okviru rednega programa 
osnovne šole, usmeritev v prilagojeni izobraževalni program ali usmeritev v 
posebni program vzgoje in izobraževanja. Za navedenimi usmeritvami se skri-
vajo različne sistemske rešitve. Z usmeritvijo v določeni vzgojno-izobraževalni 
program pa otroci s posebnimi potrebami prejmejo tudi pravico do individualizi-
ranih programov vzgoje in izobraževanja.6
Leta 2000 je bil sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 
(ZUOPP). Z njim je bila opredeljena pot usmeritve otrok s posebnimi vzgojno-iz-
obraževalni potrebami v ustrezne programe vzgoje in izobraževanja ter načini in 
oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Zakon za otroka s posebnimi potrebami 
šolske starosti navaja kot možne vrste programov vzgoje in izobraževanja: izo-
braževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, prilagojeni izobraževalni 
program,7 posebni program vzgoje in izobraževanja ter vzgojni program (sle-
dnji se izvaja kot program s prilagojenim izvajanjem in DSP, pri čemer mora biti 
strokovna pomoč vsebinsko ustrezno oblikovana; v skrajnih primerih se izvede 
4 Socialna integracija je bila na področju predšolske vzgoje prvič zakonsko opredeljena že leta 
1980 (Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, Uradni list SRS, št. 5/1980, 30. člen).
5 Zakon o osnovni šoli (ZOsn), Uradni list RS, št. 12/1996, 11. člen, 2. odstavek.
6 Prav tam, 11. in 12. člen.
7 Prilagojeni izobraževalni programi se delijo na prilagojene programe z enakovrednim izo-
brazbenim standardom in prilagojene programe z nižjim izobrazbenim standardom, kar je v 
ZUOPP nakazano v 12. členu. V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz leta 2011 
(ZUOPP-1) pa je navedena delitev eksplicitno predstavljena v 5. členu (vrste programov). 
151Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
oddaja otroka v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami). 
Izvajalci programov so šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s poseb-
nimi potrebami, pod določenimi pogoji se organizirana vzgoja in izobraževanje 
lahko izvajata tudi na otrokovem domu ali v zasebnem zavodu.8 Toda za našo 
razpravo je najpomembnejši 2. člen ZUOPP, ki pri opredelitvi otrok s posebni-
mi potrebami v primerjavi z ZOsn ni navedel niti posebej nadarjenih učencev 
niti učencev z učnimi težavami. Namesto slednjih je ZUOPP v populacijo otrok 
s posebnimi potrebami uvrstil 'otroke s primanjkljaji na posameznih področjih 
učenja'.9 Pod tem pojmom pa so razumljeni učenci z zmernimi, težjimi in naj-
težjimi specifičnimi učnimi težavami oz. 's specifičnimi učnimi težavami višje 
stopnje', ki so usmerjeni v program osnovnošolskega izobraževanja s prilagoje-
nim izvajanjem in DSP.10 
Prva uradna podzakonska definicija primanjkljajev na posameznih podro-
čjih učenja je bila predstavljena leta 2003 s Pravilnikom o organizaciji in načinu 
dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opre-
delitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi 
potrebami. Iz njega razberemo, da je učenec »lahko prepoznan kot otrok s pri-
manjkljaji na posameznih področjih učenja le v primeru, ko so se izrazite učne 
težave pokazale že v dosedanjem šolanju in jih ni bilo mogoče odpraviti kljub 
prilagoditvam metod in oblik dela oziroma z vključevanjem v dopolnilni pouk in 
v druge oblike individualne in skupinske pomoči …«.11 Leta 2006 je bil navedeni 
kriterij še dodatno razčlenjen.12 
Osnovnošolska zakonodaja se sprotno posodablja.13 Tako je Zakon o spre-
membah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-H) iz leta 2011 določil nove 
člene (11., 12. in 12.a člen) in v njih ločeno opredelil izobraževanje nadarjenih 
učencev, učencev s posebnimi potrebami in izobraževanje učencev z učnimi te-
žavami. Pri opredelitvi otrok s posebnimi potrebami se je ZOsn-H skliceval na 
ZUOPP, zato v njem niso več navedene skupine posebnih potreb, temveč le mo-
žne usmeritve v programe vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.14 
Za učence z učnimi težavami pa od tedaj velja, da so to »učenci, ki brez prilago-
ditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Šole tem 
8 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), Uradni list RS, št. 54/2000, 1., 5., 
14., 16.–19. člen.
9 Prav tam, 2. člen.
10 Magajna in sod. 2008, str. 12–14. 
11 Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o 
kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi 
potrebami, Uradni list RS, št. 54/2003, VII. kriterij. 
12 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za 
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanj-
kljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, Uradni list RS, št. 25/2006, 3. člen. 
13 Ivanec 2015, str. 55–92.
14 Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-H), Uradni list RS, št. 87/2011, 
3.–5. člen.
152 Šolska kronika • 1–2 • 2019
učencem prilagodijo metode in oblike dela pri pouku ter jim omogočijo vključitev v 
dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči«.15
Leta 2011 je bil posodobljen tudi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi po-
trebami (ZUOPP-1).16 Slednji je vstopil v veljavo 1. septembra 2013.17 ZUOPP-1 je 
redefiniral skupino posebnih potreb, h kateri so bile dodane avtistične motnje, 
uveljavil je posodobljeno terminologijo, toda ohranil izraz 'otroci s primanjkljaji 
na posameznih področjih učenja'. ZOUPP-1 je postavil nov vidik tudi pri defi-
niranju DSP. Ta se lahko izvaja kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir 
oziroma motenj, kot učna pomoč in po novem tudi kot svetovalna storitev.18 Prek 
slednje naj bi se z vidika vključevanja in podpore učencu s posebnimi potrebami 
zagotavljala pomoč tudi njegovi socialni okolici, tj. družini, vrstnikom in strokov-
nim delavcem.19 
Leta 2015 so bili v samostojnem dokumentu objavljeni posodobljeni kriteriji 
za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi 
potrebami.20 
Leta 2017 je bil predstavljen nov predlog sprememb Zakona o osnovni šoli. 
Med drugim je bilo predlagano, da se obstoječa zakonska opredelitev pomo-
či učencem z učnimi težavami dopolni s terminologijo 'ter pomoč svetovalne 
službe'. S tem je bila nakazana zakonodajalčeva namera po popolni uskladitvi 
zakonodajne in strokovne terminologije, predstavljene v Konceptu dela Učne te-
žave v osnovni šoli.21
Predstavljeni zakoni in podzakonski akti so torej postavili okvir sodobnemu 
integracijsko-inkluzivnemu delovanju v osnovni šoli v Republiki Sloveniji. Inte-
gracija pa se uveljavlja tudi z drugimi podzakonski predpisi, ki se nanašajo na 
delo in življenje osnovne šole,22 s temeljnim Zakonom o organizaciji in financira-
nju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI),23 ter s temeljnimi strokovnimi dokumenti, 
ki jih predstavljamo v nadaljevanju. 
15 Prav tam, 5. člen.
16 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), Uradni list RS, št. 58/2011.
17 Zakon o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1A), Uradni 
list RS, št. 90/2012.
18 ZUOPP-1 2011, 2. in 8. člen.
19 Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, Uradni list RS, 
št. 88/2013, 6. člen.
20 Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potre-
bami, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2015. https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-
-posebnimi-potrebami.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
21 Predlog predpisa, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-J), 2017, 
4. člen. http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2017/PREDLOGI_ZAKONOV_IN_
DRUGIH_AKTOV/MIZS_ZOSNJ_18.5.2017.pdf in https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-
-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8301 (pridobljeno 1. 8. 2018).
22 Npr. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, 
Uradni list RS, št. 52/2013. 
23 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) (neuradno prečiščeno be-
sedilo). http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445 (pridobljeno 5. 10. 2019). 
153Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
Temeljni strokovni dokumenti
Kot osrednja strokovna dokumenta pri delu z učenci z učnimi težavami na-
vajamo Koncept dela Učne težave v osnovni šoli (v nadaljevanju Koncept dela)24 
in Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokov-
no pomočjo: Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju 
Navodila).25 Oba dokumenta sta bila objavljena leta 2008 v knjižni obliki. 
Koncept dela je prinesel tako teoretično kot tudi praktično vrednost za 
kakovostno pedagoško delo z učenci z učnimi težavami. S teoretičnega vidi-
ka je pomemben, ker pojasnjuje temeljne koncepte za delo z učenci z učnimi 
težavami. Pri tem izpostavljamo koncept 'vključujoče šole' in koncept 'izvirni de-
lovni projekt pomoči'. Prvi koncept stremi k sprejemanju in upoštevanju vsakega 
učenca kot individuuma, k vzpostavitvi spodbudnega učnega okolja ter soustvar-
janju vzgojno-izobraževalnega procesa s strani učencev. Na opisani način želijo 
zagovorniki 'vključujoče šole' preprečiti šolsko neuspešnost mladih ter mladim 
omogočiti, da uspešno zaključijo svojo izobraževalno pot in se vključijo v svet dela 
in socialno življenje. Drugi koncept poudarja kakovost sodelovanja vseh udele-
žencev v konkretnem procesu pomoči, pri čemer je razrednik nosilec projekta, 
učenec z učnimi težavami pa osrednja oseba projekta pomoči. Učitelj in učenec 
z učnimi težavami sta v procesu pomoči dejavna sodelavca oz. soustvarjalca po-
moči. Dogovori med njima in drugimi udeleženci projekta pomoči ter konkretna 
organizacija oz. oblike pomoči se zapišejo v individualni delovni načrt pomoči.26 
Praktično vrednost Koncepta dela lahko prepoznamo v pojasnitvi vzrokov 
za učne težave, opredelitvi učnih težav na splošne in specifične, razlikovanju niž-
je in višje stopnje težavnosti specifičnih učnih težav, predvsem pa v pojasnitvi 
osmih podskupin učnih težav.27 Zanje so navedena tudi priporočila za poučevanje 
in pomoč oz. primeri dobre poučevalne prakse. Organizirana pomoč posamezne-
mu učencu z učnimi težavami se sicer izvaja prek petstopenjskega kontinuuma 
pomoči: pomoč se prične na ravni učitelj–učenec znotraj matičnega oddelka (1. 
24 Magajna in sod. 2008.
25 Stane Košir in sod., Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokov-
no pomočjo: Primanjkljaji na posameznih področjih učenja, Ljubljana: Zavod Republike Slove-
nije za šolstvo, 2008.
26 Magajna in sod. 2008, str. 5–7, 72–86.
27 Koncept dela navaja naslednje podskupine učnih težav (UT): 1. lažje in zmerne specifične 
UT ter jezikovne težave (specifične bralne-napisovalne težave, specifične UT pri matematiki, 
dispraksija, specifični primanjkljaji na področju jezika), 2. UT zaradi motnje pozornosti in 
hiperaktivnosti (sem se uvrščajo tudi motnje pozornosti brez hiperaktivnosti), 3. UT pri učencih, 
ki počasneje usvajajo znanje oz. UT zaradi splošno upočasnjenega razvoja, 4. UT zaradi slabše 
razvitih samoregulacijskih spretnosti pri samostojnem učenju, 5. UT zaradi pomanjkljive učne 
motivacije, 6. čustveno pogojene UT (zaradi anksioznosti, zaradi depresivnosti), 7. UT zaradi 
drugojezičnosti oz. večjezičnosti in socialno-kulturne drugačnosti, 8. UT zaradi eksistenčne 
socialno-ekonomske oviranosti in ogroženosti. 
154 Šolska kronika • 1–2 • 2019
korak), postopoma se vanjo vključijo šolski svetovalni delavci (2. korak), izvajalci 
individualne in skupinske pomoči (3. korak) in zunanji strokovnjaki (4. korak). 
Sklepni korak kontinuuma pomoči predstavlja usmerjanje otroka v izobraževalni 
programa s prilagojenim izvajanjem in DSP (5. korak). V 1. in 2. koraku se zapiše 
individualni delovni projekt pomoči. Odločba o usmeritvi in individualizirani 
program iz 5. koraka kontinuuma pa ta projekt presežeta in omogočita učencu 
več prilagoditev in pomoči. Skrb za delo z učenci z učnimi težavami se sicer izvaja 
na vseh ravneh posamezne šole.28 
Navodila iz leta 2008 temeljijo na prehodnem dokumentu iz leta 2003, ki je 
vseboval pedagoške-didaktične predloge za kakovostnejše vzgojno-izobraževalno 
delo za vse podskupine posebnih potreb.29 Toda mlajši dokument se osredotoča 
zgolj na poučevanje in pomoč učencev s primanjkljaji na posameznih področjih 
učenja. Z njim so predstavljena načela integrativne vzgoje in izobraževanja, vloga 
vsakega akterja pomoči posebej in podrobnejša definicija primanjkljajev. Do-
kument prinaša tudi koristne nasvete oz. konkretna navodila za poučevanje in 
pomoč učencem z vidika prostorske in časovne organizacije ter izvedbene ravni 
pouka in pomoči.30 
Napotke za delo z učenci z učnimi težavami najdemo tudi v dokumentih, 
kot so: Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli 
(1999),31 Programske smernice za delo oddelčnega učiteljskega zbora in oddelčne 
skupnosti v osnovnih in srednjih šolah ter v dijaških domovih (2005),32 Program-
ske smernice Svetovalna služba v osnovni šoli (2008),33 Smernice za vključevanje 
otrok priseljencev v vrtce in šole (2012),34 Vključevanje otrok priseljencev v slo-
venski vzgojno-izobraževalni sistem (2017),35 Navodila za izvedbo nacionalnega 
28 Prav tam, str. 7–71. 90–91; glej tudi ZUOPP in ZUOPP-1.
29 Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za 
devetletno osnovno šolo, Ljubljana: ZRSŠ, 2003. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/
pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/Navodila_9-letna_OS.pdf (pridobljeno 20. 
8. 2018). 
30 Košir in sod. 2008.
31 Drago Žagar in sod., Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, 
1999. https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf 
(pridobljeno 20. 8. 2018).
32 Jana Kalin in sod., Programske smernice za delo oddelčnega učiteljskega zbora in oddelčne sku-
pnosti v osnovnih in srednjih šolah ter v dijaških domovih, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in 
šport, 2005. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetlet-
ka/program_drugo/Programske_smernice_za_delo_ouz_in_os.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
33 Gabi Čačinovič Vogrinčič in sod., Programske smernice Svetovalna služba v osnovni šoli, Lju-
bljana: Zavod RS za šolstvo, 2008.
34 Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2012. 
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2015/programi/media/pdf/smernice/cistopis_
Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
35 Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, Ljubljana: Ministrstvo 
za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 2. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/
pageuploads/podrocje/Priseljenci/Vkljucevanje_otrok_priseljencev_v_VIZ_marec_2017.doc 
(pridobljeno 20. 8. 2018). 
155Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
preverjanja znanja v osnovni šoli 2019/2020 (2019)36 ter drugo. 
Zakonodaja, obrazci, strokovne obrazložitve in priporočila za učinkovito 
pedagoško delo so predstavljeni tudi v priročniku Delo z otroki s posebnimi po-
trebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci. Naročniki priročnika so 
sprotno obveščeni o vseh vsebinskih dopolnitvah.37 
Med temeljnimi strokovno-znanstvenimi deli navajamo še Belo knjigo o vzgo-
ji in izobraževanju v Republiki Sloveniji iz leta 2011. Avtorji Bele knjige so na podlagi 
empiričnih spoznanj predlagali povečanje števila ur individualne in skupinske po-
moči v osnovnih šolah: za oddelek učencev naj bi se tedensko namenilo pol ure 
pomoči učencem z učnimi težavami, pol ure pa nadarjenim učencem.38 Veljavnost 
navedeni Beli knjigi poteče leta 2021, v pripravi pa je že nova Bela knjiga.39 
Učni načrt za zgodovino 
Prvi sodoben učni načrt za zgodovino za devetletno osnovno šolo je bil spre-
jet leta 1998. Ta je bil leta 2000 objavljen tudi v knjižni obliki,40 leta 2003 je izšel 
njegov drugi ponatis.41 Učni načrt je bil ciljno-vsebinsko zasnovan, pri čemer je 
vseboval tudi nekatere procesnorazvojne sestavine učnih načrtov. Pri izboru uč-
nih vsebin so avtorji upoštevali predhodni učni načrt iz leta 1994, za katerega so 
bile sicer že značilne posodobljene učne vsebine.42 Prvi sodoben učni načrt je bil 
nato dopolnjen še »z operativnimi učnimi cilji, ki na eni strani izražajo usmeri-
tve pouka zgodovine, na drugi strani pa določeno standardizacijo, in katalogom 
znanja«.43 Navedeni katalog vsebuje seznam temeljnih in minimalnih standar-
36 Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2019/20, Ljubljana: Državni 
izpitni center, Zavod RS za šolstvo, 2019. https://www.ric.si/mma/Navodila%20za%20izved-
bo%20NPZ%202019%202020/2019101621545372/ (pridobljeno 5. 11. 2019).
37 Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci, Praktič-
no gradivo s strokovnimi napotki in konkretnimi primeri dejavnosti, Maribor: Forum Media, 
2014–2019. https://www.zfm.si/vzgoja-in-izobrazevanje/delo-z-otroki-s-posebnimi-potreba-
mi-ucnimi-tezavami-in-posebej-nadarjenimi-ucenci.html (pridobljeno 1. 6. 2019). 
38 Janez Krek (ur.), Mira Metljak (ur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveni-
ji 2011, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011, str. 6, 136–137. http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/
bela_knjiga_2011.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018). 
39 MIZŠ, Minister dr. Pikalo gost izobraževalnega seminarja SVIZ za zaupnike, 11. 2. 2019. http://
www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/10639/ (pridobljeno 15. 6. 2019). 
40 Božo Repe in sod., Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Zgodovina (1. natis), 
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2000.
41 Božo Repe in sod., Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Zgodovina (2. natis). 
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2003.
42 V obdobju 1991–1994 je bila za Slovenijo značilna intenzivna prenova osnovnošolskega pouka 
zgodovine v smislu posodobitve učnih vsebin in ciljev (Repe in sod. 2003, str. 6), kar se odraža 
tudi v objavi naslednjih dveh dokumentov: Katalog znanja iz zgodovine v osnovni šoli iz leta 
1992 ter Učni načrt za zgodovino v osnovni šoli iz leta 1994 (Danijela Trškan, Krajevna zgodo-
vina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945–2005, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni 
inštitut Filozofske fakultete, 2008, str. 59–60). 
43 Repe in sod. 2003, str. 6.
156 Šolska kronika • 1–2 • 2019
dov znanja po razredih ter seznam temeljnih standardov znanja ob zaključku 
poučevanja predmeta.44 
Avtorji prvega sodobnega učnega načrta so v uvodni opredelitvi predmeta 
poudarili vzgojno-izobraževalno funkcijo pouka zgodovine. Pri tem so pojasnili, 
da pouk zgodovine pripomore ne samo k oblikovanju zgodovinskega mišljenja, 
temveč tudi k učenčevemu osebnostnem razvoju, k razvijanju občutka pripa-
dnosti skupnosti ter razumevanju in spoštovanju različnosti. Ne nazadnje, pouk 
zgodovine pripomore k oblikovanju »učenčevih pozitivnih navad, izražanja in 
bralne kulture, kar je pomembno za življenje in za učenje«.45 K navedenemu so 
stremeli tudi splošni cilji predmeta.46 V poglavju Specialnodidaktična priporočila 
pa sta se svetovali metodološka pestrost in upoštevanje individualnih razlik med 
učenci oz. individualizacija pouka zgodovine.47
Od leta 2006 dalje se je nadaljevalo vsebinsko in metodično posodablja-
nje osnovnošolskih in tudi srednješolskih učnih načrtov.48 Strokovni svet RS za 
splošno izobraževanje je leta 2008 določil tudi posodobljen osnovnošolski učni 
načrt za zgodovino, 17. februarja 2011 pa se je seznanil z njegovimi vsebinskimi 
in redakcijskimi popravki.49 Redakcije so bili deležni tudi učni načrti za druge 
osnovnošolske predmete.50 
S šolskim letom 2011/12 se je v osnovnem šolstvu začelo sistematično uvaja-
nje posodobljenih učnih načrtov. Ti so se sprva izvajali le v določenih razredih, v 
primeru učnega načrta za zgodovino v 6. in 7. razredu osnovne šole.51 Projekt po-
44 Prav tam, str. 37–48.
45 Prav tam, str. 5.
46 Prav tam, str. 7–8.
47 Prav tam, str. 34.
48 Danijela Trškan, Pregled glavnih vsebinskih sprememb pri predmetu zgodovina v osnovnih in 
srednjih šolah od leta 1991 naprej, s poudarkom po letu 2006, Zgodovinski časopis, 65, 2011a, št. 
3–4, str. 482–499.
49 Vojko Kunaver in sod., Učni načrt, Program osnovna šola, Zgodovina. Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011, str. 2. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/
pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodovina.pdf (pridobljeno 27. 7. 2013). 
50 Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 114. seje Strokovnega sveta RS za splošno 
izobraževanje, 12. 6. 2008, 2008. 
 http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/
pdf/splosno_sklep_114.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
 Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 139. seje Strokovnega sveta RS za splošno 
izobraževanje, 27. 1. 2011, 2011. 
 http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/
pdf/splosno_sklep_139.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
 Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 140. seje Strokovnega sveta RS za splošno 
izobraževanje, 17. 2. 2011, 2011. 
 http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/
pdf/splosno_sklep_140.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018). 
 Damijan Štefanc, Od standardov znanja do pričakovanih rezultatov – in nazaj?, Sodobna peda-
gogika, 63, 2012, št. 2, str. 16–51.
51 Petra Mlakar, Posodobljeni učni načrti za osnovno šolo, Dnevnik, 24. 5. 2011. https://www.dnev-
nik.si/1042446874 (pridobljeno, 13. 8. 2018).
157Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
sodabljanja osnovnošolskih učnih načrtov je bil uradno zaključen 1. julija 2013.52 S 
šolskim letom 2013/14 so posodobljeni učni načrti stopili v polno veljavo.
Vsebinske in strukturne spremembe posodabljanja učnih načrtov se odra-
žajo tudi v končni verziji posodobljenega učnega načrta za zgodovino. Izmed 
novosti posebej navajamo razdelitev operativnih ciljev in vsebin na obvezne in iz-
birne. Zanje so navedeni tudi 'standardi znanja' in 'minimalni standardi znanja'. 
Izraz 'standard znanja' je nadomestil poprejšnje 'temeljne standarde znanja'.53 
Posodobljeni učni načrt za zgodovino je učnociljno in procesnorazvojno 
zasnovan. V uvodni opredelitvi predmeta je pojasnjeno, da pouk zgodovine pri-
speva k razumevanju življenja v okviru določenih zgodovinskih mejnikov, hkrati 
pa pripomore k spoznavanju in razumevanju sebe kot posameznika in kot člana 
skupnosti.54 K sprejemanju lastne odgovornosti, upoštevanju drugačnosti in ena-
kopravnosti nagovarjajo tudi naslednji splošni učni cilji: 
– »razvijati pozitiven odnos do ljudi s posebnimi potrebami«; 
– »razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni de-
mokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje 
drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človeko-
vih pravic in demokratičnega državljanstva;
– pripravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posa-
mezniki in kot člani lokalne skupnosti in družbe«.55 
V poglavju Didaktična priporočila, podpoglavje Uresničevanje ciljev 
predmeta, se poudarja upoštevanje učenčevega predznanja, pomen razvijanja 
različnih vrst znanja in kompetenc, izgrajevanja vseživljenjskega znanja, didak-
tična raznolikost ter samostojna in dejavna vloga učenca. Pri izboru izbirnih 
učnih tem naj bi bili upoštevani interesi učencev. Učiteljeva vloga je posredo-
vanje znanja, mentorstvo, svetovanje in usmerjanje učencev, učenci pa naj bi 
imeli možnost aktivnega sodelovanja in možnost izvirnih predstavitev rezultatov 
svojih prizadevanj. Z upoštevanjem navedenega se snuje individualizacija pou-
ka zgodovine. V podpoglavju Individualizacija in diferenciacija pa učni načrt za 
zgodovino poudarja izvajanje notranje diferenciacije v vseh didaktičnih etapah, 
tudi pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Pri tem posebno pozornost posveča 
specifičnim skupinam učencev in posameznikom ter navede temeljne strokov-
52 Igor Lipovšek, Zaključna konferenca o posodabljanju učnih načrtov in pouka, SIO, 2. 7. 2013. 
http://www.sio.si/no_cache/sio/novice/novica/article/2419/ (pridobljeno 2. 8. 2013).
53 Kunaver in sod. 2011.
 Standarde znanja lahko razumemo »kot stopnjo doseganja učnih ciljev«, minimalne stan-
darde znanja kot »minimalno zahtevnostno raven znanja«. Minimalni standardi znanja 
so v učnem načrtu zapisani z odebeljenim tiskom (Vilma Brodnik, Posodobljeni učni na-
črt za zgodovino, Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi: Zgodovina (ur. Vilma Brodnik), 
Ljubljana 2013, str. 13. https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20
v%20osnovno%C5%A1olski%20praksi%20ZGODOVINA/files/assets/basic-html/index.
html#page15 (pridobljeno 1. 8. 2018).
54 Kunaver in sod. 2011, str. 4.
55 Prav tam, str. 6.
158 Šolska kronika • 1–2 • 2019
ne dokumente56 za njihovo kakovostno poučevanje.57 Posodobljeni učni načrt za 
zgodovino iz leta 2011 je še vedno veljaven.58 
Učbeniki in priročniki za učitelje
Sestavine učnega načrta se odražajo v zasnovah učbenikov za zgodovino.59 
Navedeno dokazuje že sama struktura sodobnih učbenikov. Kajti v učbenikih, 
izdanih po letu 2011, je že na prvi pogled razvidno, katere učbeniške vsebine so po 
učnem načrtu opredeljene kot obvezne in katere kot izbirne. To lahko razberemo 
iz kazal in iz oznak v naslovih poglavij ali podpoglavij, ponekod tudi iz barvne 
strukture učbeniških poglavij.60
56 V posodobljenem učnem načrtu za zgodovino so navedeni: Odkrivanje in delo z nadarjenimi 
učenci, Koncept dela Učne težave v osnovni šoli, Navodila za prilagojeno izvajanje programa 
osnovne šole z DSP: Primanjkljaji na posameznih področjih učenja in Smernice za izobraževa-
nje otrok tujcev v vrtcih in šolah (Kunaver in sod. 2011, str. 41). Slednji dokument so leta 2012 
nadomestile Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. 
57 Prav tam, str. 40–41. 
58 V šolskem letu 2019/20 za večino obveznih predmetov še vedno veljajo posodobljeni učni na-
črti iz leta 2011. Izjeme so: novi učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu iz leta 2013, ponov-
no posodobljena učna načrta za angleščino in nemščino iz 2016 ter učni načrt za slovenščino, 
posodobljen leta 2018, ki je v veljavo vstopil 1. 9. 2019 (MIZŠ, Učni načrti – Posodobljeni učni 
načrti obveznih predmetov v osnovni šoli. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podro-
cja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/ (pri-
dobljeno 5. 10. 2019); Pevec Semec, Katica (ur.) in sod., Učni načrt, Program osnovna šola, Tuji 
jeziki v 2. in 3. razredu. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za 
šolstvo, 2013. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/
prenovljeni_UN/UN_TJ_2._in_3._razred_OS.pdf (pridobljeno 5. 10. 2019); Eržen, Vineta in sod., 
Lesničar, Barbara (ur.), Učni načrt, Program osnovna šola, Angleščina, Ljubljana: Ministrstvo 
za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2016. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/
fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_anglescina.pdf (prido-
bljeno 5. 10. 2019); Kač, Liljana (ur.), Volčanšek, Susanne, Ramšak, Suzana, Učni načrt, Program 
osnovna šola, Nemščina, Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS 
za šolstvo, 2016. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/
os/prenovljeni_UN/UN_nemscina.pdf (pridobljeno 5. 10. 2019); Poznanovič Jezeršek, Mojca in 
sod., Učni načrt, Program osnovna šola, Slovenščina, Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, 
znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2018. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.
si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina.pdf (pridobljeno 5. 10. 2019).
59 Danijela Trškan, Didaktično-metodična struktura sodobnih učnih načrtov za srednješolsko 
zgodovino v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednarodnih šolah, Zgodovinski časopis, 55, 
2001, št. 2, str. 257–258.
60 Npr. Aleš Gabrič, Marjan Rode, Tadeja Galonja, Ervin Dolenc, Koraki v času 9, Učbenik za zgo-
dovino v 9. razredu osnovne šole, Ljubljana: DZS, 2013; Olga Janša Zorn, Matija Zorn, Darja 
Mihelič, Koraki v času 7, Učbenik za zgodovino v 7. razredu osnovne šole, Ljubljana: DZS, 2015; 
Andrej Krumpak, Stari in srednji vek, Zgodovina za 7. razred osnovne šole, Ljubljana: Modrijan, 
2015; Andrej Krumpak, Novi vek, Zgodovina za 8. razred osnovne šole, Ljubljana: Modrijan, 
2016; Jelka Miranda Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Učbenik za zgodovino v 
7. razredu osnovne šole, Ljubljana: Rokus Klett, 2015; Helena Verdev, Raziskujem preteklost 6, 
Učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole, Ljubljana: Rokus Klett, 2016. 
159Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
Zaradi obstoja različnih založb se lahko osnovne šole samostojno odločajo, 
katere učbenike bodo uporabljale. Primernost učbenikov sicer predhodno potrdi 
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.61 Založbe ob učbeniku izdajo tudi 
metodične priročnike za kakovostnejšo uporabo izbranega učbenika in/ali de-
lovnega zvezka. Število tovrstnih priročnikov se v 21. stoletju povečuje. Ob tem 
je treba navesti še splošne priročnike za pouk zgodovine, vsebinsko-tematske 
priročnike in metodične pripomočke, ki nastajajo pod peresi fakultetnih profe-
sorjev in drugih strokovnjakov s področja didaktike zgodovine in tudi učiteljev 
zgodovine.62 Čeprav se priročniki za pouk zgodovine ne nanašajo izključno na 
delo z učenci z učnimi težavami, temveč na kakovostno pedagoško delo z vsemi 
učenci oddelka, se iz njih pridobijo usmeritve za pedagoško delo z učenci z uč-
nimi težavami. 
V drugem sklopu predstavljamo priročnike in zbornike prispevkov, ki jih ob-
javljajo strokovnjaki različnih strok z vidika poučevanja otrok z učnimi težavami, 
pa tudi nadarjenih otrok in otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potre-
bami, ne glede na predmetno področje, ter prispevke in samostojne zbornike 
prispevkov, ki vsebujejo primere uspešnih poučevalnih praks iz osnovnošolskega 
vsakdana za poučevanje otrok z učnimi težavami.63 Primere dobrih poučevalnih 
praks pri pouku zgodovine in tudi pri drugih predmetnih področjih lahko najde-
mo tudi v diplomskih, magistrskih in doktorskih delih.64 
61 Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 192. seje Strokovnega sveta RS za splošno 
izobraževanje, 24. 5. 2018, 2018, sklep 2. 
 http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_in_kakovost_izobrazevanja/sek-
tor_za_razvoj_izobrazevanja/strokovni_sveti/strokovni_svet_rs_za_splosno_izobrazevanje/ 
(pridobljeno 20. 8. 2018).
62 Danijela Trškan, Pregled priročnikov za učitelje zgodovine v osnovnih in srednjih šolah od leta 
1955 do leta 2010, Trojarjev zbornik (ur. Danijela Trškan), Ljubljana 2011b, str. 499–512. 
 Glej tudi: Vilma Brodnik (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi, Zgodovina, Lju-
bljana: ZRSŠ, 2013. https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20
osnovno%C5%A1olski%20praksi%20ZGODOVINA/files/assets/basic-html/index.html#page1 
(pridobljeno 1. 8. 2018); Drago Potočnik, Sodobne učne metode pri pouku zgodovine, Annales, 
27, 2017, št. 4, str. 837–850; Danijela Trškan, Didaktika zgodovine 1996–2016 (Prispevki k zgodo-
vini v šoli), Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2016.
63 Npr. Drago Žagar, Drugačni učenci, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012;
 Cirila Peklaj, Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj, Ljubljana: Znanstvena 
založba Filozofske fakultete, 2012; Zoran Pavlović (ur.), 60 let podpore pri vzgoji, učenju in odra-
ščanju, Zbornik strokovnega simpozija ob 60-letnici Svetovalnega centra, Ljubljana: Svetovalni 
center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, 2015. http://www.scoms-lj.si/___pubfiles/
Zbornik-SC-za_net.pdf (pridobljeno 15. 6. 2019); Milena Košak Babuder in sod. (ur.), Speci-
fične učne težave – sopojavljanje težav in možnosti za uresničevanje pozitivnih izidov : zbornik 
prispevkov / 5. mednarodna konferenca o specifičnih učnih težavah, Ljubljana, 28.–29. 9. 2018, 
Ljubljana: Društvo Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi 
težavami, 2018. https://drive.google.com/file/d/1HOh-zmELfcPxR-CI2bjqPbWsvDeq1juP/view 
(pridobljeno 15. 6. 2019); Sandra Križnar (ur.), Pomoč učencem z učnimi težavami v osnovni šoli, 
Primeri uspešnih praks v osnovni šoli, Ljubljana: Supra, zavod za izobraževanje, 2018.
64 Cobiss+, Rezultati iskanja. https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=pouk+zgodovine%2
C+u%C4%8Dne+te%C5%BEave&db=fflj&mat=allmaterials (pridobljeno 15. 6. 2019). 
160 Šolska kronika • 1–2 • 2019
Koliko so predstavljeni temeljni zakonodajni in programski doku-
menti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami?
V teoretičnem delu predstavljeni dokumenti so večinoma dosegljivi na 
slovenskih spletnih straneh in so tako dosegljivi celotni pedagoški stroki in jav-
nosti. V empirični raziskavi, izvedeni na nacionalni ravni za namene doktorske 
disertacije,65 smo se med drugim osredotočili na raziskovalno vprašanje: Koliko 
so temeljni zakonodajni in programski dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine 
pri delu z učenci z učnimi težavami? Pri tem so pod pojmom programski doku-
menti mišljeni temeljni strokovni dokumenti, ki jih potrjuje Strokovni svet RS 
za splošno izobraževanje, učni načrt za zgodovino ter učbeniki za zgodovino in 
priročniki za učitelje zgodovine. 
V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna-neeksperimentalna 
metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja.66 Pri tem je treba izpostaviti, da 
smo metodologijo kvantitativne raziskave67 dopolnili s kvalitativnimi raziskoval-
nimi postopki.68 Empirična raziskava je bila izvedena v dveh delih. Od 1. 6. do 
15. 7. 2014 sta vzporedno potekali spletni anketi za učitelje zgodovine in druge 
strokovne delavce (šolski svetovalni delavci, učitelji individualne in skupinske 
pomoči ter učitelji za DSP). Raziskovalni vzorec učiteljev zgodovine predstavlja 
73 anketiranih oseb, vzorec drugih strokovnih delavcev pa 153 anketirancev. V 
drugi fazi so v obdobju januar–februar 2015 potekali polstrukturirani intervjuji. 
Pri teh je sodelovalo sedem učiteljev zgodovine, sedem drugih strokovnih de-
lavcev in starši petih učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. 
Vzorci so bili neslučajnostno izbrani: spletni anketi in namensko-priložnostni 
izbor intervjuvancev. 
Iz navedene empirične raziskave povzemamo zgolj odgovore učiteljev 
zgodovine na peto vsebinsko anketno vprašanje in odgovore sedmih učiteljev 
zgodovine na tretje vprašanje iz polstrukturiranih intervjujev. Anketno vprašanje 
se je glasilo: »Koliko so vam pri delu z učenci z učnimi težavami v pomoč navede-
ni dokumenti?« Kot odgovor so učitelji zgodovine izbirali med ocenami 1 – nič, 
2 – malo, 3 – srednje, 4 – precej, 5 – zelo. Ob tem so imeli tudi možnost izbire 
0 – dokumenta ne poznam. Na vprašanje je odgovorilo 66 oz. 67 anketirancev.69 
65 Ivanec 2015.
66 Sagadin, Janez, Razprave iz pedagoške metodologije, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske 
fakultete Univerze v Ljubljani, 1991. 
67 Majda Cencič, Kako poteka pedagoško raziskovanje, Primer kvantitativne empirične neeksperi-
mentalne raziskave, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2009; Boris Kožuh, Stati-
stične metode v pedagoškem raziskovanju, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete 
Univerze v Ljubljani, 2009.
68 Blaž Mesec, Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu, Ljubljana: Visoka šola za social-
no delo, 1998, str. 10; Janez Vogrinc, Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju, Ljublja-
na: Pedagoška fakulteta, 2008.
69 Manjši numerus, kot je v vzorcu, pripisujemo obsežnosti ankete. 
161Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
Skladno z odgovori je v tabeli 1 razvidna razvrstitev dokumentov, glede na arit-
metično sredino. 
Povprečje nad 3,0 je bilo ugotovljeno pri šestih dokumentih, kar potrjuje, 
da anketirani učitelji zgodovine praviloma uporabljajo temeljne zakonodajne in 
programske dokumente ter so jim ti v podporo. Kot najbolj koristne dokumente 
pri delu z učenci z učnimi težavami pri pouku zgodovine je večina učiteljev zgo-
dovine ocenila učbenike in priročnike za učitelje zgodovine (x = 3,35). Na drugem 
mestu sledijo Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z DSP 
(x = 3,30), ki so namenjena za pomoč pri poučevanju učencev s primanjkljaji na 
posameznih področjih učenja (to so učenci z DSP). Na tretjem mestu je učni 
načrt za zgodovino (x = 3,18) in na četrtem Koncept dela Učne težave v osnovni 
šoli (x = 3,08). 
Tabela 1: Odgovori učiteljev zgodovine, koliko so jim navedeni dokumenti 
v podporo pri delu z učenci z učnimi težavami (razvrščeno, glede na aritmetično 
sredino)
Dokumenti n min maks x SD Mo Me rang
Učbeniki in priročniki za 
učitelje zgodovine 66 0 5 3,35 1,42 5 3,5 1
Navodila za prilagojeno 
izvajanje programa 
osnovne šole z DSP 
(Otroci s primanjkljaji na 
posameznih področjih 
učenja)
67 0 5 3,30 1,27 3 3 2
Učni načrt za zgodovino 67 0 5 3,18 1,28 3 3 3
Koncept dela Učne težave 
v osnovni šoli 66 0 5 3,08 1,38 3 3 4
Odkrivanje in delo z 
nadarjenimi učenci: 
koncept
67 0 5 3,04 1,31 3 3 5
Zakon o usmerjanju otrok 
s posebnimi potrebami 67 1 5 3,01 1,07 3 3 6
Zakon o osnovni šoli 67 1 5 2,67 1,17 2 3 7
Programske smernice 
za delo oddelčnega 
učiteljskega zbora in 
oddelčne skupnosti …
66 0 5 2,64 1,42 2in 3 3 8
Smernice za vključevanje 
otrok priseljencev v vrtce 
in šole 
67 0 5 2,10 1,37 2 2 9
Ustava Republike Slovenije 67 0 5 1,70 1,02 1 1 10
162 Šolska kronika • 1–2 • 2019
Iz tabele 2 je razvidno, v kolikšni meri so se anketirani učitelji zgodovine 
odločili za izbor ocene 0 (dokumenta ne poznam). Pri večini dokumentov je iz-
bor te ocene pod 10 odstotki oz. celo pod 5 odstotki. Pri ZUOPP in Zakonu o 
osnovni šoli se pravzaprav ni nihče odločil za oceno 0. Podatek je spodbuden, 
saj zopet dokazuje, da učitelji zgodovine praviloma poznajo izbrane temeljne 
zakonodajne in programske dokumente. Iz obeh tabel lahko še razberemo, da 
učitelji zgodovine nekoliko raje izbirajo med dokumenti s konkretnimi pedago-
škimi usmeritvami za pedagoško delo s splošno populacijo ali specifično skupino 
učencev (učne težave, nadarjeni) kot splošne dokumente. 
Učitelji zgodovine so imeli možnost navesti tudi druge dokumente, s kateri-
mi si pomagajo pri delu z učenci z učnimi težavami. Pod rubriko 'drugo' sta bili po 
enkrat označeni le oceni 3 (srednje) in 5 (zelo), toda imen dodatnih dokumentov 
anketiranci niso navedli, zato ne moremo o drugih dokumentih ničesar sklepati. 
V raziskavi smo ugotavljali tudi statistično pomembne razlike v odgovorih 
učiteljev zgodovine, glede na različne dejavnike, ki pa jih tukaj posebej ne nava-
jamo.
Tabela 2: Odgovori učiteljev zgodovine, koliko so jim navedeni dokumenti v 
podporo pri delu z učenci z učnimi težavami (strukturni odstotki)
0 1 2 3 4 5 Skupaj
Učbeniki in 
priročniki …
f 4 2 11 16 16 17 66
f % 6,1 3,0 16,7 24,2 24,2 25,8 100,0
Navodila … (PPPU)
f 2 3 12 19 18 13 67
f % 3,0 4,5 17,9 28,4 26,9 19,4 100,0*
Učni načrt 
f 1 5 15 19 14 13 67
f % 1,5 7,5 22,4 28,4 20,9 19,4 100,0*
Koncept dela Učne 
težave v OŠ 
f 5 3 11 20 17 10 66
f % 7,6 4,5 16,7 30,3 25,8 15,2 100,0*
Koncept …delo z 
nadarjenimi učenci
f 2 7 12 21 15 10 67
f % 3,0 10,4 17,9 31,3 22,4 14,9 100,0*
ZUOPP
f 0 3 20 25 11 8 67
f % 0,0 4,5 29,9 37,3 16,4 11,9 100,0
ZOsn
f 0 11 22 17 12 5 67
f % 0,0 16,4 32,8 25,4 17,9 7,5 100,0
Prog. smernice za 
delo odd. učit. zbora 
f 6 8 16 16 14 6 66
f % 9,1 12,1 24,2 24,2 21,2 9,1 100,0*
Smernice za 
vključevanje otr. 
priseljencev
f 10 12 20 14 8 3 67
f % 14,9 17,9 29,9 20,9 11,9 4,5 100,0
Ustava RS
f 1 37 16 8 4 1 67
f % 1,5 55,2 23,9 11,9 6,0 1,5 100,0
Legenda: 0 – dokumenta ne poznam, 1 – nič, 2 – malo, 3 – srednje, 4 – precej, 5 – zelo
* Zaradi zaokroževanja vsota vmesnih odstotkov ni 100,0.
163Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
Pri intervjujih z učitelji zgodovine smo učitelje zgodovine vprašali, kako si 
lahko pri delu z učenci z učnimi težavami pomagajo z veljavnimi učnimi načrti. 
Odgovore smo analizirali skladno s kvalitativno analizo. Pri tem sta se izobliko-
vali dve kategoriji: 'sestava učnega načrta za zgodovino' in 'vloga učitelja'.
Tabela 3: Definiranje kategorij
1. kategorija: sestava učnega 
načrta za zgodovino
minimalni standardi znanja (MSZ), cilji, stan-
dardi znanja, obvezne in izbirne teme, spretnosti 
in veščine, pomemben podporni dokument, ori-
entacijski okvir
2. kategorija: vloga učitelja individualizacija, prilagajanje standardov znanja 
učencu, upoštevanje učenčevega izražanja, upo-
števanje raznolikosti učencev, poznavanje učnih 
stilov učenca, praktično delo, predstavitev MSZ 
staršem, predstavitev in upoštevanje kriterijev 
ocenjevanja znanja, različni načini ocenjevanja 
znanja
S pomočjo kodiranja in definiranja kategorij smo spoznali, da je učni načrt 
za zgodovino učiteljem zgodovine pomemben dokument pri delu z učenci z učni-
mi težavami. Vsi intervjuvani učitelji zgodovine so iz njega poudarili minimalne 
standarde znanja, ob tem pa predstavili tudi preostale segmente veljavnega učne-
ga načrta (1. kategorija). Hkrati se je izkazala neprecenljiva vloga samega učitelja 
zgodovine, ki aktivno izbira in se odloča med sestavinami učnega načrta ter ga 
uresničuje na način, ki je primeren konkretnemu učencu z učnimi težavami (2. 
kategorija). Povzamemo lahko, da intervjuvanim učiteljem zgodovine učni načrt 
predstavlja »okvir delovanja«, toda osnova njihovih pedagoških prizadevanj in 
delovanja je  vsak učenec posebej. 
Sklep
V prispevku so predstavljeni dokumenti, s katerimi se je uveljavila sodobna 
integracijska šolska politika. Iz njih je možno razbrati tudi konkretne napotke 
za delo z učenci z učnimi težavami. Toda posodabljanje tovrstne literature, tako 
zakonodajne kot programske, dokazuje, da je vzgojno-izobraževalni sistem živ 
sistem, ki se nenehoma spreminja in razvija. Sprotno posodabljanje dokumentov 
še nakazuje, da se iskanje poti in načinov za kakovostno poučevanje vseh otrok, 
zlasti pa otrok z učnimi težavami, nikoli ne konča. Izsledek iz empirične razi-
skave sicer nakazuje, da učitelji zgodovine predstavljene dokumente praviloma 
poznajo ter so jim v pomoč. S tem se nakazuje tudi sprejetje sodobne integra-
cijske šolske politike v slovenskih osnovnih šolah. Čas pa bo pokazal, v kolikšni 
meri je sodobna integracijsko-inkluzivna miselnost tudi dolgoročno oprijemlji-
va. Morda današnja pedagoška paradigma, ki v ospredje vzgojno-izobraževalnega 
procesa postavlja posameznika in njegove posebnosti, že jutri postane 'zastarela' 
miselnost ali pa se le skrije za oblak novih pedagoških idej ter se nekoč kot svetla 
zvezda znova pojavi na pedagoškem obzorju. 
164 Šolska kronika • 1–2 • 2019
Viri in literatura
Brodnik, Vilma (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi, Zgodo-
vina, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013. https://
www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20
osnovno%C5%A1olski%20praksi%20ZGODOVINA/files/assets/basic-ht-
ml/index.html#page1 (pridobljeno 1. 8. 2018).
Cencič, Majda, Kako poteka pedagoško raziskovanje, Primer kvantitativne empi-
rične neeksperimentalne raziskave, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za 
šolstvo, 2009.
Cobiss+, Rezultati iskanja. https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=pouk
+zgodovine%2C+u%C4%8Dne+te%C5%BEave&db=fflj&mat=allmaterials 
(pridobljeno 15. 6. 2019).
Čačinovič Vogrinčič, Gabi in sod., Programske smernice Svetovalna služba v 
osnovni šoli, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2008.
Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarje-
nimi učenci, Praktično gradivo s strokovnimi napotki in konkretnimi 
primeri dejavnosti, Maribor: Forum Media, 2014–2019. https://www.zfm.si/
vzgoja-in-izobrazevanje/delo-z-otroki-s-posebnimi-potrebami-ucnimi-te-
zavami-in-posebej-nadarjenimi-ucenci.html (pridobljeno 1. 6. 2019). 
Eržen, Vineta in sod., Lesničar, Barbara (ur.), Učni načrt, Program osnovna šola, 
Angleščina. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Za-
vod RS za šolstvo, 2016. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.
gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_anglescina.pdf (pri-
dobljeno 5. 10. 2019).
Gabrič, Aleš, Rode, Marjan, Galonja, Tadeja, Dolenc, Ervin, Koraki v času 9, Uč-
benik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole, Ljubljana: DZS, 2013.
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/de-
vetletka/program_drugo/Programske_smernice_za_delo_ouz_in_os.pdf 
(pridobljeno 20. 8. 2018).
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokov-
ni_sveti/vladni/pdf/splosno_sklep_114.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokov-
ni_sveti/vladni/pdf/splosno_sklep_140.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018). 
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_in_kako-
vost_izobrazevanja/sektor_za_razvoj_izobrazevanja/strokovni_sveti/
strokovni_svet_rs_za_splosno_izobrazevanje/ (pridobljeno 20. 8. 2018). 
Ivanec, Staša, Vloga in usposobljenost učiteljev za prepoznavanje in odpravljanje 
učnih težav pri pouku zgodovine v osnovni šoli, Doktorska disertacija, Lju-
bljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015.
Janša Zorn, Olga, Zorn, Matija, Mihelič, Darja, Koraki v času 7, Učbenik za zgo-
dovino v 7. razredu osnovne šole, Ljubljana: DZS, 2015.
Kač, Liljana (ur.), Volčanšek, Susanne, Ramšak, Suzana. Učni načrt, Program 
osnovna šola, Nemščina, Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in 
165Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
šport, Zavod RS za šolstvo, 2016. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/
mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_nemscina.pdf 
(pridobljeno 5. 10. 2019).
Kalin, Jana in sod., Programske smernice za delo oddelčnega učiteljskega zbora 
in oddelčne skupnosti v osnovnih in srednjih šolah ter v dijaških domovih, 
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, 2005. http://www.mizs.gov.si/file-
admin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/
Programske_smernice_za_delo_ouz_in_os.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
Kastelic, Ana in sod., Katalog znanja iz zgodovine v osnovni šoli, Ljubljana: Zavod 
RS za šolstvo in šport, 1992.
Kastelic, Ana in sod., Učni načrt za zgodovino v osnovni šoli, Ljubljana: Zavod RS 
za šolstvo in šport, 1994.
Košak Babuder, Milena in sod. (ur.), Specifične učne težave – sopojavljanje težav 
in možnosti za uresničevanje pozitivnih izidov : zbornik prispevkov / 5. med-
narodna konferenca o specifičnih učnih težavah, Ljubljana, 28.–29. 9. 2018, 
Ljubljana: Društvo Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s 
specifičnimi učnimi težavami, 2018. https://drive.google.com/file/d/1HOh-
-zmELfcPxR-CI2bjqPbWsvDeq1juP/view (pridobljeno 15. 6. 2019). 
Košir, Stane in sod., Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z 
dodatno strokovno pomočjo: Primanjkljaji na posameznih področjih učenja, 
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008.
Kožuh, Boris, Statistične metode v pedagoškem raziskovanju, Ljubljana: Znan-
stvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2009.
Krek, Janez (ur.), Metljak, Mira (ur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Repu-
bliki Sloveniji 2011, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011. http://pefprints.pef.
uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018). 
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s po-
sebnimi potrebami, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2015. https://www.zrss.
si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf (pridobljeno 20. 
8. 2018).
Križnar, Sandra (ur.), Pomoč učencem z učnimi težavami v osnovni šoli, Prime-
ri uspešnih praks v osnovni šoli, Ljubljana: Supra, zavod za izobraževanje, 
2018.
Krumpak, Andrej, Novi vek, Zgodovina za 8. razred osnovne šole, Ljubljana: Mo-
drijan, 2016.
Krumpak, Andrej, Stari in srednji vek, Zgodovina za 7. razred osnovne šole, Lju-
bljana: Modrijan, 2015.
Kunaver, Vojko in sod., Učni načrt, Program osnovna šola, Zgodovina. Ljubljana: 
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011. http://www.mizs.
gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/
UN_zgodovina.pdf (pridobljeno 27. 7. 2013). 
Lipovšek, Igor, Zaključna konferenca o posodabljanju učnih načrtov in pouka, 
SIO, 2. 7. 2013. http://www.sio.si/no_cache/sio/novice/novica/article/2419/ 
(pridobljeno 2. 8. 2013).
Magajna, Lidija in sod., Koncept dela Učne težave v osnovni šoli, Ljubljana: Zavod 
RS za šolstvo, 2008.
166 Šolska kronika • 1–2 • 2019
Mesec, Blaž, Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu, Ljubljana: Visoka 
šola za socialno delo, 1998.
MIZŠ, Minister dr. Pikalo gost izobraževalnega seminarja SVIZ za zaupnike, 11. 2. 
2019. http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/10639/ (prido-
bljeno 15. 6. 2019).
MIZŠ, Učni načrti – Posodobljeni učni načrti obveznih predmetov v 
osnovni šoli. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/di-
rektorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/
ucni_nacrti/ (pridobljeno 5. 10. 2019).
Mlakar, Petra, Posodobljeni učni načrti za osnovno šolo, Dnevnik, 24. 5. 2011, 2011. 
https://www.dnevnik.si/1042446874 (pridobljeno, 13. 8. 2018).
Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno stro-
kovno pomočjo za devetletno osnovno šolo, Ljubljana: ZRSŠ, 2003. http://
www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_
potrebe/programi/Navodila_9-letna_OS.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018). 
Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2018/19, 
Ljubljana: Državni izpitni center, Zavod RS za šolstvo, 2018. https://
www.ric.si/mma/Navodila%20za%20izvedbo%20NPZ%202018%20
2019/2018110813254459/ (pridobljeno 1. 6. 2019). 
Novak, Marta in sod., Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah, 
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2009. http://eportal.mss.edus.si/msswww/
programi2013/programi/media/pdf/smernice/Smernice_izobrazevanje_
otrok_tujcev.pdf (pridobljeno 1. 6. 2019).
Pavlović, Zoran (ur.) 60 let podpore pri vzgoji, učenju in odraščanju, Zbornik stro-
kovnega simpozija ob 60-letnici Svetovalnega centra, Ljubljana: Svetovalni 
center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, 2015. http://www.scoms-
-lj.si/___pubfiles/Zbornik-SC-za_net.pdf (pridobljeno 15. 6. 2019).
Peklaj, Cirila, Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj, Ljubljana: 
Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012;
Pevec Semec, Katica (ur.) in sod., Učni načrt, Program osnovna šola, Tuji jeziki 
v 2. in 3. razredu, Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 
Zavod RS za šolstvo, 2013. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.
gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_TJ_2._in_3._razred_
OS.pdf (pridobljeno 5. 10. 2019).
Potočnik, Drago, Sodobne učne metode pri pouku zgodovine, Annales, 27, 2017, 
št. 4, str. 837–850. 
Poznanovič Jezeršek, Mojca in sod., Učni načrt, Program osnovna šola, Slovenščina, 
Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 
2018. http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/po-
drocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina.pdf (pridobljeno 5. 10. 2019).
Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, 
Uradni list RS, št. 88/2013. 
Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi 
potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir 
oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, Uradni list RS, št. 54/2003. 
167Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnov-
ni šoli, Uradni list RS, št. 52/2013. 
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in načinu 
dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za 
opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s po-
sebnimi potrebami, Uradni list RS, št. 25/2006. 
Predlog predpisa, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli 
(ZOsn-J), 2017, http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2017/
PREDLOGI_ZAKONOV_IN_DRUGIH_AKTOV/MIZS_ZOSNJ_18.5.2017.
pdf in https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-
-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8301 (pridobljeno 1. 8. 2018).
Razpotnik, Jelka Miranda, Snoj, Damjan, Raziskujem preteklost 7, Učbenik za 
zgodovino v 7. razredu osnovne šole, Ljubljana: Rokus Klett, 2015.
Repe, Božo in sod., Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Zgodo-
vina (1. natis), Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS 
za šolstvo, 2000.
Repe, Božo in sod., Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Zgodo-
vina (2. natis). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS 
za šolstvo, 2003.
Resman, Metod, Dileme uresničevanja šolske integracije in inkluzije, Sodobna 
pedagogika, 52 (118), 2001, št. 5, str. 72–90.
Sagadin, Janez, Razprave iz pedagoške metodologije, Ljubljana: Znanstveni inšti-
tut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1991. 
Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, Ljubljana: Zavod RS za 
šolstvo, 2012. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2015/programi/
media/pdf/smernice/cistopis_Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.
pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 114. seje Strokovnega sveta 
RS za splošno izobraževanje, 12. 6. 2008, 2008. http://www.mizs.gov.si/fi-
leadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/pdf/
splosno_sklep_114.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018). 
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 139. seje Strokovnega sveta RS 
za splošno izobraževanje, 27. 1. 2011, 2011. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/
mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/pdf/splosno_
sklep_139.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 140. seje Strokovnega sveta RS 
za splošno izobraževanje, 17. 2. 2011, 2011. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/
mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/pdf/splosno_
sklep_140.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Sklepi 192. seje Strokovnega sveta 
RS za splošno izobraževanje, 24. 5. 2018, 2018. http://www.mizs.gov.si/si/de-
lovna_podrocja/urad_za_razvoj_in_kakovost_izobrazevanja/sektor_za_ra-
zvoj_izobrazevanja/strokovni_sveti/strokovni_svet_rs_za_splosno_izobra-
zevanje/ (pridobljeno 20. 8. 2018).
168 Šolska kronika • 1–2 • 2019
Štefanc, Damijan, Od standardov znanja do pričakovanih rezultatov – in nazaj?, 
Sodobna pedagogika, 63, 2012, št. 2, str. 16–51.
Trškan, Danijela, Didaktično-metodična struktura sodobnih učnih načrtov za 
srednješolsko zgodovino v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednaro-
dnih šolah, Zgodovinski časopis, 55, 2001, št. 2, str. 255–268.
Trškan, Danijela, Didaktika zgodovine 1996–2016 (Prispevki k zgodovini v šoli), 
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 
2016.
Trškan, Danijela, Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 
1945–2005, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 
2008. 
Trškan, Danijela, Pregled glavnih vsebinskih sprememb pri predmetu zgodovina 
v osnovnih in srednjih šolah od leta 1991 naprej, s poudarkom po letu 2006, 
Zgodovinski časopis, 65, 2011a, št. 3–4, str. 482–499.
Trškan, Danijela, Pregled priročnikov za učitelje zgodovine v osnovnih in sre-
dnjih šolah od leta 1955 do leta 2010, Trojarjev zbornik (ur. Trškan, Danijela), 
Ljubljana 2011b, str. 499–512. 
Verdev, Helena, Raziskujem preteklost 6, Učbenik za zgodovino v 6. razredu 
osnovne šole, Ljubljana: Rokus Klett, 2016.
Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, Ljublja-
na: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017. http://www.mizs.
gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Priseljenci/Vkljuceva-
nje_otrok_priseljencev_v_VIZ_marec_2017.doc (pridobljeno 20. 8. 2018).
Vogrinc, Janez, Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju, Ljubljana: Pe-
dagoška fakulteta, 2008.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) (neuradno 
prečiščeno besedilo). http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445 
(pridobljeno 5. 10. 2019). 
Zakon o osnovni šoli (ZOsn), Uradni list RS, št. 12/1996. 
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-H), Uradni list 
RS, št. 87/2011. 
Zakon o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-
-1A), Uradni list RS, št. 90/2012. 
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), Uradni list RS, št. 
54/2000. 
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), Uradni list RS, št. 
58/2011. 
Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, Uradni list SRS, št. 5/1980.
Žagar, Drago in sod., Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni 
osnovni šoli, 1999. https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept-
-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf (pridobljeno 20. 8. 2018).
Žagar, Drago, Drugačni učenci, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul-
tete, 2012.
169Temeljni dokumenti v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami 
Povzetek 
V pričujočem članku so tematsko in kronološko prikazani temeljni nacional-
ni dokumenti, s katerimi si lahko učitelji zgodovine pomagajo pri delu z učenci z 
učnimi težavami: osnovnošolska zakonodaja, temeljni strokovni dokumenti, ki 
jih potrdi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, učni načrt za zgodovino ter 
učbeniki in priročniki (priročniki za pouk zgodovine, priročniki z usmeritvami 
za delo z učenci z učnimi težavami, ne glede na predmetno področje, in zborniki 
prispevkov s primeri dobre poučevalne prakse za poučevanje otrok z učnimi te-
žavami). Z njimi se je uveljavila tudi sodobna pedagoška integracijsko-inkluzivna 
paradigma. Izsledek iz empirične raziskave, izvedene na nacionalni ravni, potr-
juje, da učitelji zgodovine zgoraj navedene dokumente praviloma tudi poznajo in 
jih uporabljajo. To v prvi vrsti nakazujejo podatki, pridobljeni s pomočjo spletne 
ankete iz obdobja od junija do sredine julija 2014. Pri polstrukturiranih inter-
vjujih s sedmimi učitelji zgodovine, izvedenih januarja in februarja 2015, pa so 
intervjuvanci pojasnili pomen učnega načrta za zgodovino kot podpornega do-
kumenta pri poučevanju učencev z učnimi težavami. Odgovori odkrivajo, da učni 
načrt učiteljem zgodovine predstavlja pomemben okvir pedagoškega delovanja. 
Toda pri svojem pedagoškem presojanju in delovanju učitelji zgodovine v prvi vr-
sti izhajajo iz lastnih pedagoških spoznanj, pedagoških prizadevanj in delovanja, 
saj je vsak učenec individuum.