Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * Cene inseratom po 20 h od enostopne potit-vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posainne številke po 20 h. * insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. junija 1901. Poštno-hran. št. 849.872 Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Štrekelj.) V. Poprimimo sc sadjarstva! (Nadaljevanje.) Ni ga lepšega in prijetnejšega dela v nobeni kmetijski stroki, kakor je delo okoli sadnega drevja. Zgodaj spomladi osuje se sadovnjak z leskečim cvetjem, ob katerem se pasejo drobne čebelice in gotovo je v tem času pogled na sadni vrt najlepši. Vse se beli v pomladanski krasoti! V letu daje nam sadno drevje košato senco, v kateri se hladimo po trudapolnem delu. Kaj pa še, ko gledamo v jeseni z žutim sadjem obloženo drevo, ali nam ne vstane v srcu nekak čut veselja in zadovoljnosti ? Le poslušajmo, kako ponosno po-vdarja pridni sadjegojec besede: drevo, ki se šibi pred teboj polno okusnega sadja, zasadil sem j a z. Da bi naši gospodarji vedeli, kako prijetno dć beseda ,jaz“, bila bi slovenska dežela kmalu drugačna glede sadjarstva nego je sedaj. Naši ljudje se pritožujejo, da se sadno drevje pri njih ne oponaša, da ne rodi itd. Gotovo nam ne bo prinašalo mnogo dobička, če bomo zanje tako skrbeli, kakor skrbi navadno naš kmet. Saj se ne zmeni celo svoje življenje za sadno drevo, razu n tedaj, kadar je čas, da potrže ž njega sadje, ako ga je kaj obrodilo. Kaj pa še, da bi sadno drevje obrezoval, čistil, gnojil, ali kaj drugega pri njem storil. Niso pa samo naši kmetje tako nemarni, ampak — žalibog — prepogostokrat tudi drugače razumni možje in še celo gospojski oskrbniki. Da ne pridemo pri nas na ta način predaleč v sadjarstvu, razume se samo ob sebi. Tako zanemarjeno drevo nam samo kali veselje do sadjarstva, pa ne samo nam, ampak tudi sosedu, ki gleda tak neuspeh. Res je, da vzame včasih hudobna roka tudi pridnemu sadje-gojcu vse veselje do sadjarstva s tem, da mu iz zavisti pokvari mlada drevesca ali mu potrže njih sad ter ob enem še drevo polomi. To se godi pa navadno le v krajih, kjer so ljudje glede sadjarstva najbolj nemarni. Če bi županstva bolj strogo postopala proti takim nc-pridnežem, gotovo bi vsi ljudje bolj pridno zasajali sadno drevje. Sedaj pa se boji drug drugega in nihče se ne gane. Vsak občinar naj sadi torej in potem ni se nam bati tatvine. V krajih, kjer je mnogo sadja, je tatvina prav redek slučaj. Sadno drevje raste povsod v naši domovini. Noben kraj se ne more pritoževati, da se ne sponaša v njem noben sadež; ne vgaja morebiti zemlja jabolki, sadimo hruško, ne vgaja hruški, sadimo črešnjo ali kaj druzega in en sadež bo gotovo tudi pri nas uspeval. Do sedaj se pa sadno drevje pri nas v resnici nc sponaša, ker ga je sploh tako malo, da bi nc mogli govoriti o kakem uspehu. Koliko nosi sadjarstvo, govore nam najboljše druge dežele, ki so v ti stroki bolj napredovale. Le poglejmo južno Tirolsko, koliko sadja izvozi vsako leto v vsa avstrijska mesta, na Nemško in že celo v daljno Rusijo. Poglejmo napredne Cehe, poglejmo Virtem-beržane. Slednji kupujejo kjer le morejo vsakovrstno sadje in napravljajo iz njega v svoji domovini sadni mošt, liker in še celo šampanjec, katerega razpošiljajo potem za drage novce v svet. Francozi prodajajo sušeno sadje v malih škatljicah tudi v avstrijskih mestih, kako je pa to drago, prepričaš se najbolje še sam, če kupiš tako škatljico. In vendar ga ljudje radi kupujejo. Zakaj bi mi sami ne pridelovali takega sadja in ga prodajali v tuje dežele! Koliko dohodkov bi nam lahko prinašalo! Seveda treba ga najprej pridelati, a potem znati porabiti, kar je tudi važno. Posebno Primorsko, kjer je obnebje bolj milo, razpošiljalo bi zgodnje sadje ne samo v vsa avstrijska mesta, ampak tudi v severne dežele. Le prave organizacije bi bilo treba in bolj umnega ravnanja s sadnim drevjem in s sadjem samim. Če se združimo ter pošiljamo skupno sadje v tuje kraje, imamo mnogo manj stroškov, pa tudi večje dohodke. Doma se proda majhna množina sadja le slabo, ker ni kupcev, prevažati ga pa v bolj oddaljene kraje se. v takih množinah ne izplača. Združimo se pa in mogoče nam je skupiti večjo množino, ki se s primerno mnogo manjšimi stroški prevaža in lažej proda. času toliko kot 6 — 8 delavcev, 1 ha se pokosi v 2—3 urah, kar se ravna po nožeh, kako so na-brušeni, in po hitrosti vprežene živine. Kosil ni stroj se lahko tudi vporabi za košnjo žita, v kateri namen se pritrdi ročna priprava, po katerej se žito lepo zravna in je pripravno za snop. Cena kosilnim strojem: 1. kosilnica za 1 konja K 310 2. „ „ par konj „ 350 ročna odložna priprava spravljeno. Podpisani moram iz lastne skušnje kosilni stroj vsem posestnikom priporočati, ker sem prepričan, kako čisto kosi. Na željo tudi pokažem kosilni stroj v delu ali ga posodim proti nizki odškodnini v bližnje kraje. Št. Jurij pri Kranji, Al. Bergant, posestnik. Kmetijstvo. Poljedelstvo. Kosilni stroj. Ker se pojavlja obče pomanjkanje kmetijskih delavcev, zato postaja kosilni stroj vedno važneji, kajti pridelovanje žita se omejuje, a obratno pridela se krme dva- do trikrat več, bodisi po vporabi umetnih gnojil, ali pa po izpreminjevanji njiv v tvavnike. Košnja spada med ona opravila, ki morajo biti pravočasno dokončana, drugače je škoda na vrednosti krme previsoka, kakor se vidi iz sledečega izgleda: Lucerna v cvetji košena ima 34°/o prebavljivih snovij, po cvetji samo 14°/o, ker so že vse bilke olesenele. Zato je prevažno, seno hmalu spraviti, da se dobi dobra redilna krma. To pa je najložje in najceneje doseči s strojem, tu je gospodar neodvisen od koscev. Delo se lahko prične, kadar je čas zato in vreme ugodno. Sledeči podobi od tvrdke Fried-lander naj nam predočite : a) kosilni stroj za seno (podoba s konji), h) kosilni stroj za seno in pripravo za košnjo žita, (podoba Hand-ablage). Kosilni stroj je narejen iz močnega jekla in zelo trpežen, kosilni noži so tako trdi, da jim skoro nič ne škoduje, kar pride med zobe. Priprava za kositi je tako vrejena, da se lahko višje ali nižje odstriže, kar lepše pokosi kot najboljši kosec. Naredi v istem JU . I' 7 za žito k stroju 1) . . K 17 ročna odložna priprava za žito k stroju 2) . . „ 68 brus....................n J8 Vsa nezaupnost proti kosilnim strojem naj pade. V teh ne- ugodnih položajih na kmetijah, ko je za košnjo sposobnih delavcev, katere je treba še drago preplačati, vedno manj, se moramo edino poslužiti kosilnega stroja, ako hočemo, da imamo pravočasno seno Oslpavanje In okopavanje krompirja. Piše —e—. Vsled mnogobrojnih poskusov dr. Wolny-ja, tako poroča „Hosp. listu •— se je osipavanje krompirja v mnogih krajih popolnoma opustilo, v drugih je pa še vedno v navadi. To zadnje je pri nas Slovencih in sledeče vrstice naj nam nekoliko osvitle, kdo ravna prav to je: Kedaj je oaipavanje na mestu in koristno, kedaj pa ne? Z osipavanjem se prigrne k rastlini večja množina rahle, na redilnih snoveh bogate zemlje in vsled tega požene rastlina v pri-grnjeno prst nove korenine, dobiva več živeža in zato nastavi temveč gomoljev. Pri okopavanju uničujemo in zatiramo tudi vsakovrstni plevel; znano je vsakemu, da se ravno v času, ko okopavamo najbolj bohotno razvija vsakovrstni plevel, ker krompirjevec doslej še ni delal nobene sence. V pravem času izvršeno okopavanje in osi-pavanje je tudi izdatno sredstvo proti krompirjevi gnjilobi, ker zabranjuje močnejša plast prsti, ne da more dež in naliv tako lahko trosov bolestnih gljivie splaviti do gomoljev. Z okopavanjem izsušujemo dalje v znatni meri zemljo in vsled tega se tudi bolj ogreva. In ravno ta •okolnost je kaj važna za pravi odgovor na vprašanje: kedaj je osipavanje opravičeno? V težkih in vlažnih zemljah, ki so ob enem še vedno mrzle, bo osipavanje vedno na mestu in koristno; čim bo 1 j se okopava, tem bolje, kajti zemlja v grebenih se vsled tega hitreje izsušuje. Tako n. pr. je znašala — po dr. Wolny-ju —■ množina vlage v težki ilovnati zemlji v grebenih neokopane njive 15-77 °/o, v okopanih pa samo 14-7 "/o, v peščeni neokopaui zemlji 11-67 °/o, v okopani le 9"62 °/o Ta vpliv okopavanja in osipa-vanja si lahko tolmačimo tako, da damo zemlji z narejanjem višjih grebenov večjo površino, vsled česar tudi večja množina vlage izpuhti, dežna voda tudi ne more tako Lahko prod rti v greben, ker takoj odteka ob straneh in slednjič tudi toplejša prst v grebenih izpariva več vode. Iz tega pa tudi razvidimo, da v lahkih, peščenih, hitro sušečih se zemljah posebno ob suhih letinah osipavanje prav nič ne koristi, da nasprotno okrade še tisto malo vlage kar jo ima, in zato več škodi, nego koristi. Zato .bi ne smeli peščene zemlje — in veliko krompirja se sadi v tako zemljo — nikdar osipavati, ker voda prehitro izpariva, k večjemu jo smemo na lahko okopati, da uničimo plevel; nadaljno osipanje nam je le v škodo. V takih lahkih zemljah moramo pa zato krompir saditi toliko globlje. Kar zadeva čas, kedaj naj sc krompir osipava, je dokazano, da čim preje se zvrši, tem bolje. Zgoščenje travnikov. Ako ni v travniku že od narave dovolj trave, tedaj tudi najboljša gnojite v ne more izdatno povečati košnje. Zelo slabe, zanemarjene travnike, ki so polni plevela, je premnogokrat najbolje preorati in jih par let obdelavati, da se dobro zagnoje, in potem v čisto njivo zanesljivo kaljiva semena na novo vsejati. Ker se pa marsikomu škoda in težko zdi, star travnik preorati, a vendar bi si rad pridelek zboljšal, tedaj naj se skrbi v prvi vrsti za zgoščenje in za zadostno gnojite v z domačim ali z umetnim gnojilom. Najprimernejši čas za posevanje travnih semen na travnikih je spomladi ali pa po prvi košnji; pri tem posnemamo naravo, kajti ako pustimo travo toliko časa stati, — kar sicer ni prav, — da se osuje seme, tedaj kali to seme tudi že sedaj. Za zgoščenje travnikov so najbolj priporočljive sledeče trave, ki se dobe v zalogi pri „Gosp. Zvezi“ in sicer računjeno za 1 ha: pasja trava J O T—1 mačji rep 3— „ grebenica 1-- „ travniška latovka 0.5 „ šopulja 0-5 „ švedska detelja I'- „ Kedaj se splača kmetu nakup kosilncga stroja ? Nabava kakega gospodarskega stroja je samo takrat koristna, ako dotični stroj izvrši na leto neko gotovo množino dela, to je — kadar ima opraviti določeno število dnij. Kateri najkrajši čas mora kak stroj vsako leto najmanj delati, se določi na ta način; da se enak vspeh ročnega dela primerja z delom dotičnoga stroja, pri čemer pa se je treba ozirati pri vsakem stroju na tako zvane vsakoletne vzdrževalne stroške, t. j. na ob-restovanje kapitala, na amortizacijo, na poprave, na zavarovanje in drugo. Vsakoletni splošni stroški za vzdrževanje kosilnih strojev znašajo: obresti od kapitala, ki smo ga plačali za stroj 5 °/o, amortizacija kapitala 25 °/o, poprava 10 °/o. Da si lahko vsakdo sam preračuna, ali bi mu kazalo kupiti kosilni stroj, podamo tukaj vzgled za kosilni stroj za žito in sicer za oni z navadno odkladalno pripravo brez vezilnika za snopje. Vzdrževalni stroški tega stroja znašajo 150 kron na leto. Stroški pri košnji 1 ha žita s kosilnim strojem so v splošnih razmerah v primeri z ročnim delom naslednji: Pri rabi Pri ročni stroja žetvi kron kron Prižmjanje robov 2-36 —•— konjsko delo . . 2.52 —• — voznik, odkladatelj 1-68 24-— olje za mazanje povresla in drugo 4-80 4-80 vezanje .... 11-91 12-— znašanje in postavljanje . . . . 5-80 1-01 skupaj . 29-44 41-81 Pri tem smo deli dnevno plačo voznika v račun na 4 krone, vzdrževanje para konj na 3 krone. Kakor kaže račun, se z žitno kosilnico prihrani na 1 ha 12-37 kron nasproti ročnemu delu: Ker so letni izdatki za ta stroj 150 kron, zato je potrebno pokositi vsako leto toliko ha žita, kolikor-krat je 12,37 kron zapopadeno v 150 kronali, t. j. požeti mora stroj najraenj 12-1 7t«, da ni nobene škode. Kakor sem že rekel, navajam te številke samo za vzgled; zato se seveda ne bodo strinjale z vsemi razmerami; cenost ali draginja ročnega dela, draga vožnja in druge razmere spreminjajo znatno ta števila; vender pa služijo lahko vsakemu kot nekako vodilo pri računih o izplačljivosti gospodarskih strojev. Pri podobnih računih bi prišlo seveda na dan, da se veliko število gospodarskih strojev — in sicer ravno onih, ki največ opravijo — malemu posestniku ne splača, ker on stroja ne more do-izrabiti. Ako bi n. pr. kak posestnik obsejal vsako leto 15 ha in sicer 5 ha ozimine in 10 ha ja-renine in bi si hotel kupiti veliki žetni stroj s samovezačem, bi bilo delo s strojem pri njem na leto za 112 kron dražje nego ročno delo; ako bi pa ta stroj rabili še 3 drugi posestniki ravno tako veliki in poželi skupno 20 ha ozimine in 40 ha j arine, bi si pa prihranili 452 kron. Iz tega vidimo, kako veliko-lepen pomen ima skupno nakupovanje in skupna raba gospodarskih strojev za malega kmeta. Toda dotična društva ali konsorciji ne smejo biti veliki, ampak obsegajo naj le malo članov, ki imajo kolikor moč enako gospodarstvo in enake razmere. Pri malih korporacijah more prinesti skupna nabava teh strojev blagoslov. Zlasti v našem času, ko nam tako bridko primanjkuje poljskih delavcev, ki vsi tišče v mesto ali onostran velike morske luže, imamo v skupni nabavi gospodarskih strojev imeniten pora oček proti tej stiski, pa tudi splošno se nam žetev s tem olajša, Da, v sedanji kritični dobi je ravno obilnejša raba gospodarskih strojev eno najboljših sredstev za ohranitev kmetijstva. — c—- Vinogradništvo in vinarstvo. Od toče pokvarjene trte. Kako je ravnati s trtami, katere je sedaj toča poškodovala? (G. D. v K.) Ob enem odgovor na to vprašanje. — Kaj je sedaj s takimi trtami pričeti, je odvisno od načina, kako so iste poškodovane. Če so poganjki le malo potolčeni in so trte močne ter dobro pognojene, se bodo vse rane, kolikor toliko zacelile in taka trta ne bo v rašči zaostala ter bo tudi les dobro dozorel. Prihodnje leto pa se morajo venderle vsi pokvarjeni deli odstraniti, tako da se bodo novi poganki le iz zdravega lesa razvijali. Drugače pa je postopati, če je toča enoletne poganjke močno potolkla. V tem slučaju se morajo že sedaj vsi ranjeni deli na dotičnom poganjku odstraniti, če tudi se morajo skrajšati vsi poganjki na 2 ali celo na samo eno oko. Razume se, da v tem letu ne bode na takih trtah nič pridelka, pač pa poženejo ostala očesa močne poganjke, ki bodo prihodnje leto dobro obrodili. Ako se pa močno pokvarjene trte ne obrežejo na ravnokar navedeni način, poženejo v dotičnem letu prav šibke mladike, ki ne dajo v naslednjem letu nikakega rodnega lesu. Pri takem ravnanju traja 2 ali celo tudi 3 leta, predno se take trte spet popravijo, (ločim se v zgornjem slučaju naslednje leto nič ne pozna. Po toči poškodovane trte je treba pridno škropiti in tudi žveplati, da popolnoma zdrave ostanejo in da les popolnoma dozori. Posebno pa velja to o ameriških podlagah. Če so podlage na zeleno cepljenih trt močno poškodovane, je bolje, da se k oj skrajšajo ter na novo požlahtnijo, nego da se ranjeni les pogreba; kajti čeprav se zdi, da so se rane popolnoma zacelile, vender je notranji les toliko pokvarjen, da prične potem, ko pride v zemljo, gnjiti, vsled česar cela cepljenka hira ter naposled popolnoma pogine. Malo potolčene zelene požlaht-nitve je bolje, če se ne pogrobajo koj naslednjo zimo ali spomlad, marveč je tudi v tem slučaju bolje, če ostanejo še eno leto na prostem, da se vse rane popolnoma zacelijo in trte utrdijo. Ker pokvarjene podlage ne dozorijo prav dobro, začnejo v tem stanu pogrobane trte tudi bledeti, kar seveda bujno raščo jako ovira in si taka trta nikdar popolnoma ne opomore. X Poletna dela v trtnict in v matičnjaku. Po zimi, odnosno spomladi v rokah požlahtnjene in v trtnico vložene cepljenke sedaj že močno brstijo, in kjer se je to delo zgodaj izvršilo in je podnebje bolj gorko, so cepiči že precej pognali in ker so ti z zemljo zasuti, pognali so pri cepljenem mestu tudi mnogo koreninic. Neobhodno potrebno je torej, da se te koreninice odstranijo, ker če se to delo opusti, bi cepič srkal hrano z lastnimi koreninicami iz zemlje, bil bi torej od ameriške podlage neodvisen, in posledica bi bila ta, da bi cepič pač prav bujno rastel, a bi se nikakor ne zrastel s podlago, marveč bi poslednja, ako bi se ji vsi stranski poganjki odtrgali, kar v zemlji segnila. Obrezovanje cepičevih koreninic se mora izvršiti, kakor hitro iste 3 — 4 cm (2 prsta) dolge postanejo. V tem slučaju se odgrebejo vse trte v vrsti od ene in druge strani, tako da pridejo vsa cep Ijena mesta na prosto. Koreninice se odstranijo z roko, še bolje pa z ostrim nožem, da se cepič, ki se je komaj pričel zraščati s podlago, ne premakne, ali celo odlomi. Posebno se to kaj rado zgodi, če se je vezalo z rafijo ali s špago. Zato naj to kočljivo delo vedno le bolj izurjene in zanesljive osebe opravljajo. Ker so cepičevi poganjki še prav nežni, osobito oni deli, ki so bili z zemljo zasuti, jih močno solnce koj ožge in tako ali zastanejo v rašči ali pa kar vsahncjo. Zato je bolje, če se prvo obrezovanje vrši v takem času, ko solnce ne pripeka, torej zjutraj in zvečer, ali pa ko je oblačno. Kakor hitro je ena vrsta obrezana, se morajo vse cepljenke spet p ris uti kakor so bile poprej. Bolje je, če to delo dva opravljata, namreč da eden obrezuje, drugi pa da odsiplje in spet za obrezovalcem zasiplje. Kakor ob prav pekočih urah, tako naj se to delo tudi ob vetrovnem času opusti, ker veter isto tako cepiče naglo presuši, ter jih ])oleg tega še lahko odlomi. Cez dober mesec se morajo koreninice v drugič na ravnokar opisani način obrezati. Pri drugem obrezovanju je že manj pazljivosti treba, ker vsi trtni deli so že bolj utrjeni in tudi ni treba sedaj cepičev tako prisuti kot prvič, marveč le do cepljenega mesta; in če so cepljena mesta z zamaški pritrjena, se prisuje še do zamaškov, da se tako vsi nežni deli solncu bolj privadijo ter bolj utrdijo. Tudi je pri drugem obrezovanju, v slučaju da sta se cepič in podlaga močno zdebelila in da vez ni segnila, isto prerezati; pri zamaških pa žico preščeniti. Med letom je treba trtnico večkrat pleti, da plevel cepljenk ne preraste in dalje se mora vsake 2—3 tedne škropiti (*/2—•'i/40/o galice), ker v trtnicah peronospora trte močno napada, osobito v trtnicah nahajajočih se bolj v vlažnih, meglenih krajih. Kdor je pa vložil v trtnico takozvane potakncnce (Stupfer), to so 10—15 cm dolgi ključi, z namenom, da jih bode na zeleno precepil, to delo lahko že sedaj izvrši; seveda le, če so potakncnčevi poganjki dovelj močni in če so dosegli visokost, da se jih more po-žlatniti 20—30 cm nad zemljo. Taki potaknenci morajo dobiti količke, na katere se privežejo cepičevi poganjki, da jih veter ne odlomi. Tudi te požlahtnitve treba pridno škropiti. V matičnjaku, to je prostor, v katerem so zasajene le materne ameriške trte, se morajo vsi poganjki pridno in večkrat k kolom privezovati, ker postanejo tako močnejši in bolje dozorijo. Na vsaki trti naj se pusti po 3—6 najdebelejših poganjkov, vse druge naj se kar odstrani. Množina poganjkov je odvisna od starosti in krepkosti dotične trte. Pri privezovanju naj se odstranjujejo vsi stranski poganjki ali zalistniki, ker ti so brez pomena in le jemljejo hrano močnejšim mladikam. Ameriške trte škropiti ni ravno neobhodno potrebno, dobro pa je le, ker škropljene trte bujneje rastejo in les bolje dozori. X. Sadjarstvo. Poprava hirajočih sadnih dreves. Cesto se dogodi, da lepo rastoče sadno drevo prične zastajati v rašči, listje rumeneti in celo sadje odpadati. Ce se pričnejo tudi vršički sušiti, je največkrat vzrok, ker pridejo korenine v trdo neplo-dovito plast ali pa v kak drug, koreninam škodljivi kraj n. pr. v apnenico, z ogelnimi ostanki ali ometom napolnjene jame itd. Nekterekrati prouzroči gori navedeni nedostatek tudi dolgotrajna mokrota. V tem slučaju se drevo samo ob sebi popravi, kakor hitro postane bolj gorko. Največkrat pa tiči vzrok v tem, da drevo vsled primanjkanja potrebne hrane, oslabi. Je pač pri večini naših sadjarjev navada, da drevju nikoli ne gnojijo; zato pa tudi mnogo dreves slabo raste, se jih lotijo razne bolezni, posebno pa če so razim tega še gosto sa-jena, kar je, žal, splošna navada, rodijo le vsako drugo ali celo vsako tretje leto in tudi pred časom iz-mrejo. Gnojenje je torej kakor pri trtah in drugih poljskih rastlinah, glavni pogoj krepki rašči. Kdor v tem pravilno ravna, more vsako drevo v ravnotežju obdržati, t, j. da mu vsako leto kolikor toliko enakomerno rodi. Da sadno drevje eno leto dobro, drugo leto pa slabo obrodi, je edino nepravilno ravnanje z njim vzrok. Ako se torej pojavijo v pričetku navedeni znaki pri rašči, se drevo prav kmalu popravi s tem, da se napravijo v širokosti drevesne krone, z železnim drogom po 40—60 m globoke jame, ter vlije v te stanjšane gnojnice (pol vode pol gnojnice), ali pa v vodi razstopljenega čilskega solitra in sicer 3—5k> v Pavjem. 28. v Kastelnovi (Nov. gr.). 30. v Tercetu (Videm, k.), in v Št. Petru (Videm kant.), v Ospu. 3. julija v Brezovici. 4. ij v Rifenbergu. 6. Ji v Jclšanah. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 'ži kr. in Refoška liter od S25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Kmetijska zadruga v Št liju pri Velenju prideljuje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo, da se odjemalci zglase. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno ubozega kmeta. Priporoča se: škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Mcdjatova hiša. Pluge, osipalnike, okopalnike, najbolje sestavljene in najboljega štajerskega železa, izdeluje Matej Bregant v Orohovesi pošta Rače (Kranichsfeld). 18 lepih jorksirskih prascev ima na prodaj Matija Vidmar, posestnik v Št. Jurji pri Kranji. Svim naročiteljem vina njan“nda; već u naši vasi nemamo vina za prodati, nego se vroče priporočamo za bodoče, ker jako lepo kaže. To namesto posebnih odgovorov. Josip Gojtan, župnik. Kašćerga-Trviž-lstra. dajale polom licitante 8. julija 1901 pri Janez Kavčič-u, kovaču v Kosezih nad Ljubljano. Stroji se tudi vsakemu po volji prenaredijo. Tkfl ŽPli '^a svoiu obitelj oskrbi pravim I IXU &.CII, j naravskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj (»amulin, Jclsa — otok Hvar, Dalmacija. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščine za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz- prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati. Kmetijsko društvo v Vipavi ima na prodaj cepljene tete na amerikanski podlagi Portal is požlahtnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad, Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. Dne 11. t. m. nastal je v mestu ()lescyee v Galiciji silen požar, ki je v dolžini 7 hm iz-vzemši 8 poslopij popolnoma uničil ta kraj in še dvoje bližnjih vasi. Požaru izpostavljena je bila v tamošnji hranilnici in posojilnici skozi več ur tudi železna blagajnica, katero je izdelala dunajska tvrdka M. Adlersfliigel. Ko se je blagajna ohladila, so jo odprli in v veliko veselje posojilničnih članov bila je vsebina, ki je obstajala iz denarja, knjig in listin popolnoma nepoškodovana. Tako se je izdelek te dunajske tvrdke, kakor že opetovano, zopet vrlo dobro obnesel. Pri otvoritvi letošnje konjske razstave v c. kr. Pratru na Dunaju razkazoval je gosp. inžener Quinz ekscelenci gospodu poljedelskemu ministru od njega razstavljene patentovane Lanzove po-sncmalnike za mleko. Njih preprosta in ob enem duhovita konstrukcija je vzbudila občno priznanje ; zlasti ugodno so se izrekli navzoči veščaki o takozvanem ,,bobnu“, ki ima velike prednosti pred vsemi drugimi sličnimi stroji, katerih deli so zanamovani s številkami. Zatiranje kreše z brizganjem zelene galice. S Syi>honia - brizgalnico, od Pli.^ftarfarth & Comp., Dunaj II. Tabovatrasse 71. Vodja kmetijske šole v VVohvvinkel-u, Jčsting poroča: Lansko leto napravil sem pri 6 kmetih poskuse in sicer nalašč na ovseni zemlji. Najmanjši prostor n eril je 2 orala. 2 njivi bili sla s krešo in ogerščico tako zelo porastem, da sta jih posestnika že mislila preorati. Jedna teh njiv bila je pred nekaj leti, ko je bil na njej tudi oves vsejan ravno vsled tega preorana. Poskusi, katere sem po pravilih mojega tovariša Schultz v Soest-u napravil, kažejo, da se kreša ali ogerščica s tem uniči, ali pa vsaj tako oslabi, da žitu več ne škoduje, če se pravilno brizga. Brizganje vrši se najbolje s lo°/o močno tekočino zelene galice, t. j. 15 kg zelene galice v 100 l vode vendar tudi ne škoduje ovsu 20"/o zelene galice. Svetovati je, zeleno galico raztopiti v mrzli vodi. čim manjša (mlajša) jo kreša, tem bolj je občutljiva pri zatiranju z zeleno galico, tudi so mlada kreša toliko lažje zamori s zgodnjim brizganjem, ker je žito še tudi mlado, t. j. majhno, in je še ne pokriva. Brizgati pa se mora najpozneje takrat, ko začne oves steblo delati. Nadalje naj se brizga le pri suhem vremenu, in pa če je žito suho, tako n. pr. ne zjutraj, ko je vse rosno. Bastlina, lepo poškropljena pri solnčncm svitu v popoldanskem času, pokaže že zvečer temne lise, ki zginejo v 3—4 dneh. Ovsu škropljenje ne škoduje, če tudi konci peres, kamor pade kaplja tekočine, porumene, ker na njih mesto zrastejo kmalu nova. Pri tu omenjenih poskusih rabila se je „Syphonia“-brizgal-nica, katera tekočino z najtanjšimi curki brizga iz sebe. V jednem jutru se je porabilo nekako 100 l tekočine. Priporoča se z nekako pol tako naglo, kakor pri sejanju, hoditi, in sicer ne več kot 1 m širno prekoračiti, ker sicer veliko teh rastlin ne zadene. Ker pa obleka in črevlji tudi trpijo vsled zelene galice, je svetovati, kar najslabše obleči in obuti, če se pa na kakih krajih ni dalo zatreti, je znamenje, da se bržkone ni zadosti poškropilo. 1 udi pri tukajšnjih poskusih so se v začetku delale napake, kar je pokazal neuspeh. Osobito rado se škropi prehitro, ali pa preširoko. Tako n. pr. so se pokazale na polju, ki je hilo zelo porašeno s krešo, v času ko kreša cvete, zopet rumene lise. Oves se je popolno otel in rodil dober sad. Po mojih skušnjah zamorem na ta način škropenje toplo priporočati. Trgovina in obrt. Trgovina. Informacije o romunskih trgovcih. Kraljevi rumunski konzulat v Trstu poroča tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je kraljevo rumunsko ministerstvo naročilo rumunskim trgovskim zbornicam, da imajo vsakemu, ki popraša, dati pojasnila (v nemškem in francoskem jeziku) glede razmer trgovcev v njih okrajih. Kdor želi torej informacije o rumunskih tr-gorcih, naj popraša trgovsko zbornico dotičnega okrožja. Na romunskem so trgovske zbornice v Bukarešta, Braili, Galacu, Jassy, Krajovi, Pitesti, Ploesti, Focsani, Botosani in Konstanci. Obrt. Poročila obrtnih nadzornikov za IV. nadzorni okraj s sedežem v Gradcu, kamor spada del Šta-jarske in Kranjska, povzamemo: Obrtni nadzornik g. dr. Valentin Pogatschnigg dobil je naslov in značaj vladnega svetnika, g. Ed-mund Ehrenhofer postal je komisar obrtnega nadzorstva. Izvršili so v tem okraju 1001 inšpekcijo v 959 obrtnih obratih, izmed teh 9 inšpekcij po noči in 8 ob nedeljah. Izmed pregledanih obratov bilo je 366 tovarniških in 363 brez motorja. Delavcev je bilo v pregledanih obratih 35.610. Ukrenilo se je potrebno glede ventilacije delavskih prostorov, glede stranišč in glede delavskih stanovanj. Nezgod je bilo 2134, izmed teh 1985 na Štajarskem in 148 na Kranjskem. Mlinarska obrt je v zadnjem letu zelo nazadovala, ker je veliko trpela vsled konkurence od strani Ogerske. Računski sklep krojaške zadruge v Gorici za I. 1900. V letu 1900. je pristopilo 20 novih udov, izstopilo pa 13. Deležev je bilo priglašenih 77, odpovedanih pa 20. Stanje koncem leta 1900. je: 286 udov s 680 deleži. Načelništvo je predložilo letne račune občnemu zboru dne 18. aprila t. 1. Občni zbor je predložene račune soglasno potrdil. O vporabi čistega dobička je načelništvo predlagalo in občni zbor je sklenil, da se od svote 2710 K 68 vin. določi: podpornemu zalogu poslovodju . načelništvu . . . „Šolskemu Domu“ rezervnemu zalogu 1000 K — v 200 „ - „ 150 „ -250 „ - „ 1110 „ 68 „ Priporoča se slovenskemu občinstvu velika zadružna prodajal- nica v Gosposki ulici štev. 7 v Gorici. Račun rezervnega zaloga: Iz dobička 1. 1899 876 K 45 h Iz dobička 1. 1900 1110 ,, 68 ,, Svota . 1987 K 13 h Račun podpornega zaloga: Iz leta 1899 . . 1000 K — h Podeljeno podpora 50 „ — „ Dne 31. dec. 1900 950 K — h Iz dobička 1900 se prišteje . . . 1000 „ — „ Svota . 1950 K — h Zadruga torej dobro napreduje. Bilanca. Aktiva IC IT. Pasiva k: lCL Blago inventure . . 96557’— Upadek 5 °/o . . . 4827'85 Oprava v prodajalnici 4009’10 Upadek 10 °/o . . 400 91 91729 3608 7010 40 44 9 249 1025 15 19 20 04 07 31 Zadružni deleži do 31. decembra 1900 Najeta posojila Pasivni krediti • . . . . Obresti zadružnih deležev . . Dolžne obresti Dolžna stanarina .... 26996 21520 48402 1808 50 400 950 876 2710 20 92 71 45 68 Aktivni krediti . . 7379 16 Upadek 5 °/o . . . 36806 Vrednost tiskovin Naloženi denar. . . • . •. : Obresti pri poštni hranilnici Obresti pri „Ljud. posojilnici* Gotovina v blagajni .... Podporni zalog Reservni zalog Čisti dobiček 103714 96 103714 96 | ,ZADRUGA Glavna skupščina „Gospodarske zveze66 Dne 28. maja t. 1. tlopoludne se je v veliki dvorani „Katol. doma“ zbralo lepo število odličnih kmetovalcev naše dežele in nekaj drugih prijateljev slovenskega gospodarja. Vršila se je glavna skupščina „Gospodavske zveze.11 Zborovanje, na katerem je bilo zastopanih lepo število slovenskih zadrug, je otvoril predsednik drž. posl. dr. Ivan Šušteršič, ki je podal kratek pregled društvenega delovanja kot centralne zadruge ter vzpodbujal zaupnike k agitaciji in pridobivanju mnogobrojnih rednih članov, vsaj imajo pri „Zvezi11 izredne udobnosti ne samo zadruge, ampak tudi redni člani. „Zveza11 si je sedaj pridobila ugodne zveze pri nakupovanju blaga, poleg tega „Zveza11 preskrbuje svojim članom tudi brezplačen pravni svet in člani dobivajo brezplačno lepo razvijajoči se strokovni list „Narodnega Gospodarja11. Gospod predsednik koncem svojega nagovora še jeden-krat prav iskreno pozdravlja na skupščino došle zadružnike ter jih navdušuje k vstrajnosti, delu in neumorni agitaciji za dobro in pravično stvar. Na to je dobil besedo ravnatelj „Gospodarske zveze11 g. Jos. Jeglič, ki je poročal: Tekom leta 1900 je pristopilo „Gospodarski zvezi11: 36 hranilnic in posojilnic z deleži I. vrste, 34 hranilnic in posojilnic z 42 deleži II. vrste, 33 konsumnih in kmet. društev z deleži II. vrste, 25 trgovcev, 11 obrtnikov in 1197 rednih članov. Ob novem letu 1901 je pristopilo 200 rednih in 10 trg. članov, 28 zadrug z deleži 11. vrste in 1 zadruga z deležem I. vrste. Računski zaključek kaže, da sc delovanje „Gospodarske Zveze11 živahno in vspešno razvija. Drži se pri vsem svojem poslovanju načela, da ni sama sebi namen, marveč da je njen jedini smoter, gojiti, širiti in podpirati zadružništvo med našim narodom. V tem oziru pa stoji osamljena, navez&na na lastno moč. Dejanskega zanimanja avtonomnih oblastev, zlasti dež. zastopa, za povzdigo zadružne ideje med produktivnimi stanovi, katero opažamo po drugih deželah, ne čuti ,,Zveza“ nikjer, pač pa skuša oviranje, malostno nagajivost in naravnosten hoj pri vseh svojih korakih. Zrastla je iz lastnih močij. Da sklepa preteklo leto z razmerno majhno izgubo, se potemtakem ni čuditi, tem manj, če se pomisli, da ta izguba p omenja v resnici investicijske stroške, ki niso izgubljeni, marveč sc bogato nagrade v bližnji bodočnosti. Vse posamezne panoge Zvezinega gospodarstva so gmotno dobro pokrite, razen revizije in „Narodnega Gospodarja". Temeljita revizija pospešuje razvoj posamnih zadrug in obeta v urejenem plodonosnejšem njihovem delovanju mnogo sadov, katerih bo deležna tudi „Zveza". Pri reviziji ne smemo varčevati. Ponosni smo, da izvršuje naša Zveza v ogromno korist združenih zadrug in rednega zadružnega poslovanja sploh točno, vestno revizijo. Po vsej pravici smatramo stroške zanjo, ki so začetkom nujno precej veliki, za investicijske izdatke. Ravno tako se lahko z veseljem oziramo na svoje glasilo. Njegovi strokovni spisi so prak-tiški in temeljiti. Smisel za zadružništvo sc širi po njem in s tem raste tudi Zvezina moč. Da se prvo leto ni pokril z lasnimi dohodki, je umljivo samo po sebi. Z mirno vestjo pa gledamo v prihodnjost in smo prepričani, da bo kmalu stal na trdnih lastnih nogah. Porodne bolečine „Gospodarske Zveze" so končane. Uprava posluje sedaj tehniško do pičice pravilno in strokovno temeljito. Prijatelji zadružništva se vesele Zveze in njenega delovanja; njihovo število narašča. Pogoji njenega obstoja so zagotovljeni; njena potreba je vsak dan razvidnejša. Tudi pošteni nasprotniki morajo priznavati, da je v naši „Gosp. Zvezi" lep kos težkega, a sila koristnega in naprednega gospodarskega delovanja med slov. narodom. V zaupanju na božji blagoslov na plemenitost in korist svojih namenov in na podporo vseh prijateljev gospodarskega napredka po povzdigi zadružništva hoče nadaljevati svoje delo. Potem podrobno poroča o rač. zaključku. Ako se od primanjkljaja K 10.547GB odtegne glavnica K 4453T4, ostane še efektivne izgube K 6094-93. To je jako ugoden rezultat za prvo leto. Vsta-novitev vsake zadruge ali trgovine stane za prvi čas mnogo žrtev, kar skupščinarji iz lastne izkušnje dobro vedo. Troski za popotovanje so precej visoki, a neobhodno potrebni za vpeljavo trgovine in izvoza. Zveza ima sedaj svoja zastopstva v Parizu, Bordeaux, Be-rolinu, na Dunaju, v Trstu, Pulju in popotnega zastopnika za Goriško, Istro in Dalmacijo. Urejena so ta zastopstva tako, da ako bo tendenca količkaj ugodna, bomo lahko vse za izvoz namenjene kmetijske pridelke oddali, in upam, da se bo svota za prodane pridelke kmalu potrojila. — Promet „Zveze" znaša 2,583.778 K. Nato nadaljuje poročevalec g. ravnatelj Jeglič: Častiti zborovalci! Kakor sem v poročilu omenil, imamo opravičeno nado, da se bo promet kmetijskih pridelkov v bodoči sezoni potrojil, to pa le, ako nas bodo čislane zadruge stanovitno podpirale. Zadruge nam morajo pravočasno, še pred žetvijo naznati približno količino pridelkov, kateri so namenjeni za prodaj, poročati takoj, kake cene nudi konkurenca. Prosim jih, da nam na naša vprašanja natančno in precizno odgovarjajo, ako treba tudi brzojavijo. Lahko se zgodi, da se velika množina pridelkov naznani, potem se pa pokaže, da je bila n. pr. le četrtinka naznanjenega pridelka na razpolago. Tako lahko nasta- nejo sitnosti ali celo izguba. Kake neprilike se lahko zgode, uvidimo takoj, ako pomislimo na dobave, ako se naznani od strani zadrug velika množina blaga, a ko je treba dobaviti, ni dobiti ali sploh blaga, ali pa le za tretino previsoko ceno. Torej treba, da taka naznanila točno vsebujejo le resnično obstoječo zalogo. Pri nakupovanju pridelkov morajo čislane zadruge na to gledati, da kupijo blago toliko ceneje, kolikor stanc vožnja do bližnje postaje ali bližnjega trgovišča, kamor člani navadno prodajajo svoje pridelke. Zaradi silne konkurence iz Galicijo in Štajerske se morajo zadruge z malim zaslužkom zadovoliti, imajo pač člani s tem že veliko korist, ker zadruge pošteno tehtajo. Embalaža, ovoji in vreče morajo biti taki, kakor so za izvoz v navadi; pripetil se je slučaj da se je fižol nabasal v stare vreče, posledica je bila, da so se morale dati nove vreče, ker so se stare pri prevažanju strgale, povrh še delo, torej pri tem ni umestno varčevati. Fižol mora biti čist in ne sme imeti čez 2°/o izvržka, posebno pa svarim, da se ne na-meša plesnjivih zrn, kupec stavi blago na razpolago, ako se to zgodi in po pravici zahteva kupec odškodnino, ker se mu ni dobro blago poslalo. Nastane ogromna škoda za prodajalca v gmotnem oziru, še huje je pa, ker se izgubi zaupanje, prosim torej da se z vso pazljivostjo in natančnostjo ravna. Mlekarske zadruge opozarjam posebno na to, da si napravijo za pošiljanje čajnega sur. masla poleti lahke zabojčke n. pr. take kakeršni se rabijo za drože; za zimo pa treba napraviti papirnate kartone, kateri stanejo 6 do 7 krajcarjev komad, ti so lahki in jako lični, prihrani se mnogo poštnine in mlekarna, katera ima lične omote, pridobi si s tem ugled pri odjemalcih. Napačno je, zaradi nizke cene slab pergament in papir kupovati, kateri ni čisto bel in ne drži tolšče, blago silno trpi, ako je v takem papirju in kupci niso zadovoljni. „Gospodarska Zveza11 ima v zafogi jako fin, popolnoma bel pergamentni papir, kateri se v največji vročini ne prepoti, ravno tako preskrbi Zveza kartone ali pa zabojčke. Da se maslo ravno tisti dan dopošljc, za kateri je naročeno, je velikega pomena. Vsak kupec ve, kedaj ga bo rabil in ga ravno za tisti dan naroči. V kako zadrego pride, ako blaga ni določeni dan; zopet je posledica, da se izgubi za vselej odjemalca. Brez točnosti ni moči v trgovini doseči uspehov. Preidem na način nakupa blaga. Ako hočete, da se zadružništvo ojači, da se izognete marsikaterim neprilikam in da pridobijo tako zadruge kakor „Zveza11 med trgovskim svetom tisti ugled, kateri jim pr istoj a, je nujna potreba, da se „Gosp. Zveze11 trdno oklenete, in bodite prepričani, da slednja vse stori za večjo korist in ugodnost zadrug. Stopili smo v trgovsko zvezo s prvimi tržaškimi tvrdkami in imamo vedno vsakovrstnih vzorcev na razpolago, katere ra-dovoljni pošiljamo, da se častite zadruge prepričajo, da smo s cenami vedno v soglasji z Trstom. Za blago za obleke imamo 3 izvrstne trgovce, kateri z novim, ne preležanim, in za vsaki kraj primernim blagom po izrednih cenah postrežejo. Ako naročite blaga pri agentih ali tvrdkah, ki ni tako, kakor je pri nas v navadi, trpite trojno škodo, izgubo na obrestih, člane odbijate, da si morajo drugod blago iskati, Vam pa neprodaljivo blago leži v prodajalni in se pokončuje. Prosim Vas v Vašem interesu, da se trdno oklenete v vsili slučajih „Zveze11, ne naročujte blaga pri naših največjih nasprotnikih. „Zveza11 Vam bo dobavila blago, da bo gotovo zadovoljilo Vaše člane in to po zares kurentnih cenah. S tem tudi „Zvezi" opo-morete, da ložje in bolje proda Vaše pridelke. Ker „Zveza11 namerava napraviti praktični kurz za zadružno knjigovodstvo, torej ne bom sedaj o knjigovodstvu govoril. Na eno stvar hočem še opozoriti, katera ne zadeva poslovodje, marveč gosp. načelnike in to je blagovni sklep ali kupovanje blaga na dobavo. V prvi vrsti je častitim zadrugam ta način kupovanja odsvetovati. Skušnja namreč uči, da ako se enkrat zasluži se pa potem desetkrat izgubi, ker cene večinoma niso odvisne od množine pridelanega blaga, temuč od špekulacije velikih trgovcev. V žetvi cene pritisnejo a potem, ko je večina pridelkov pokupljenih z raznimi manipulacijami cene kviško spravijo, in j c zbog tega za vsakega, kateri ni na centrali trga, špekulacija velika nevarnost. Ako se pa že kupi, se pa mora natanko kupne pogodbe držati, n. pr. ako blago v ceni pade, pa bi ne hoteli blaga prevzeti z raznimi izgovori, to ni umestno in ne možato ; kar se kdo zaveže, mora tudi izpolniti brez ugovora, drugače pretijo tožbe in stroški. Ravno tako j c v nasprotnem slučaju potreba natančno paziti, da se o pravem času blago odpokliče. Zaključek kakor smo mi na petroleju ponudili je pa le v korist kupca in brez vsake nevarnosti, ker se ga-rantuje, da ako pade, se tudi ceneje računa. Če se kupi blago od potovalca in ta da naročila podpisati, je treba pazljivo ves listek od točke do točke prebrati. Primerilo se je že v več slučajih, daje potovalec več zapisal kakor naročeno, koje blago prišlo, so dotične zadruge reklamirale, a prodajalec se je opiral na podpisano naročilo in treba je bilo blago prevzeti in plačati, toraj pozor v takih slučajih, sploh pa Zvezino načelstvo vedno in vedno pripo- roča, da naj gospodje načelniki osebno naročajo blago in zagotovljeni bodite, da bo to vedno v korist zadruge. Na to so sc soglasno odobrili računi. Zvezi n revizor g. Pele poroča o v 1. 1900 izvršenih revizijah. Konštatuje, daje ugodno stanje zadružništva, in zavrača napade nasprotnikov kot popolnoma neutemeljene. Šiba pa pomanjkljivosti poslovanja pri posameznih zadrugah in pozivlje zadružna vodstva, naj se v vsakem oziru strogo držč pravil in skrbno pazijo na najnatančneje poslovanje. Tudi malo birokratičnega poslovanja sc ne smemo strašiti. Potem tudi nasprotniki ne bodo dobili orožja za napade. Opominja nadalje zadruge, naj bilance, predno jih izdajo, pošljejo „Gosp. Zvezi11 v pregled. Zgodilo se je, daje letni r a č n n z a-druge, ki pa ni član „Gospodarske Zveze11, prišel v redakcijo „Slov. Naroda11, ki bode ta račun te dni raztrgal. Če bi bila ta zadruga član „Zveze11 in bi svoj račun preje poslala „Gospodarski zvezi11 v pregled, bi gotovo ne bilo opravičenega vzroka za napade, ki sc bodo gotovo obračali proti zadružništvu sploh, akoravno druge zadruge za vse račune niso odgovorne, kakor tudi „Zveza11 ne! Konečno g. revizor omenja, da žalibog nadzorstva posameznih zadrug često ne izvršujejo svojih dolžnostij. Marsikojih neprilik bi ne bilo, ako bi nadzorstva in računski pregledovalci strogo izvrševali svojo nalogo. Načelstva so sicer povsodi v poštenih rokah. Toda zmota je človeška. In te zmote zasledovati ni samo stvar članov načelstva, temveč tudi stvar nadzorstva oziroma računskih preglednikov. Naloga „Zvez ine“ revizije bi bila bistveno olajšana, ako bi zadružna nadzorstva zadostila svojemu smotru. O umetnih gnojilih, o umnem pridelovanju krme in o mlekarstvu je na to predaval g. Al. Bergant. Iz njegovega predavanja povzamemo tu le glavne misli. Podlaga vsakega pravilnega gospodarstva je le domači gnoj, na katerega se žal premalo pazi. Umetno gnojilo je le pomožno gnojilo, katerega se poslužujemo takrat, ako nam hlevjeka primanjkuje, ali pa v onih slučajih, kadar hočemo doseči izredno dobro letino. Pri nekaterih rastlinah, kakor n. pr. pri pesi ali pri zelju, moramo poleg domačega gnoja rabiti še umetno gnojilo. Ravno za srednja in mala posestva, ki nimajo veliko zemlje, je treba gledati, da kolikor možno veliko na enem prostoru pridelajo. Po redilnih snoveh, ki so v hle-vjeku, razdeljujemo umetna gnojila v 4 važne oddelke: a) fosfate, h) kalijeva gnojila, e) dušičnata gnojila, d) apnena gnojila. Vpliv umetnih gnojil je odvisen od tiste redilne snovi, ki je v najmanjši meri v zemlji koreninicam dostopna, kar je poročevalec dokazoval s podobami. Priporoča se žlindro in kalijevo sol rabiti na travnikih pri domačej detelji, lucerni; solitar za oslabela žita, kakor tudi superfosfat poleg hlevjeka pri okopavinah za izvanredno dobre letine pri žitu, važna je gnojite v ajde z amonijaksuper-fosfatom, ki da izvanredne pridelke itd. Podlaga dobre živinoreje je zadostna krma. Le malo kmetovalcev se more ponašati z dobrimi travniki. Zato mora biti kmetovalčeva skrb, da slabe travnike zboljša z rabo umetnih gnojil in s posevanjem dobrih trav; pri pomanjkanji krme je pa treba njive v travnike spremeniti, za kar se dobe v trgovini izvrstna semena. Da ima zima dovolj dobrega sena, se priporoča posebno pridelovanje lucerne. Ako je zadostno krme, tedaj je tudi lahko misliti na izboljšanje živinoreje in na ustanovitev mlekar en, kajti sama prireja premno-gokrat več stane, kot se pozneje za žival dobi. Prvotne mlekarne so bile ustanovljene le na proizvajanje sira, kar je v mnogih slučajih najboljše, ako je možno delati dober sir in more ljudstvo več mesecev čakati na denar. Nekoliko slabeji, toda hitreji promet je s surovim maslom, za katerega so že nekatere mlekarne ustanovljene. Ako se dela samo surovo maslo, bi bil mlekarnam obstanek zagotovljen, ako se strankam za mleko toliko izplača, kar se iztrži za surovo maslo. Posneto mleko naj stranke odvzamejo za gotov znesek, ki naj služi v pokritje režije. Kar bi preostajalo na dohodkih, se ob letu med ude razdeli. Razgovorolesniizvozni zadrugi. O tem je poročal g. dr. Jan. Ev. K rek, razvijajo tc-le misli: Kranjska dežela in sploh alpske dežele, v katerih prebivajo Slovenci, so na slabem. Toliko ne pridelujejo, kolikor potrebujejo. Več se uvaža, nego dovaža. Samo živino in les prodajajo v večji meri izven svojih dežel. Les je poglavitneji, nego živina. Velika škoda je, da sc je gozdarstvo dozdaj smatralo le za panogo velikih posestev. V tem oziru se mora izpremeniti. Treba je urediti proizvajanje in p r o d a j o lesa tako, da bo v korist tudi manjšim posestnikom. I. Proiz vaj anje se mora vršiti primerno znanstvenemu napredku. Nasajanje, čiščenje, urejanje gozdov sc mora v vseh ozirih zboljševati. II. Prodaja lesa obsega tri glavne vrste: a) prodajo za domači t r g ; 6) propajo lesa za d o -mače papirnice in c) prodajo v inozemstvo; pri nas pred vsem preko Trsta v Egipt. Zeza domači trg posredujejo tuji trgovci. Domačinov je malo. In taki tuji trgovci ohranjajo doma za stavbeni les, mizarstvo i. t. d. navadno najslabše blago, bolje gre vse iz dežele. Proizvajavci nimajo sedaj v tem oziru nobene moči. — Papirnice porabijo ogromno silo blaga. Sila dobro jim gre. Delnice njihovih društev imajo neprimerno visok kurz. Kmetič, ki pustoši zanje svoje gozde, ne čuti tega. Prodaja je tudi tukaj brez vsake organizacije. — V inozemstvu je trgovina zelo malo znana. Kar vemo, se imamo zahvaliti požrtvovalnosti svojega rojaka g. dr. Pečnika, zdravnika v Aleksandriji, ki je ob velikih svojih stroških študiral to vprašanje in je opisaval svoj čas v Soči, posebej pa lansko leto za vporabo slovenskih poslancev priobčil obširno in temeljito študijo. V nji opisuje križevo pot, po kateri hodi naš les, predno pride od proizvajalca do konsumenta. Dokazal je, da sloni vsa lesna trgovina preko srednjega morja, na nezdravi podlagi. Tržaški trg nima sam. nobene neposredne zveze z egiptovskim trgom. Tam nastopajo popolnoma nove moči. Do 150 °/o dražje plačuje tamošnji konsument les, nego ga prodaja naš kmet. Glede na les je treba, da se zgibljemo. Kaj naj store dežele in država, nas tu v prvi vrsti ne zanimlje. Gospodarske zveze shod naj razmotriva vprašanje, kaj morejo pomagati zadruge. V tem oziru je mogoče to-le: а) Posojilnice naj pomagajo, da se ne bo mlad, nedoraščeu les prodajal. Sirijo naj zavest, da les v gojzdu do gotove dobe mnogo več nese, nego je treba plačati obresti v posojilnici. Gozd je tudi najboljše poroštvo. б) Zadruge naj skrbe za potreben strokoven pouk o gozdarstvu. Potrebovali bi seveda dobre knjige. „Narodni Gospodar11 naj se ozira na to stroko. „Slo-venec“in „Domoljub11 sta zadnji čas razorala že nekaj krepkih brazd v to ledino. Čast g. Demšarju za to. — Zadruge naj pa tudi kupujejo gozde, kjerkoli M bila nevarnost, da pridejo v tuje ali špekulantske roke. Pri gozdih je skupno gozdarstvo naj 1 ožje, pa tudi najprimernejše. Kupujejo naj seveda tudi žage, oziroma si pridobivajo zanje vodne sile, saj je od njih les v svoji vrednosti silno odvisen. c) Pripravlja naj se lesna prodajna in izvozna zadruga, ki naj skuša v korist proizvajalcev nastopiti samostojno na lesnem trgu. Poročevalec je ob kratkem zarisal smeri in sredstva taki zadrugi, pojasnil, kako bi jo bilo mogoče ustanoviti in predlagal, naj se izvoli odbor 5 članov, ki se bo bavil s tem vprašanjem. Občni zbor je enoglasno sprejel ta predlog in izvolil v predlagan odbor: Fr. Demšarja, dr. Kreka, Fr. Jarca, I. Stanovnika in I. Žumra. G. Demšar iz Češnjice je povdarjal, da bode morda tudi sedaj izvestna gospoda prišla z očitanji, da delamo — konkurenco „Kmetijski družbi44, ki v teku dolgih let ni zinila besede, da bi se ta važna panoga narodnega gospodarstva povzdignila na korist našega kmeta. Njeno glasilo je bilo v tem oziru popolnoma malomarno. Mi ne delamo take konkurence. Na korist kmeta treba je razbiti kartel, katerega tvorijo veliki laški lesni trgovci. Govornik priporoča, naj se skrbi, da gozdovi ne padejo prezgodno pod sekiro. S tem, da bodo zadruge in posojilnice uplivale na to, bodo skrbele za gmotno povzdigo našega narodnega gospodarstva. Na predlog g. dr. Kreka se je izvolil priprav Ijalni odbor za ustanovitev lesne in izvozne zadruge. Izvolili so se v ta odbor naslednji gospodje: Demšar, gorjanski župan Žumer dr. Krek, Josip Jarc in Ivan Stanovnik. Pri dopolnilni volitvi v odbor „Gospodarske zveze44 so bili zopet soglasno izvoljeni: Krašovec Val., Somrek Ivan, Hladnik Ivan, Rotar Jos., V e n c a j z Ivan, dr. K r e k Ivan, Pogačnik Josip, Stanovnik Ivan, Rihar Val., Jarc Josip. Ko se je končno določilo, da bodeta v tekočem letu dva socijalna kurza in sicer jeden v poletnem času, za člane, ki imajo v tej dobi čas, in drugi kurs v dobi od 1. do 15. decembra, je predsednik s „Slava!“ klici Njegovemu veličanstvu cesarju zaključil občni zbor. Denarni promet hranilnic in posojilnic V mescu maju 1901: Hranilnica in posojilnica r Cerkljah : Prejemki 3913 K 33 h, izdatki SStit K 70 h, denarni promet 7778 K 09 h, prejete hranilne vloge 1510 K, izplačane (hranilne vloge 400 K, dana posojila 3454 K, vrnena posojila 560 K. Hranilnica in posojilnica v Črničah, Primorsko: Prejemki 4312 K 74 h, izdatki 4000 K 68 h, denarni promet 8373 K 42 h, prejete hranilne vloge 3094 K 66 h, izplačane hranilne vloge 1170 K, dana posojila 1470 K. Hranilnica in posojilnica v Horjulu : Prejemki 6272 K 41 h, izdatki 5731 K 37 h, denarni promet 12003 K 78 h, prejete hranilne vloge 2705 K 92 h, izplačane hranilne vloge 4019 K 68 h, dana posojila 1668 K 95 h, vrnena posojila 3163 K 95 h. Hranilnica in posojilnica v Trnovem: Prejemki 23563 K 27 h, izdatki 21304 K 55h, denarni promet 44867 K 82 h, prejete hranilne vloge 11241 K 56 h, izplačane hranilne vloge 1382 K 09 h, dana posojila 17744 K 64 h, vrnena posojila 1489 K 72 h. Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamenje: Prejemki 1602 K 48 h, izdatki 1500 K, denarni promet 3102 K 48 h, prejete hranilne vloge 1050 K, izplačane hranilne vloge 130 K, dana posojila 200 K. Tržne cene C. juniju 1.1. Na trgu v Kranju za 50 kg za pšenico . rž . . „ ječmen „ oves . » ajdo . „ proso K 8-— „ 7--„ 7 50 „ 6-50 „ 6 50 „ 7-50 Na trgu v Gorici za 100 kg za ječmen.................... „ oves ...................... „ turšico.................... „ krompir.................... „ seno ...................... K 23’— 17’— 13'60 18'— 3’— Na trgu v Celovcu za 100 kg za pšenico..................... „rž............................ „ ječmen....................... „ oves ........................ „ turšico...................... „ seno ........................ K 16 — 16-— 13'- 16'— 13’— Na trgu v Velikovcu za 100 kg za pšenico , rž „ ječmen „ oves . „ turšico K 15-60 „ 15 60 „ 13— „ 15— „ 13— Jajca za valjenje od zanesljivo premenitih kur kakor: Velike grahnate Plimuth Roks eno po . . 40 v. „ Houdan s čopom „ „ . . 40 „ „ Dorking srebrnovratne „ „ . . 40 „ Bele Dorking „ „ . . 50 „ Crne Holandke z belim čopom „ „ . . 50 „ 0 Bele Paduvanke s črnim „ „ „ . . 50 „ .t3 „ Leghorn „ „ . . 50 „ £2< Zlate Vianet „ „ . . 50 „ 5 Laške kure jerebično progaste „ „ . . 50 „ M Hamburški progasti Fazan „ „ . . 60 „ Bele Pegatke „ „ . . 60 „ Velike laške gosi „ „ 1 K 20 „ Mlade pave in 3 m. stara piščeta teh vrst eno po 4 K. — Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za nepokvarjeno došlost jamči Ivan Kranjc veleposestnik (117) 6—5 Št. Ilj p. Velenje (Štajersko). C H Al • I v kakor: vsakovrstne mlatilnice, NirnSP 79 m 9PPV (gepeljne), posamezne (JU Ulu Z»Cl IIIIUUUV slamotvcsnike, prepeljive mo-* torje na bencin in sploh vse orodje za poljedeljstvo dobijo se najboljši pri Karol Kavšeka nasl. ■epe Sctoite & VerovM trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev v Ljubijani, Dunajska cesta 16. Oh enem priporočamo naše znano dobre kose za. košnjo sena, ameriške stroje za kositi, stroje za klepati, čistilnike, trijerje, slamoreznice, vsakovrstne trombe itd. £}4F* 5Ca vsaki kos se jamči. H8 Naša mlatilnica „Ljubljana66 je najboljši in naj trpežnejši ročni stroj, ker je vsled njene jednostavne sestave jako lahka za goniti ter prekosi vse druge mlatilnice tudi na krogljice. O tem priča vsakdo, kdor jo je rabil (119) 4—1 Vsak stroj se da tudi na poskušajo. Obširni, ilustrovani slovenski ceniki na zahtevanje brezplačno. __ 174 — 1 P o' tu' 8; i 'o 'U' U' 'O' u 0 C. kr. priv. e g pred ognjem in tatovi varne | pr- blagajne "is P prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic 1 M. Adlersfliigel 8 založnik Raiffeisnov!h posojilnic 8 Dunaj, L, Franz Joseplis-Ouai št. 13, g (95) 24—11 SooWQdwadQoobtibb:o"a'3cBo.aoomooabobb.c)b M Pozor! Gospodarji! „(jjloria44 redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in itikro. „Olorill64 začimba krma za govedo, pospoSujo prebavljanje, činti kri, zboljšuje in množi mleko, „Gloria64 prašek za žretje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da bo nabira meso in mast. „Glorift64 mlekarski prašek za krave, poapeSuje izločenjo mleka in odatranuje napako mleka. — 1 veliki zavitek volja K V20, mali K 0*70, t> kg v zavitku za poakua po pošti K 6*— poslano z Dunaja. Barteljevo k lajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostno bolezni itd. 6 kg za poskus K 2"—, 100 kg K 22-— z Dunaja. Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K vio, i kg K 2*—, 6 kg K 8*—. Štedilni kolomaz, najfinejša kakovost, o kg K 1*40, 100 kg K 24 —, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug. Dunaj X. (75) 24-17 Občuje se slovenski. Žvepljalnik priznano najboljši za male i:i svod n je velike vinogradnike AAAAAAAAA „H uda klin o v meh“, dobiti je pri „Gospodarski Zvezi“ v Ljubljani, ali pri izumitelju Josip Hiidalclimi v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 ii, pri večjem naročilu primeren popust. A A A ▲ A (111) 8—7 X. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti". Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinlctuno katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebavilo) 12—8 Ijanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar „pri angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovale!) v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačali p. n. naročnik. OAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA® Istrski „Teran11. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati. P. n. kmetijske zadruge, trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni. g Istrska vinarska zadruga. i (lis) g-g Pulj (Pola, Istra.) eTTVTVTvrrvTvvvvvrvvvTvvvvvrrvTTvrTVfTfTT® Prodajam pasemske pse Collie-je (škotske ovčarske pse), buldoge, Airektallc-Terrier-je, pritlikave pinče, pritlikave kužke, poslednji posebno priporočljivi kot damski psi, vse te po cenah od 30 do 300 mark. Ratlerji, voleji kužki, fo-koterijerji od 20 do 150 mark po starosti, -lepoti m uporabnosti. Po želji dobavljam vse vrste pasemskih psov, nadalje kokoši, kanarčke itd. Na vpogled imam zahvalna in priznalna pisma o dobavljenih živalih, odpošiljam v inozemstvo le proti prejšnji dopošiljatvi dotičnega zneska. Vprašanjem prosim priložiti znamko za odgovor. i2° 6-2 h. BROCK, Eythra okraj Lipsko (Leipzig) v Nemčiji. JJatentope sprave za žveplanje trt Jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JGJEEIRMlillMJ H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo i Ceniki brezplačno. (102) 12—11 175 — Ako se tedaj si kupi nočeš pri vsakem izpurnpanji gnojnice ježiti. Klementovo aa katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24—li Nemogoče je sploh, da hi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOletni uporabi niti vinarja za popravo, Nad 3000 jih jc v rabi] več sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na 6tedenski poskus; ako bi bila pa ta nevabljiva, vzamem jo brez vsake odškodnine nazaj. tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L, m Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani mi lastnem posestvu. Slov. vinogradniško društvo v Ljubljani registrovana zadtuga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajarske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah. (94) 24-11 Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. ; XXX> deteli°in žito> grablje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho itd. Preše za vino in sadje, tudi za vsako porabo Mlini za sadje in za za grozdje, stroji obiranja grozdja. Stroji za rezanico, na valčkih in z mazi ji vi mi tečaji, jako lahko za goniti, pri čim ur se pribami za 40°/o moči. Mlini za debelo moko, reznlce za repo. (86) 12—8 s patentova-nimi na roko, na streli mm mlatiti valčnimi, okroglimi in mazljivimi tečaji vitdl in za na par. Viteli (kup j e) za naprego 1 do 6 živinčet. Najnovejši miini za čiščenje žita, trijerji, za roškanje turšiče. Samotvorne patento-vane brizgalnice za pokončavanjegrenku-Ije in trtne uši prenesljive , ' ti , štedilne peci, . ___/ parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse poljedeljske stroje Izdelujejo garantovano po najnovejši in pri-poznano uajbolši napravi mm Ustanovljene 1872. c. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. 7čo delavcev. Odlikovane s <5rez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami na vseh večjih razstavah. Ilustorvani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd. NNNNN Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. P P PP P — 170 — I H M a Pl držati «a m Mr&£sšrt& feZšt Najboljša in najsigurnejša Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1900: prilika za i Denarni promet v dvanajstih mesecih nad 6 miljj. K sledenje I nad 24 milij. K ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr. sprejema iiaalla© vlage vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po o> 2 /O 41% '»« brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsaeih vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1900: 6,166.217 K 86 h Promet v 12 mesecih od 1. jan. do 31. dec. 1900: 24,185.294 K 76 h Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Josip Jarc veleposestnik v Medvodah. Frančišek Leskovic zasebnik in blagajnik , Ljudske sojilnice*. po- Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kausehegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolničke blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezočkofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Viljem Schtveitzer, odvet. koncipijent v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Hudniku. Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. (115) —5 H m B 1 m m mm II ®t ifSi Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem 8chweitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek Zadružne tiskarne v [jubljanl.