96. številka.
V Lirtijiii, i soboti, Z7. aprila 191Z,
XII. Ido.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta , 12 —
četrt leta ,   6*—
na mesec......m   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........H-—
četrt leta....... 5-50
na mesec    .  .      .... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo^. telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzoaUi nedelje ta praznika.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za uvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijali po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to >e administrativne stvari.
- Posamezna številka volja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna4* tololon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta ..••«••   • 13*—
četrt leta    . -.....» 6"50
na mesec           ..... 2*30
za Nemčijo:
celo leto
K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35"—
Vprašanjem cjlede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Hnaflova ulica št. 5 ispodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Državni zbop.
Oficijantski zakon. — Nasprotje med vlado  in  parlamentom. — Kritične vesti. — Sejno poročilo.
Dunaj, 26. aprila.
V velikanskem delokrogu države deluje danes skoraj 60.000 pomožnih moči, ki si Ji 11 pridobi država pogodbenim potom. Imenujejo se pogodbeni uslužbenci. Služijo »na odpoved«, prejemajo borno dnevnino, če so delj časa bolni, jih vrže država lahko na ulico — poznamo jih vsi pod starim imenom diurnistov. Nad trideset let se trudi ta kategorija, izboljšati negotovi položaj, v katerem se nahaja, pred tridesetimi leti se je avstrijska zbornica že pečala s to najtemnejšo pego državne uprave, ki izsesava telesne in duševne sile teh najubožnejših med ubogimi, zahteva od njih požrtvovalnosti in pridnosti, sama pa je, kakor kamen trdosrčna in skopa. Posebno kategorija pisarniških pomočnikov se bori za najnujnejše: hoče, da se uravnajo pravne in materijalne razmere zakonitim potom, tako, da se predvsem služba stabilizira ter odoode dosedanje »služiti do odpovedi«, da postanejo tretjič pisarniški pomočniki po treh letih zadovoljive službe pisarniški oficijant\ ki bi mogli po preseku daljše službene dobe avanzirati v status državnih uradnikov (XI. razred). Pisarniški pomočniki in ofi-cijanti končno poudarjajo potrebo zvišanja dosedanjih, popoinoma nezadostnih prejemkov.
Avstrijski parlament že dolgo soglaša v tem, da je ureditev razmer državnega pomožnega osobja nujno potrebna.
Pri proračunskih razpravah so bile opetovano sprejete tozadevne resolucije in lansko leto je zbornica že popolnoma pripravila predlogo, ki je skušala ustreči željam in težnjam pisarniškega osobja. Vsled odvođenja in poznejšega razpusta državnega zbora pa je tudi ta v odseku že sprejeta predloga padla z drugimi vred pod mizo.
Odsek za državne nastavljence se je letos znova lotil gradiva. Izdelal je zakonsko predlogo (takozvani oficijantski zakon), ter jo danes priporočil plenumu državnega zbora v odobritev. Zbornica jo je soglasno spreiela in dolžnost vlade bi bila, da
ji pridobi večino tudi v gosposki zbornici ter nato kakor hitro mogoče, predloži v sankcijo.
Soglasni votum parlamenta kaže, da zahteve po ureditvi pravnega in materijalnega položaja pisarniških pomočnikov in oficijantjv v nobenem oziru niso pretirane. Danes sprejeti zakonski predlog določa: Oni pisarniški pomočniki, ki so absol-virali najmanj trirazred ao meščansko šolo, položili eventualno predpisani strokovni izpit, ter zadovoljivo služili tri leta, naj postanejo pisarniški oficijanti. Plača teh oficijantov naj pričenja s 1200 K, doseže s 30. - iižbenim letom 2000 K in naj znaša pri več kakor 301etnem službovanju 2200 K. Plačo naj dopolnuje posebna aktivitetna doklada, ki znaša na Dunaju 400—S00 K, v ostalih krajevnih razredih pa 80, oziroma 70, 60, 50^5 dunajske doki le. Penzijo je odšteti kakor pri državnih uradnikih ter v njo vračunati tudi 4Q(/< dunajske do-klade. Vdove naj prejemajo 700 K, oziroma S00 K (če presega službena doba umrlega oiicijanta 20 let). Vsak pisarniški oficijant bodi oo tiletnem službovanja umeščen v Xi. razred državnih uradnik o v.
Tako zbornica. Vlada pa se soglasnemu sklepu parlamenta nikakor noče udati. Minister Heinold je danes jako ostro poudaril svoje, nredlogi nasprotne nazore. Vlada se pred vsem protivi, da bi se razmere pisarniškega pomožnega osobja uredile zakonitim potem: pravi, da ne more priznati pragmatičnega značaja teh svojih uslužbencev, s katerimi jo veže le privatna pogodba. Ustvarjati potom zakona nove uradniške kategorije, ne gre, zlasti danes ne, ko vse kriči: reducirajte a radništvo. Vlada pravi nadalje, da ne gre stabilizirati pisarniške oficiiante, ker bi se na ta način zaprla pot onim dosiuženim vojakom, kateri imajo po zakonu o certifikatistih predvsem narok na primerno državno preskrbo. Končno se vlada obrača proti regulaciji plač, katero označuje kot pretirano, ker bt zahteval novi plačilni sistem več kot 4*/a milijona.
Zbornica tem ugovorom ni priznala one tehtnosti, ki bi mogla vplivati na njeno principi jalno stališče.
S popolno zavestjo, da današnji sklepi ne postanejo zakon, je glasovala ter s tem storila svojo dolžnost. Vso odgovornost za usodo pisarniškega pomožnega osobja je sedaj prevzela vlada.   Minister fluinoid je
obljubil, da hoče smatrati sklepe današnjega dne za uvaževanja vredno podlage, na kateri da bo vlada skušala izboljšati vsaj gmotni položaj svojih pisarniškili pogodbenih sil — naredbenim potom.
Prihodnje dni se bo zbornica pečala še z drugo kategorijo, dosedaj zanemarjenih — s postnimi nastav-ljenci.
i« *
Debate, ki izzvenijo na prazno, nikakor ne izboljšajo razpoloženja. Razne parlamentarne težkoče se takoj smatrajo za resnejše, kakor so, in v kuloarjih rodi baš ob takih prilikah fantazija marsikatera vest. Tako se k- danes opetovano govorilo, da se krščanski socijalisti, oiunačeni po izidu včerajšnjih ožjilf volitev in v upanju, da se jim posteči, skoraj popolnoma ohraniti posestno stanje v dunajskem občinsk< nt sveta, že pripravljajo, da razbiiejo parlament ter izsilijo nove državnozborske volitve, pri katerih bi si poskusili zopet osvojiti Dunaj. Če ne drugega, vsaj predčasne so te vesti.
Prihodnji teden je delegačni. — Zbornica se sestane le v torek in petek, ter bo rešila ostale točke današnjega dnevnega reda.
i - *       ni * * <-
Današnja seja je potekla mirno in tiho.
Razprava o kanceiijskih pomočnikih in oficijantih je bila značilna zaradi govora ministra notranjih del. Za načrt so se potegovali vsi govorniki in dobro zavračali vladne pomisleke. Govorili so: Marek, dr. Mata-kiewicz, Smeral. Jerzabek, Breiter in Buri val. Načrt je bil nato vzlic ministra Mcinolda dolgega govora sprejet.
Zbornica je potem zopet razpravljala o reformi hišno - najemninskega davka.
Koncem seje je B i a n k i n i govoril o hrvaških razmerah, proseč predsednika, naj pride danes vložena peticija prihodnji teden na razpravo. — P^rnerstorf er je pojasnil, da je bil pri ožjih volitvah na Dunaju aretiran državni poslanec liiile-brand, ker je agitiral za socijalne demokrate. Zahteval je. naj predsednik posreduje pri ministru notranjih del, da pojasni ta slučaj.
Prihodnja seja bo v torek.
Naložba sirotinskega denarja.
Sirotir.ski denar je v narodnem gospodarstvu velikega pomena. Ta denar namreč reprezentuje bogato imovino in nam predočuje, kojiitor toliko imovitost posamezne dežele. Vscy;a sirotinskega denarja i«. f naši državni polovici nad eno milijaudo kron.
Varuhi upravljajo z imovino svojih varovancev različno. Nalagajo jo '■. regulativnih hranilnicah, v posestvih in papirjih. Najprikladnejša in najboljša je naložba v hranilnicah. Tu se denar dobro obrestuje in kadar varovanec doseže polnoletnost, izplača mu naloženi denar z obrestmi vred takoj vsaka hranilnica. Sicer je poprej zakon določil, koliko se sme za vsakega varovanca naložiti v hranilnici, toda po teh zakonskih določilih niso postopala niti oblastva. niti varuhi, in sicer zato ne, ker niso bila primerna času in niso ustrezala koristim varovancev. Zdaj pa hoče država do pičice postopati po zakonu in znatno omejiti naložbo sirotinskega denarja v hranilnica! i. In to je vzrok, da se je varuhov po-asti!a skrb in strah.
Početkom leta 1910 so pri depo-zitnih uradih iznašali civilnopravni depoziti:
Nižje Avstrijsko 47871 milijon.; Gorenje Avstrijsko 37*43 milijon.; Solnograško 8*77 milijon.; Štajersko 100*0S milijon.: Koroško 23*36 milij.; Kranjsko 18*24 milijon.; Primorje 37*43 miliion.; Tirolsko 19*96 milij.; Predarelsko 1*68 milij.: Češko 18772 milijon.: Moravsko 39*70 milijon.; Šlezia 1275 milijon.; Zapadna Galicija 20*37 milijon.: Iztočna Galicija 43*64 milijon.; Bukovina 3'56 milij.; Dalmacija 8*92 milijon.
Po statističnih podatkih iznašajo vsi ti depoziti 1,042.358,656 K, torej nad eno milijardo kron!
Kranjsko, Primorje in Dalmacija, koder prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi v pretežni večini, zastopane so z glavnico 64 milijonov kran; Štajersko in Koroško z glavnico 123 milijonov kron. Sicer ni možno določiti, vendar bodemo približno pravo pogodili, ako trdimo, da je slovanskega kapitala najmanj 80 milijonov kron.
Jugoslovane, kakor tudi vse druge narode v Avstriji, zanimajo ti
podatki iz narodno - gospodarskih razlogov. Mnogo deponovanega denarja je naloženo v naših hranilnicah, ki poslujejo na jugoslovanskem ozemlju. To so naše stalne, malo se premikajoče naložbe, katere omogo-čujejo našim hranilnicam, da ravno s to glavnico pospešujejo potrebe na-ega kmetijstva. To je naš domači kapital in je popolnoma v redu, da se ž njim pokrivajo domače potrebe.
Poprej so smele sirotinske oblasti nalagati pri hranilnicah le po 525 goldinarjev k. d. za vsakega posameznega varovanca. Pred nekaj leti se je zopet državni zbor bavil s to stvarjo. Zakonski načrt, ki ga je predložila vlada, določal je višino depozita pri hranilnicah na 2000 K, vendar je pravosodni odsek to vsoto zvišal na 3000 K, tako da se danes n. pr. za mladoletnika, ki ima imetja v gotovini 20.000 K, sme v hranilnici naložiti le 3000 K, ostalih 17.000 K pa v papirjih.
V praksi nadvarstvene oblasti niso vpoštevale ravnokar naznače-nega načina naložbe sirotinskih novcev, nego se je znesek, presegajoč 3000 K, nalagal v hranilnicah. Hranilnice so s tem množile svojo pasivno imovino in so mogle v polni meri gojiti hipotekami kredit in s tem pospeševati razvoj kmetijstva, to je ravno tisto panogo narodnega gospodarstva, katera je glavna podlaga občnemu blagostanju v državi.
Odkar je država sama osnovala svojo državno hranilnico, to je c. kr. poštno hranilnico (1883), katera vži-va posebne svoboščine, kakršnih mestne in občinske hranilnice nimajo, postala je ta državna naprava nevarna konkurentima našim mestnim denarnim napravam. Osobito nevarna pa je postala zadnji čas, ko ji je država poverila preskrbovanje denarja, torej vse tiste posle, ki so jih dotlej opravljale banke, oziroma bančne skupine. Poštna hranilnica potrebuje denarja. Njena pasiva ra-sejo silno in bode z novimi prirastki skoro dosegla prvo milijardo, dočim vse avstrijske hraninice, ki se bližajo stoletnemu razvoju, irnajo le šest milijard imetja (vlog). Poštna hranilnica najslabše obrestuje vloge in vendar tako silno rase!
Nedostajanje denarja je splošna prikazen v Evropi, kar se opazuje pri hranilnicah, zadrugah in bankah. Vsak denarni zavod se trudi, da si pomnoži glavnico. Nobeden zavod pa nima toliko sredstev na razpola-
Leni sinček.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Durov je presenečen vprašal: *Kdo te je pa tjakaj zavlekel?«
Gledal jo je in je videl, kako rdi, malo zmedena, kakor da ji je vzbudilo to nenavadno vprašanje kočljiv spomin. Po kratkem pomisleku, tistem tako kratkem ženskem pomisleku, ki ga komaj ujameš, je odgovorila: »Neki prijatelj . . .« premolknila je, potem pristavila: »ki je že umrl.« — In žalostno je povesila oči, tako žalostno, da je bilo videti naravno.
In Duroy se je sedaj prvič spomnil vsega tistega, česar ni vedel iz preteklosti te ženske, in se je zamislil. Gotovo je že imela ljubimcev, ampak kakšni ljudje so to bili? Iz katerih slojev? Nekaka nejasna ljubosumnost, neke vrste mržnja se je budila v njem zoper njo, mržnja na vse, česar ni vedel, na vse, kar ni bilo njegovega v tem srcu in v tem bitju. Gledal jo je, zbadala ga je skrivnost,
zaprta v to ljubko in tiho glavo, ki se ji je tožilo, morda prav v tem tre-notku, po drugem, po drugih. Kako rad bi bil pogledal v te spomine, kako bi brskal po njih, kako rad bi vse vedel, vse poznali . . .
Vnovič ga je vprašala: »AH me hočeš peljati k »beli kraljici«? To bo šele poštena veselica.«
Pomislil je: »Hm! Prava reč preteklost! Res sem šema, da se s tem ubijam.« In nasmehoma je odgovoril: »I, kako pa da. draga moja!«
Ko sta bila na cesti, ie povzela čisto natihoma, s tistim tajinstvenim glasom, s katerim se pravijo zaupne reči: »Nikdar doslej se te nisem upala tega prositi; a ne moreš si misliti, kako rada fantujem po vseh krajih, kamor ne zahajajo ženske. Predpu-stom se oblečem za dijaka. Tako burkast študentek sem, da je kaj.«
Ko sta dospela na plesišče, se je stisnila k njemu, plaha in hkrati zadovoljna, s srečnimi očmi je gledala dekleta in zvodnike, in zdaj pa zdaj, kadar je zapazila zastavnega in mirno stoječega stražnika, je dejala, kakor da se hoče zavarovati proti kakršni si bodi nevarnosti: »Poglej tega policaja — to ti je grča!« Za četrt ure se je vsega tega naveličala in spremil jo je do njene hiše.
S tem se je pričela cela vrsta izletov na različne dvomljive kraje, koder se zabava priprosti svet; in Durov je zasledil pri svoii metresi
strastno nagnenje za tako študentov-sko veseljačenje.
Prihajala je na običajne sestanke, oblečena v navadno obleko, na glavi čepico subretke iz vandevilla; in navzlic elegantni in skrbno pre-udarjeni preprostosti v toaleti, je nosila vendar svoje prstane, zapestnice in uhane z briljanti, in kadar ji je pri-gcvarial, naj jih sname, se mu je odrezala:
»A kaj! Saj bodo tako mislili, da je navadno kremenje.«
Domišljala si je, da je čudovito preoblečena, da je ni moči spoznati, in najsi je bila v resnici tako skrita kakor noji. je hodila po najbolj zloglasnih beznicah.
Hotela je, da bi se Durov oblačil za delavca; on pa se je uprl in je ostal docela korekten bulvardni gizdalin, še svojega cilindra ni hotel zamenjati z mehkim klobukom.
Ona se je potolažila radi te njegove samoglavosti s takimle preudarkom: »Naj si mislijo, da sem hišnica, ki ima za ljubčka mladega fanta iz odličnih krogov.« In vsa ta komedija se ji je zdela tako čudovita.
Tako sta hodila po priprostih pivnicah, posedala po zakajenih luknjah na vegastih stolih za starimi lesenimi mizami. Oblak ostrega dima je polnil sobe, koder je dišalo še od obeda po pečenih ribah; možaki v jankah so robantili in pili iz majhnih
čas; in natakarji so strmeli nad tem čudnim parčkom, kadar so postavljali višnjevca pred njiju.
Vsa drhteča, preplašena in vzra-doščena, je po malem srebala rdeči sadni sok, oziraje se z nemirnimi in razvnetimi očmi naokrog. Ob vsaki črešnji, ki jo je pogoltnila, je imela zavest, kakor da dela greh, sleherna kaplja pekoče in močne tekočine, ki ji je zdrknila po grlu, jo je navdajala s trpko slastjo, z naslado zločinskega in prepovedanega vživanja.
Potem je dejala s pridušenim glasom: »Pojdiva!« In odšla sta.
Gibko, z naklonjeno glavo, z drobnimi koraki, kakor igralka, ki odhaja z odra, je švigala med pivci, slonečimi za mizami, ki so sumljivo in zlovoljno gledali za njo: in kadar je bila pred vrati, si je globoko oddahnila, kot da je ušla pravkar strahoviti nevarnosti.
Včasih se je zdrznila in je pra-šala Duroya:
»Če bi mi tukaj kdo kaj zalega štorih kaj bi naredil ti?«
Sirokoustno je odgovoril: »Branil bi te, prokleto!«
Vsa srečna mu je stisnila roko, nemara z zmedeno željo, da bi jo razžalili in da bi jo on branil, da bi videla, kako se moški zanjo bijo, pa bodisi ti-le moški tukaj, z njenim ljubčkom.
Toda ti izleti, ponavljajoči se po dvakrat ali trikrat na teden  so jeli
presedati Duroyu, ki je imel poleg tega že nekaj časa dokaj otepanja, da si je iskal pol-luijc, ki jih je rabil za voz in trošek po krčmah.
Sedaj je živel v neskončnih zadregah, huje ga je imelo nego tiste čase, ko je bil še v službi pri severni, zakaj polagoma, ne da bi računal, je zapravljal v prvih mesecih svojega časnikarjema, ker se je neprestano zanašal, da si pridobi že drugi dan debele vsote, in tako je izčrpal vse svoje vire in si zaprl vsa pota do denarja.
Jako priprost pomoček, da je namreč jemal predujme pri blagajnici, je kaj hitro odrekel, in listu je bil dolžan že plačo za štiri mesece, in šeststo frankov za vrstice povrhu. Razven tega je dolgoval sto frankov Forestierju, tristo frankov Jaquesu Rivalu, ki je bil odprte mošnje, in trla ga je množica drobnih dolgov po dvajset ali pet frankov,  ki se jih je sramoval priznati.
Saint-Potin, s katerim se je posvetoval o pripravnih metodah, kako izbrskati Še odkod sto frankov, ni našel nobenega sredstva. Čeprav je bil zelo izumijive glave; in Duroy je obupaval nad to revščino, ki ga je sedaj vse bolj v živo rezala nego svoje dni, ker je imel več potreb. Na skrivnem je kuhal jezo na ves svet, živel je v neprestani ujedljivosti, ki se je pojavljala ob vsaki priliki, vsak hip, iz najneznatnejših vzrokov.
(Del|» prl*o4aJft&)
go, kakor ravno poštna hranilnica, kateri ni treba, da si z reklamo privaja stranke. Nadvarstveno oblastvo je začelo v polni meri izvajati zakonska določila o naložbi sirotinskih novcev in je ukazalo, da je prebitek, ki presega višino 3000 K, treba dvigniti iz hranilnic ter ga naložiti pri državni hranilnici, oziroma v državnih papirjih. Zakon tako govori in ako oblastvo postopa v smislu zakona, ne posvedočuje se s tem nezaupanje v hranilnice, nego se le izvršuje, kar zakon dovoljuje. Vsi vemo, da je v naših mestnih in občinskih hraniln. ves denar, torej tudi si-rotinski, varneje in bolje naložen, nego v papirjih. Ob vsaki krizi bodo izplačevale hranilnice polne glavnice z določenimi obrestmi vred, do-Čim je znano, da ob državnih krizah papirji padajo, pri čemur terjatve mladoletnikov silno trpe.
Poudariti pa je tudi treba, da je država poklicana, da varuje koristi svojih mladoletnih državljanov. Ako država potrebuje denarnih sredstev, preskrblja naj si jih tako, da ne bodo tega gmotno čutili ravno tisti državljani, ki so po varuhih samostojni lastniki in gospodarji svoje imovine, ki torej ne vedo, zakaj se ravno njihove koristi oblastveno ne zastopajo. Poštna hranilnica obrestuje vloge po 3%, renta dosega le 4% obrestovanje, dočim naše hranilnice obrestujejo vse vloge po 4V4%, nekatere še više. Jasno je torej, da hranilnice v večji meri zastopajo koristi mladoletnih vlagateljev in da je naložba v renti enaka prikrajšanju. Ako pa še pomislimo, da je naložba sirotinskih novcev večkrat za celo mladoletno dobo stalna, potem je ta razlika v obrestih in celo v glavnici v škodo mladoletniku tem večja in občutnejša.
Tako je nastal danes položaj, ki ni ugoden niti procvitu hranilnic in ki ne ščiti koristi mladoletnikov. Poštna hranilnica je potisnena na polje konkurence proti hranilnicam, ki plačujejo ogromne davke, dočim je poštna hranilnica vseh davkov prosta. Zaupanje v naše hranilnice ni s tem omajano. Svobodni državljani, ki svobodno razpolagajo s svojo imovino, posnemajo naj državo in naj se oklepajo svojih mestnih in občinskih denarnih zavodov, kateri jim nudijo sirotinsko varnost, a poleg tega še večje gmotne koristi.
In zopet občinske volitve v Tržiču.
Iz Tržiča, 26. aprila.
Torej vendar! Dne 19. novembra 1911 so se vršile pri nas občinske volitve, pri katerih sta dala gnjev in nezadovoljnost slovenskega življa nad vladajočo nemško kliko v toliki meri duška, da je v novoizvoljenem občinskem odboru ostal po čudnem naklučju samo še dosedanji župan Mally. Seveda Nemcem to ni šlo nikakor v glavo, in sestavili so na c. kr. vlado v odprtem roku dolgovezen priziv, ki pa temelji po stari navadi na samih lažeh in zavijanjih. Na tem prizivu je čepela naša slavna vlada, kakor koklja na nojevih jajcih celih pet mesecev. Vršile so se med tem volitve i po drugih občinah, in dasi so bili po teh občinah vloženi prizivi, vendar so novi občinski odbori že davno konstituirani, samo za Tržič — kakor se je videlo — je imela vlada posebno mero. Slednjič so se vendar izlegla piščeta, in priznati moramo, da so ta piščeta precej čudne stvarice. — Pa vzemimo priziv točko za točko.
fiienzi, zadnji triiiunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer. Šesti del.
(Dalje.)
»Plemenit steber plemenite hiše,« je odgovorila kraljica. Kai se tiče nas, glede katerih ste morda postali radovedni, vam povem, da nas je šest dam in da smo iz Flcence. Naši sorodniki in zaščitniki so nas ali zapustili ali so nam bili ugrabljeni. Sklenile smo, se umakniti v to palačo, kjer smrt, če se približa ni niti na pol tako strašna, kakor drugje. Ker so nam učenjaki pcve-dali, da žalost pospešuje bolezen, smo zaprisežene sovražnice žalosti. Šest nam znanih kavalirjev nas je spremilo. Svoje dneve, naj nam jih je Še mnogo ali malo usojenih, preganjamo z vsakovrstnimi zabavami. Menjavajo se godba in ples. Zabavno pripovedovanje in veselo i*epe-vanje in se s tem pripravljamo za mirno spanje in za srečne s*nje. Vsak dan je druga dama kraljica tega dvora; danes sem to jaz. Naša ustava obsega le eno določbo — žalosti je vstop k nam prepovedan. 2i-
Najprej očitajo pritožniki, da se je nahajalo volišče v hiši, kjer je gostilna in kjer ima slov. bralno društvo svoje prostore, in da so ti prostori služili slovenski stranki kot agitacijski prostori. To je popolnoma izmišljeno. Prostori bralnega društva so bili za ves čas volitve zaprti, sicer pa slovenska stranka ni agitirala niti v gostilni, niti v veži, nego samo na trgu, in te prostosti bi ne mogel omejiti nihče — tudi sam župan Mallv ne. Pač pa so agitirali v gostilni in po veži Nemci sami in ž njimi zvezani socijalni demokratje. Sicer je pa morala občina sama najbolje vedeti, ali so prostori v I. nad-stroju gosp. Pernetove hiše za volišče pripravni ali ne. Ta točka je padla v vodo. — Dalje trdijo pritožniki, da bi se morale smatrati za veljavne samo one glasovnice, na katerih ni bilo črtanj in poprav s svinčnikom. Čudno naziranje! Saj se dobe ljudje, ki so primorani napisati na glasovnice one ljudi, ki jih »priporoča« njihov gospodar - tovarnar, — o tem bi pač najlažje govorila župan Mally in njegova sinčka, — in kaj je enostavnejšega, nego da pride tak ubogi suženj, ki bi naposled tudi enkrat imel rad svojo voljo, h katemu agitatorju in ga prosi, naj mu napiše ljudi, ki si jih želi on sam. To je za slovensko stranko nedopustno, Nemcem pa bi moralo biti dovoljeno, da bi potem različni Fonzelni, Schall-gruberji, Cechi in drugi lahko zmagovali. A vlada je drugačnega mnenja — tudi to točko je zadel višnje-vec. — Dobri sotržani »pristne« nemške krvi se pritožujejo, da je neki »gostilničar« Vidmar pobiral za žganje pri »nemških- volilcih glasovnice in jih izpolnjeval s slovenskimi kandidati. To je ostudna laž! Ne samo, da eksistira »gostilničar« Vidmar samo v zmešanrh glavicah naših nemškutarčkov, bi ravno taisti Vidmar lahko povedal marsikako dogodbico, kako so na primer žene, ki so uslužbene v tovarni jokale, da jim bo predilnica odpovedala stanovanja, če ne volijo njihovi možje nemških kandidatov. Torej je poskušala vplivati predilnica na volilce preko njihovih žen, in ti ljudje imajo še toliko drskosti, da upajo očitati in obsojati ljudi, ki so se posluževali samo po zakonu dovoljenih sredstev. Sicer pa je tudi to točko vlada Črtala. — Ena največjih budalosti, s katerimi sb pitali v prizivu naši ljubi prijatelji vlado pa je ta-le: Zamrli okrožni zdravnik dr. Jagodiz, ki je bil pa takrat še živ. je imel volilno pravico v I. razredu. Istotako tudi njegova soproga kot posestnica. Izgubljena sta bila za nemško listo dva glasova: Jagodiz ni mogel radi bolezni na volišče, žena pa zopet ni mogla oddati svojega glasu, ker sme za ženo voliti pa postavi samo njen mož. Pa kaj našim nemškutarjem mar za postavo! Če gre, gre, saj sila hodi pred pravico. Gospa Jagodiče-va je dala svoje pooblastilo tretji osebi. — a nesreče — volilna komisija je bila drugačnega mnenja, in je pooblastilo razveljavila. Človek bi mislil, da bo našim vševedežem dovolj ene blamaže, ali hoteli so imeti še drugo, ki jim jo je dala vlada s tem, da je postopanje volilne komisije odobrila. — Še bolj osmešili pa so se prizivniki s tem, da so nagla-šali v svoji pritožbi, da župan ozir. predsednik volilne komisije ni naznanil volitvenega izida. Kako pa so potem ljudje, ki so čakali na izid do pol dvanajste ure po noči, mogli izvedeti za zmago? Ali se je streljalo S topiči kar na slepo srečo? O naivnosti! — Sedaj slede v prizivu štiri točke, ki pa kažejo vso pamet pritožnikov tako jasno, da je še celo sama vlada odgovorila nanje samo s
veti hočemo, kakor bi kužnega mesta sploh ne bilo in kakor bi mladosti, lepoti in veselju ne bilo nikdar konec. Eden naših vitezov nas je po neumnem zapustil za en dan in je obljubil, da se vrne; nismo ga več videle in nečemo ugibati, kaj se mu je znalo primeriti. Treba je bilo njegovo mesto popolniti. Srečkale smo, kdo naj mu poišče naslednika — in ta naloga je zadela dami, ki sta vas upam ,da ne na vašo nezadovoljnost pripeljali semkaj. Lepi gospod — moje pojasnilo je končano.«
»Ah, ljubezniva kraljica,« je rekel Adrian energično in je komaj prikrival svoje grenko razočaranje, »jaz ne morem postati tovariš vaše srečne družbe. Že s svojo osebo grešim proti vaši prvi postavi. Prevzema me namreč žalostna, bridka misel, kateri je vsako veselje že brez-božnost. Med živimi in med mrtvimi iščem bitje, čigar usoda mi je nepoznana in samo besede, ki jih je izrekla moja lepa voditeljica, so me odvrnile od mojega žalostnega prizadevanja in me speljale semkaj. Dovolite mi, krasna dama, da se povrnem v Florenco.«
Z molčečo nevoljo je kraljica pogledala na črnooko Marijano, ki je ravno tako pomembno nazaj pogledala in se potem hitro približala Adrianu.
tem, da spadajo te točke v reklama-cijsko dobo, v predpriprave za volitve.
in na vrsto pride točka, ki kaže nemškutarsko doslednost v vsej nagoti. Gori smo omenili, da so se pritožili radi razveljavljenja pooblastila gospe Jafcodičeve, tu pa se pritožujejo, da se je dovolilo gospe Čepelnik voliti po pooblastilu, dasiravno še njen mož živi. Seveda pa so v svoji »dobrohotni« hudobnosti »nevede« pozabili omeniti, da živi gospod Čepelnik v Ameriki. Novi volilni red pa pravi, da smejo vse osebe, ki ne stanujejo v občini, voliti na pooblastila, ženske pa po svojih možeh, če niso ti v inozemstvu. Torej gospa Jagodiz bi morala voliti, ker živi njen mož v Tržiču, gospa Čepelnik pa ne sme, ker živi njen mož v inozemstvu — v Ameriki. Čudni so tvoji ukrepi, o gospod!
Pri vsaki volitvi ima vsaka stranka pravico imenovati po dva svoja zaupnika. Tako je sedel v komisiji kot zaupnik naše stranke gospod ing. Pollak. Temu pa se je zdelo, da predsednik volilne komisije premalo uvažuje tajnost volitve in je na to opozoril gospoda c. kr. komisarja, ki je takoj ukoril predsednika. In kako imenujejo pritožniki to v svojem prizivu? »Vplivanje na volitve!« Želeli bi, da bi v tem slučaju vlada odgovorila malo bolj ostro, saj s tem se ravno krši institucija strankinih zaupnikov, katerih edina in prava dolžnost je, da se varuje zakon. Sicer pa mislimo, da je vplival s svojo radovednostjo predsednik volilne komisije župan Mallv kot tovarnar mnogo bolj, nego gospod ing. Pollak. Saj je splošno znano v kakem »spoštovanju« je pri svojih delavcih. In kakor vsegavedni so ti gospodje! Naš gospod župnik je dobil dve pooblastili z željo, naj voli tudi Mallvja in Gassnerja. To je popolnoma privatna zadeva med pooblaščencem, in je to, da rabimo naj-milejši izraz, skrajna netaktnost spravljati take zadeve v priziv. Prepričani smo, da je gospod župnik volil po naročilu, zato pa je tem ne-sramnejše dolžiti ga volilnega sle-parstva. V obče pa je volitev tajna, in čudno se nam zdi, kako da gospoda ve tako natanko za ta slučaj? Saj je bilo toliko različnih pisav, da sta si bili vsaj dve lahko podobni; ali izmed vseh pisav se je najbolje izpo-znala ravno župnikova. Ali pa je morebiti kak vzrok za v prihodnje? — Slede zopet trt; točke, v katerih se očita gospodom Karlu Ruechu, Josipu Klofutarju in Josipu Salbergerju podkupovanje in izsiljevanje glasovnic. Ali vlada je te točke tako malo uvaževala, da jih i nam ni vredno navajati podrobnejše. Sledi pa naj-gnjusnejŠa točka vsega priziva. Očita se namreč gospodu K. Golmajer-ju, da je vedoma kupoval ukradene stvari, in da je bil radi tega sodnij-sko kaznovan. Župan Mallv in Andrej Gassner! Ali je to orožje, s katerim se bore vitezi Fran Josipovega reda? Sama vesta, da je to podla laž, in dasi sta po Nj. Veličanstvu sprejela najvišje odlikovanje, vaju vendar ni sram postaviti svojih imen pod tako laž? Fej! Kolikor poznamo gospoda Golmajerja, ga slično laž-njivo obrekovanje ne bo motilo niti najmanje, posebno od ljudi te baze. Saj imata imenovana pritožnika sama največ masla na glavi. Kaj bi bilo, če bi bila v prizivu omenila oba viteza malo svoje zatajbe o dohodnini? Mislimo, da bi vlada pogledala malo debelejše. Sicer pa je človek, ki se šteje najmogočnejšim, ki še celo misli, da se mu bo posrečila za-tajba davku podvrženih dohodkov, ki pa si končno vendar-Ie ne upa plačati kazni in rajše vlaga milostne
»A, gospod, če bi pa vender izpolnila svojo oblubo in če bi bila v stanu, te zagotoviti, da je živa in zdrava tvoja — tvoja Irena?«
»Irena!« je začuden ponavljal Adrian, ki je bil pozabil, da je prej imenoval to ime. »Irena — Irena di Gabrini, sestra nekdaj tako slavnega Rienzija?«
»Da,« je hitro potrdila Marijana. »Kakor sem vam rekla, sem jo poznala. Sicer vas res ne morem peljati k njej, a to je še bolje — odšla je namreč že pred mnogimi dnevi v neko lombardsko mesto, kamor — tako se govori — kuga še ni prišla. Torej, plemeniti gospod, ali vam ni zdaj srce olajšano in hočete še pobegniti z dvora ljubeznivosti in morda tudi ljubezni?«
»Ali vam smem res verjeti?« je vprašal Adrian ves srečen, a vendar še vedno dvomeč.
»Ali naj zvestega ljubimca, kakršen se mi zdite vi, mar varam? Bodite pomirjeni. In zdaj, kraljica, prosim te, sprejmi svojega novega podložnika.«
Kraljica je prijela Adriana za roko in ga je peljala k družbi, ki je v kratki razdalji-stala na trati. Sprejeli so ga kakor brata in mu zaradi njegove čedne zunanjosti in zaradi njegovega slavnega imena kmalu odpustili njegovo raztresenost. Kralji-
proinje, to se pravi berači, v očeh vseh poštenih ljudi doigral. Druge mu pa iz vsega srca privoščimo. — Prihodnjo točko pa je vlada radi male malenkosti rešila v smislu priziva, in razveljavila volitev v prvem razredu. — Pri zadnji točki pa je po-pet župan Mallv zagrešil lopovščino. V tretjem razredu sta bila namreč izvoljena med drugimi tudi Fran Vi-dic in Fran Dečman kot zastopnika delavstva. Opomniti moramo takoj v začetku, da je kandidirala in volila Vidica tudi nemška stranka. V prizivu pa odrekajo pritožniki obema pasivno volilno pravico. Zakaj? Ker nimata samostojnega zaslužka (selbststandiger Erwerb). Vlada citira tu § 10. t 3 obč. volilnega reda, ki pravi; »izvoljeni ne morejo biti posli in dninarji, ki nimajo samostojnega zaslužka.« V razlagi motivira vlada, da po tem paragrafu nimajo pravice biti voljeni tudi oni obrtniški pomočniki, katerih dohodki ne presegajo mnogo dninarskih plač, in katerih službeno razmerje neha lahko vsak dan. »Na podlagi poizvedb«, pravi vlada dalje, pa sta Fran Dečman in Fran Vidic obrtniška pomožna delavca (Hilfsarbeiter ne Gesel-len), in sicer prvi strojarski, drugi pa kovaški. Oba živita od svojega zaslužka in sicer glasom poročila občinskega urada v Tržiču z dne 3. prosinca 1. L, od dnevnine, in nimata razun tega nikakih drugih dohodkov. Službeno razmerje pa preneha na vsak način lahko vsak dan. Od teh dveh se torej na podlagi predstojećih izvajanj ne more reči, da imata samostojen zaslužek. Ona sta torej izvzeta iz pasivne volilne pravice, in se njihova izvolitev v III. volilnem razredu za občinske odbornike razveljavi.« Tako torej! Na eni strani dano delavcu soodločevanje v občinskem gospodarstvu, na drugi strani vzeto. Sicer pa se je vlada v tem slučaju na prav prijeten način prefriga-nemu Mallvju vsedla. Ali pa je tudi čudo? Mallv sam rekurira proti volitvam, in vlada vpraša njega župana za svet v njegovi lastni zadevi. Ali more potem drugače, kakor poročati v svoj prid? Drug župan bi bil morebiti objektiven, njemu tega ne pripusti njegova prirojena zloba. In tako je v tem slučaju ta dični vitez zopet vedoma lagal. Jako mu je znano, da je Fran Dečman zaposlen pri gospodu R. Mallvju ne kot pomožni delavec, tudi ne kot strojarski pomočnik, nego kot poslovodja; istotako je vedel, — saj ima sam strojarske pomočnike —, da se pri teh službeno razmerje ne more razrešiti vsak dan, nego le na najmanje štirinajstdnevno odpoved. Ravnota-ko je moral vedeti, če pa ni vedel, moral bi se pač prej vprašati, da je Fran Vidic, čeprav kovaški pomočnik, vezan po pismeni pogodbi na celoletno odpoved, in vedel je, da ta dva nista plačana dnevno, ampak tedensko, kakor vsi njegovi pomočniki. Pač je hotel on sam vpeljati v Tržiču prakso, da bi zapodil neljubega delavca iz službe, kadar bi se mu zljubilo, ali počasi ga bodo sodišče in skušnje izučile, da niso vsi delavci natakarji iz prejšnjih časov, in da delavec ni več tista para, s katero delodajalec lahko postopa, kakor on sam hoče. Čudno pa se nam vseeno zdi od vlade, ki je videla njegov podpis na prizivu, da ga je šla vprašat o zadevi imenovanih izvoljencev. Najmanj, kar bi se lahko v takih slučajih zahtevalo, bi bilo, da se vpraša kompetentne osebe — tu oba delodajalca gospoda R. Mallvja in Antona Globočnika. Ali delavec in Slovenec sta bila od nekdaj nekaj, kar za našo vlado sploh eksistiralo ni, in zato smo prepričani, da so tudi te vrste zaman.
ca je vdarila v roko in družba je legla na trato, vsaka dama poleg svojega kavalirja.
»Marijana,« je rekla kraljica, »če niste preveč trudni, zapojte našemu novemu tovarišu sprejemno pesem.«
Marijana, ki se je bila vsedla poleg Adriana, je vzela lutno in je pela. Petju je sledilo pripovedovanje laških, dovtipnih povesti in potem so plesali. Po obedu je hotei Adrian skrivaj zapustiti ta dvor. Šel je po stopnicah, prišel čez zunanje dvorišče in dosegel že vrata, ko je slišal, da ga kliče po imenu glas, ki se mu je poznalo, da se trese nevolje in vznemirjenosti. Obrnil se je in zagledal Marijano.
»Kaj, gospod di Castello? — Ali je naša družba tako neprijetna, ali naša glasba tako hreščeča, ali so naša lica tako nagubančena, da bežite, kakor popotnik pred čarovnicami? Ne, vi nas vender ne boste zapustili!«
»Lepa dama,« je odgovoril kavalir, ki je bil nekoliko v zadregi, »jaz se zaman trudim, pregnati svojo žalost in si pridobiti na vašem dvoru potrebno veselo razpoloženje. Vaša postava me tlači kakor da sem hudodelec. Bolje bo, da hitro pobegnem, da ne bom izbacuje
Čas bi pa bil, da bi se poslalo tega našega žalostnega viteza tja, kamor edino spada: na Čreslo in med mrhovino. Koliko je zabavljal vedno na »vindiše hunde« in na »ferfluhte Slovoken«, in vendar je njegov avtomobil kupljen s krvavimi žulji teh »Slovokov«. Pa tudi pri prihodnji nadomestni volitvi za prvi razred bodo zopet dobri glasovi »Slovo-kov«, če se ne bo opekel. Sicer se pa še vidimo, če si ne bo prej obrabil svojih kratkih nožic za slovenskimi pooblastili.
Slovenci! Treba bo zopet na delo, da že vendar končno pometemo s to oholo, tujo gospodo. Ne strašite se! V slogi je moč!
Boj za Slovensko Bistrico.
V Slov. Bistrici, 25. aprila.
Dne 16. aprila 1909 so se vršile po dolgem odlašanju vendarle občinske volitve v našem nasilno ponem-Čenem mestecu. Pri teh volitvah so se združili zavedni Slovenci z doslej nezavednimi in nastopili so tako uspešno, da jim je manjkal v tretjem razredu do zmage le en glas. Vložili so dobro utemeljen ugovor, kateremu je štajerska namestnija ugodila in razveljavila izvolitev 5 odbornikov in treh namestnikov iz III. volilnega razreda, samih Stigerjevih pristašev. Alberta Stigerja izvolitev v III. volilnem razredu pa je namestnija potrdila.
Nadomestne volitve so se vršile dne 17. novembra 1910. Razumljivo je, da je Stigerjeva stranka razvila čim najstrastnejšo agitacijo — na sredstva se pri nas na Spod. Štajerskem veliko ne gleda, kadar gre za zmago »pravične« nemške stvari. Župan Stiger in podžupan Versolatti
— tudi eden izmed slovenjbistriških »pristnih« Nemcev — sta zlasti upregla občinske in hranilnične uslužbence za agitacijo. Vsak večer se je pisalo v občniskem uradu — ki bi moral biti nevtralen, samo občinskim uradnim namenom sbižeč lokal
— agitacijska pisma in izpolnjevale glasovnice. Stiger je komandiral, Fa-sching, Vvatzek in policaj Blažič so pa pisali. Občinski uslužbenci so potem raznesli popisane glasovnice vo« lilcem, vendar pa samo zanesljivim. »Nezanesljivim« pa sta dostavljala glasovnice župan in podžupan. Ker so takozvani »mali« slovenski ljudje po nemškutarskih mestih narodno šev vedno precej nezavedni in dostikrat* od nemških mogotcev tudi gospodarsko odvisni, je imelo tako osebno dostavljanje in z njim pred štirimi očmi izrečeno primerno »prigovarjanje« mnogokje uspeh.
Tako postopanje je seve vzbudilo pri Slovencih veliko razburjenje, ki se je pokazalo osobito na zborovanju slovenskega političnega društva v Slov. Bistrici dne 13. novembra.Ob splošnem ogorčenju se je tam sprejela resolucija, v kateri se zahteva od državnega pravdništva v Mariboru in od orožništva v Slov. Bistrici, naj takoj začno preiskavo, volitve pa naj politična oblast preloži! Pa kdo se briga pri naših političnih oblastih za take proteste. Navadno se smatrajo za poklicane, varovati
— večino po občinah, osobito, Če so taiste po vrhu še nemško - nacijo-nalne. Pač je bilo več prič zaslišanih pri slovenjbistriškem okrajnem sodišču. Vsled izpovedb teh prič, je uvedlo mariborsko državno pravdništvo kazensko preiskavo proti občinskemu svetovalcu Antonu Krautsdorfer-iu, nemškutarskima kandidatoma pri zadnjih občinskih volitvah, Antonu Arsenscheggu in Antonu Oratschu, občinskemu tajniku Faschingu in po-
Po teh besedah je šel dalje in bi bil prišel skozi vrata, da ga ni Marijana prijela za rokav.
»Ne,« je rekla mehko. »Ali ni tu nobenih temnožarečih oči in snežno-belih tilnikov, ki bi ti mogli odsotno ljubico nadomestiti? Ostani in pozabi, saj si gotovo tudi ti vsled svoje odsotnosti pozabljen.«
»Dama,« je odgovoril Adrian resno in s slabo skritim preziranjem, »jaz sem se premalo časa mudil med grozotami, da bi bilo moje srce nedostopno temu, kar se okrog mene godi. Uživaj če moreš in trgaj cvet-ljce, ki rasejo iz grobov. A meni se še vedno prikazujejo podobe smrti, zaman poskuša lepota me navdušiti. Celo ljubezen, sveto ljubezen, so smrtne sence, se mi zdi, zatemnele. Oprosti mi in zdravstvujk
»Pa idi,« je vzkliknila razžaljena Florenčanka.
»Pojdi in išči svojo ljubico tam, kjer se tvoje misli tako rade mude. Zaslepljenec — Jaz sem te le varala. Upala sem, da ti dobro storim, če rečem, da je Irena — ali je to pravo ime? — zapustila Florenco. Jaz nisem ničesar slišala o njej in ne vem o njej ničesar drugega, kakor to, kar si mi sam povedal. Pojdi torej, preišči grobe in poglej, Če jo še vedno ljubiš.«
(Dalje prUodnjic.)
licaju Školču   zaradi razdeljevanja
popisanih glasovnic za dopolnilno volitev dne 17. novembra 1910, pri kateri so Slovenci, nastopajoči odločno kot slovenska stranka, propadli samo za dva glasova.
To kazensko postopanje je pre-zanimivo, da bi ga kar tako prezrli — to tem bolj, ker se o stvari, žalibože, v slovenskih listih doslej še ni nič, ali veliko premalo pisalo. Izvirno se je vršilo poizvedovanje proti Albertu Stigerju, Versolattiju, Watzeku, Blažiču in zgoraj navedenim petini osebam. Ali tožilo se teh 4 junakov ni, dasi je razvidno iz ka-7.enskega akta samega, da sta Stiger in Versolatti delila glasovnice s Kandidati Stigerjeve stranke, da je Stiger vse te volilne priprave vodil in za navedeno razdeljevanje popisanih glasovnic najmanj vedel, če ga ni izrecno naročil, da sta glasoviti \Vatzek in policaj Školč glasovnice izpolnjevala. Da se ni teh možakov obtožilo, je vzbudilo med slovenjbi-siriškimi Slovenci mnogo presenečenja in ogorčenja. Protestiralo se je nroti postopanju državnega pravdni-stva na pravosodno ministrstvo s posebno promemorijo, v kateri je bila opisana zgodovina slovenjbistri-ških volitev in v kateri se med drugim tudi pravi: »Dobivamo utisk, kakor da bi mariborsko državno pravd-nistvo nalašč zaraditega ne hotelo obtožiti Stigerja, Versolattija, Wa-tzeka in Blažiča. ker bi se ti težko izognili kazni, dočim je upati na oprostitev ostalih obtožencev (Faschin-ga, Krautsdorferja, \ ratsehka itd.), kdisi zaradi malenkostnih prestopkov, bodisi z ozirom na njihovo odvisno stališče, ker so morali izpolniti povelje svojih predpostavljenih. In res — ti obtoženci skušajo že sedaj \ preiskavi zvaliti vso krivdo na Stigerja, trdeč, da so ravnali po njegovih navodilih — dočim pravi Stiger, da se lastnim somišljenikom sme dostavljati izpolnjene glasovnice! Vse to je le pri nas, v naših razmerah mo-:e! Dokazano je ravno, da so se dostavljale izpolnjene glasovnice tudi slovenskim voiilcem. To postopanje c. kr. državnega pravdinštva se nam ne zdi popolnoma objektivno in se prebivalstvo je prepričano, da bi bila Stiger in Versolatti gotovo obtožena, ako bi bila Slovenca, ali ako bi avzemala manj vplivna mesta . . .«
avosodno ministrstvo je molčalo. N)dnija je pa obsodila Arsenschegga, <: autsdorferja, Oratscha, Fasehinga in Školča na različne denarne kazni.
Molčala pa je tudi doslej Štajerca namestniia na slovenski agovor Ignacija Založnika in dr., žen proti nadomestnim volitvam občinski zastop slovenjbistriški dne 17. novembra 1910. Po dveh letih se je komaj rešil ta ugovor! Menda ne samo zaraditega.   ker je bil slovenski! Ugovor je seve namestniia na : črti zavrnila. Bomo videli, če bo-njeni, ne baš preduhoviti uteme-[jevalni razlogi obveljali   tudi pred upravnim sodiščem.
Mitve na Koroškem.
Pri nadomestni državnozborski vi v beljaškem okraju je propa-nemško - nacijonalni kandidat rer in je bil z veliko večino izvoljen socijalno - demokratični kandidat Groger.
Po smrti, v okraju zeio priljubil poslanca Rieseja, so nemški onalci trdno upali, da si pribore a mandat in napeli so res vse stru-l se uprav besno zagnali v volilni boj.
V beljaškem okraju    ima tudi nogo Slovencev   volilno pravico.
ustojno sicer ne morejo nastopiti, a v boju med nemškimi nacijo-i alci in med socijalnimi demokrati so uprav odločilni faktor in naravno je torej, da jih skušajo pridobiti eni kakor drugi.
Znana stvar je, da reprezentira-celovški in beljaški nemški nacijo-nalci brez dvoma najbolj fanatično .nisko   kampo v Avstriji. Imena: detnitz,    Dobernig, Stemwender, Angerer in druga imena pomenjajo nositelje najbolj   divjega sovraštva napram vsemu, kar je slovenskega pokoljenja. Da so ti ljudje obenem po i uhu protestantje in pospešujejo gibanje > Proč od   Rima« kolikor mogoče, to je tudi obče znano.
Zdaj, povodom volitve v beljaškem okraju, so izdali ti strupeni sovražniki vsega, kar je slovensko in ti dosledni sovražniki vsega, kar je katoliško, poseben oklic na slovenske voiilce. Ta oklic nemških nacijo-nalcev je pisan v slovenskem jeziku in ta oklic pročodrimovcev je pisan v pravem katoliško - tercijalskem duhu. Ta oklic je pravi kulturni dokument in zato ga hočemo dobesedno ponatisniti. Glasi se tako-le: Dragi kristjani!
Od neke strani, pa tudi po caj-tengah, ki pravijo, da zastopajo katoliško misel, se vas hoče zapeljati, da Pri volitvi, ki se naj v kratkem vrši, daste vaš glas socialističnemu kan-
didatu Florjanu Grogerju. Ljudje, ki vam to svetujejo, gotovo niso pomislili, kako slabo stvar zagovarjajo. Ali sploh veste, kaj hoče in namerava socijalno demokratska stranka? Ona stoji na stališču, da se mora denar odpraviti in vse premoženje razdeliti, posebno sovražna je kmet-skemu stanu, ker ji pripadajo večinoma delavci, rokodelski pomočniki, železničarji in sploh ljudje, ki nimajo dosti denarja, se stranka ozira, kar je pač umljivo, edino le na koristi teh ljudi, nima pa zmisla za kmetske zadeve, nasprotno, zavzema se kolikor mogoče za to, da se položaj kmetov še bolj poslabša. Posebno se poteguje za znižanje cen kmetskih pridelkov in za uvoz amerikanskega mesa, kar bi naši domači živinoreji občutno škodo prizadjalo, z eno besedo, ona nima srca za kmeta, če se mu morebiti tudi, kadar se bližajo volitve, sumljivo prilizuje.
Pa še en važen korak je, ki nas odvrača od socijalistov. To je njihov strupen boj proti krščanski veri, ki nam je vsem drag zaklad. Zavoljo tega so rudi prevzvišeni gospodi škofje že večkrat svarili svoje vernike pred socijalisti. Posebno pre-vzvišeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski, oznanja boj proti rdečim zapeljivcem. V svojem lepem pastirskem listu, ki ga je izdal leta 1907. je z veliko vnemo izrecno poudarjal, da so socijalisti »stranka, ki taji dušo, Kristusa, boga . in večnost.« Na 9. strani svojega pisma, ki ga vsem toplo priporočamo, pravi prevzvišeni škof: »francosko ljudstvo ni poslušalo Cerkve,volili so v državno zbornico može, katere so priporočali prostozidarji (frajmaurer-ji, to so prijatelji socijalnemokratov!) in njihovi listi Kaj se ie potem zgo-diio, pa se še godi, to veste. Pognali so redovnike iz dežele, zaprli njihove šole in pobrali njihovo premoženje. Župnijam so vzeli cerkve; zaplenili premoženje, potrebno za vzdrževanje službe božje, za kar so ga verniki darovali; iz cerkvenih hiš so pognali škofe in duhovnike; zaprli so semenišča za bogoslovce, po cerkvah skušajo službo božjo onemogočiti, iz šo! so vrgli sv. križ, mladina v šoli nikoli ne moli, nikoli ne čuje imena: Bog, Kristus, duša. In vse to grozno nasilstvo se godi v imenu prostosti, v imenu napredka, in kliče se: Sedaj smo se oprostili od nasil-stva duhovniškega, oprostili od strahu pred peklom in večnostjo!
Kar je na Francoskem, to se tudi pri nas namerava. In ako po volitvah pridejo v zbornico možje tega duha, bomo v malih letih v taki verski borbi, kakor so sedaj Francozi.
In kdo je kriv? Volilci, ljudstvo, ki bi take može izvolilo in jih kot svoje zastopnike poslalo na Dunaj v poslaniško zbornico. Ali spoznate sedaj, kakega pomena je vsem dana volilna pravica in kolika je odgovornost vašega glasovanja pred Bogom, večnim sodnikom, in pred celim svetem.«
To, kar je v sveti gorečnosti pisal prevzvišeni knezoškof ljubljanski, to velja tudi za vas, kristjani v beljaškem okraju. Ze sedaj je v poslanski zbornici veliko število soci-jev, ki rujejo proti sveti veri in delujejo proti napredku kmetskega stanu. Ali naj mi s svojimi glasovi pomagamo, da zadobe v zbornici večino in tako moč, da vresničijo svoje pogubne plane? Ne, to se ne sme zgoditi.
Noben  krščanski  glas socijaldemokratu Grogerju!
Kdor vam nasprotno svetuje, je v zmoti, ki smo jo mi, hvala Bogu. pravočasno spoznali. Upajmo torej, da bodo vsi krščanski volilci našega okraja storili, kar zapoveduje pastirski list imenitnega škofa, in kar nam veli krščanska čast! Mnogo krščanskih kmetov belja-škega okraja.
Tak hinavski oklic so izdali nem-ško-nacijonalni pročrimovci. Ali je že kdo doživel večjo ostudnost?
Iz Slavinske občine.
In oglasili so se zopet naši ljubi klerikalci v »Domoljubu« in sicer topot iz Koč. Povemo vam, da je vaša fotografija v predzadnjem dopisu »Domoljuba« prav slabo izpadla, še slabše pa sedanja. Da, da, gospod Štirnar, vi ste silno slab fotograf. Bo že boljše, da se bolj oprime-te cerkovništva nego fatografira-nja po časnikih, da ne bode potreba očetu Vercu za vas beračiti podpisov po Kočah. In tudi posluha nimate najboljšega, ker drugače bi gotovo slišali, da cvili vaša koza in ne liberalci v »Narodu«. Mi smo dokazali, da je bil dopis v »Domoljubu« sama laž ali, kakor vi pravite po li-gorjanski moralizavijanje. Vi pa na naš dopis v »Narodu« nimate niti najmanjšega dokaza, da bi bila le ena laž, temuč kar pavšalno pravite: »Vse je laž in zavijanje«. Nam ni treba prav nič lagati in zavijati, ker vemo še preveč resnic.
Pravite, da nam je naš g. župnik trn v peti. O kaj še, še prav radi ga imamo in želimo, da bi še dolgo let pri nas deloval nam liberalcem v korist in poslušal take svetovalce, kakor ste vi in vaš kolega. Sicer pa tudi prav imate, ko pravite, da se trudi za pošteno stvar in pošteno ljudstvo, ker dal je od posekanih hrastov na cerkvenem vsa drva vam, katera niso bila ravno male vrednosti. Ali veste, kako so takrat oče Vere kot cerkveni ključar razsajali?
Med drugimi »lažmi« v »Narodu« hočete ovreči otrobovo laž. Revež, ali ste res tako omejeni, da ne veste, da je Zadnik po hišah nazaj, preveč zaračunjen, denar nosil in vkljub temu še danes ni ves preveč zaračunjeni denar vrnjen? Seveda, da bomo imeli v tem oziru še opraviti s sodmjo, ker mi hočemo vedeti, kdo ima ta denar. Če je torej taka razdelitev pravilna in nepristranska, potem imate prokleto malo pojma o pravilnosti in nepristranosti.
Pravite, da ste z mlekarno zadovoljni. Tudi drugi so zadovoljni ž njo, ne pa z vami. Če bodete vsakega ven metali iz mlekarne, bode pa kmalu mleka zmanjkalo in bo potreba res zopet koze kupiti, da bodo mleko dajale. Sicer pa takrat niste bili zadovoljni z mlekarno, ko so jo požrtvovalni možje delali. Ali ste pozabili, kako ste se jim smejali in kadar so šli kamenje kopat, ste jim rekli, da gredo na »ibungo«.
Za občni zbor se nismo prav nič izmislili. Če sam g. liavlin in tudi g. blagajnik, o katerih vendar ne boste trdili, da imata nadute buče namesto glav na vratu, to pravita, potem mora že res nekaj biti. Kaj pa če je »Narod« morda občni zbor preložil?
Če bodo trdni kmetje ob premoženje prišli, je šele vprašanje. Če se bode pa to zgodilo, ne bode kriv prav nobeden šuntovec, temveč le nesreča, oziroma slaba kupčija, katero so vsi skupaj delali in ne zadene nobenega posameznik nobena krivda. Če pa bode šlo Mihcovo na kant, bode pa krivo slabo oskrbništvo, ker iz najemščine in 404 K bi se prav lahko plačevale obresti od dolgov, se pa niso niti ficka.
G. Kazalcu je pa pot na pošto prihranil Stirnar, ker je že sam tiste 404 krone s pošte potegnil. Seveda ima take račune pravico pogledati malo tudi sodnija in bodo tisti, kateri irrajo zato pravico, že skrbeli, da jih bode sodišče pogledalo. Nas pa to nič ne briga. Sramota pa ni nobena za Kanalca, če je on s tem, da je pravočasno skrbel za prepoved na 404 krone, hotel ta znesek pridobiti matenjski hranilnici za Mihcovo tirjatev.
Da je prešmentana koza v Selcih, nam je že znano, velika zmota pa je, ko pravite, da hodi en velik kozel za njo. Saj jo vendar niste vi gonili v Selce! Sicer pa na Pivki gonijo koze h kozlu in ne narobe. Kakor pa vse kaže, bode ta koza še imenitna postala. Da je 20 K Stir-narju zavekala, je res in jih ne bode treba nobenemu šteti, ker jih je že sam odštel. Sedaj pa je že tako mogočna, da ljudi v Trst pošilja, namesto da bi doma krompir sadili.
Toraj v prihodnje vam svetujemo, da ostanete doma s svojo z maslom obloženo glavo in ne hodite vaše dopise za »Domoljuba« drugam sestavljati, ker znalo bi se pripetiti, da se vam maslo na glavi raz-stopi. če se bodete hoteli z nami po časnikih prekljati. Na vsako vaše bevskanje v »Domoljubu« dobili bodete vi ali kdorsibodi vedno točen in primeren odgovor.
Socijalni pregled Zagorskega proletarijata.
V sobotni »Zarji« se je Čobal oso-kolil ter napolnil skoraj celo stran s svojimi čvekarijami. Na vsak način hoče sugerirati socijalnodemokra-tični stranki, da ne obstoji v stranki nobene opozicije, da vsi naši članki potekajo iz peres liberalne stranke. Takoj za tem napada sodruga Savska Petra, da je ničvredni socijalni demokrat, ter celo, da se ga mora iz stranke izbacniti.
Kajne, to bi bilo za tebe, Čobal, da bi se cela opozicija vrgla iz stranke, potem bi pa imel lep mir in lahko bi paševal, kakor bi se tebi poljubilo, ne glede na to, če se ostalim dela krivica.
MS tu Javno pribijemo, da je so-
drug Peter Savšek v resnici pravi socijalni demokrat, ker njemu gre za stranko, ne pa za osebno korist, kakor n. pr. Čobalu. Kajti Čobal si je sam sebi najbližji in on se drži Kristusovega nauka, da se mora bližnjemu pomagati, kar se prav pridno tudi pomaga. Poglejmo pa Savska, koliko je on že za stranko žrtvoval, bodisi dela ali časa, in celo vse stroške je vedno sam iz lastnega žepa plačeval. Ne pa tako, kakor Čobal,
ki si vsak korak zaračuna prav mastno in dobro.
Tudi se vidi« kako Čobal svojo »telesno stražo« neguje. Za časa volitev je šlo več nas v agitacijo za strankin program, a mi, ki smo pravi socijalisti, nismo nič odškodnine dobili, a n. pr. Cepuder, ki brati in pisati ne zna, in je bil nekam peto kolo pri agitaciji, mu je Čebal vedno plačal > šihte« po 4 krone. Ali se ne pravi, da je to kurupnost za voditelja, da tako brezmiselno meče denar skozi okno? Mogoče je le tam tako delo, kjer ljudstvo še ni dovolj izobraženo, da samo ena oseba vse stori, kar se brihtnega v njegovi glavi rodi, in ne glede na to, je-li za stranko zdravo ali ne, samo da se s tem nekako okrepi njegova »straža«, koja nas je že precej tisočakov stala.
Bomba, katero je vrgel v sobotni »Zarji« na zagorsko posojilnico, se mu tudi ni posrečila, kajti predobro vemo, kaj je hotel s tem doseči, da bi »Slovenski Narod« nam ne dal več prostora in bi ne mogli več pisati o korupciji, katera vlada v naši stranki. Dosegel je le nasprotno; sedaj šele vidimo v pravi luči, kakšen spletkar da je, ter da ljudi s tem bega, da bi pričeli svoje vlo^e pri posojilnici dvigati.
Kdo bi imel zopet škodo? Edino delavec! Recimo, če danes dvigneš denar, torej izgubiš za tekoči mesec obresti, in gotovo ne boš drugi dan nesel v drugo hranilnico, pač pa bo-deš imel denar še nekaj časa doma ter še celo nekaj tega zapravil in boš tako izgubil: prvič obresti in drugič še povrhu zapraviš od kapitala nekaj.
Tu se vidi, koliko je Čobalu za nas delavce, samo da se on pri polni mizi gosti, katera se šibi od samih vsakovrstnih jedil, in to dan za dnevom, in poleg tega da živi kot kakšen ogrski magnat, še nosi prav pridno svoje prihranke v Celje, morda v Stadtsparkasse«, in tudi v Ljubljano, najbrže v »Krainische Sparkasse«?
Delavec pa se muči noč in dan ter otepava ajdove žgance in neza-beijen močnik, da se pri tem skromnem življenju prihrani nekaj grošev. Tu pa pride zlobna duša ter ga hoče zbegati, samo za to, da bi se negovi grehi ne mogli več v javnosti opisovati.
Pisci tega članka dajo na razpolago svoje premoženje, kat ro obstoji iz par tisočakov kron lažnjjive-mu dopisniku »Zarje«, glede zagorske posojilnice, če bode kateri vlagatelj izgubil le en vinar svoje vloge.
Torej, sodrugi-opozicijonalci, s tem smo dali Čobalu priliko, da lahko zasluži par tisočakov. Vemo vnaprej, da jih nam ne bode potreba plačati, ker Čobal sam predobro pozna zadružni zakon in ve, da vlagatelj ne more pri zagorski posojilnici ničesar izgubiti, ter ravno tako tudi zagorska posojilnica ne bode niti vinarja izgubila pri Glavni, kajti kakor smo se informirali, je zagorska posojilnica samo vlagatelj, ne pa zadružnik, kar je jako velik razloček.
Zaman pa čakamo, da bi nam odgovoril na naša očitanja, katera so tako huda, da bi vsak dostojen človek na Čobalovem mestu zginil iz političnega življenja ter se ne skušal obdržati še na površju. A Čobal misli: če bodem v »Zarji« poročal, da so dopisniki, ali po njogovem, kores-pondenti, liberalci, morda znam vjeti par kalinov, in s tem se bode vse pozabilo ter bodem zopet lahko nemoteno užival vsadanjo moja »gostijo«.
Povemo samo toliko, da smo danes prizanesli z novimi razkritji, prišli bodemo pa na dan s tako ob-težilnimi očitanji, da bode »sodrug« Čohal svoj hrbet, ko bode bral »Slovenski Narod«, skrivil popolnoma in potem tudi ne bode potreba negovi gospej soprogi več »vahtati« cel dan pri oknu na mimo idoČe opozicijo-nalce.
Opozicijolnaci   jugoslovanske soci-jalnodemokratične stranke.
Italijansko - turška vojna.
Oblaki nad Balkanom.
Poročali smo snoči o kritični situaciji, v katero je zabredla Turčija. Na eni strani italijansko brodovje, obstoječe najmanj iz 26 vojnih ladij, na drugi strani pred Bosporom rusko Črnomorsko brodovje, v Tripolitaniji krvava vojna, ob perzijski meji nevarna bližina ruskih vojakov, — Kreta hoče odpasti. Grška je poklicala rezervne častnike in mnogo moštva pod orožje ter pripravila svoie vojne ladje, govori se o srbskih četah, Bolgarska je pripravljena, da udre v Makedonijo in Romunija je mobilizirala tri armadne zbore. Zdi se, da so se zvezale vse balkanske države v prilog Italije.
Kakor pa je to navidezno neki pritisk na Turčijo, da sklene mir, vendar ni to pravi namen akcije balkanskih držav. Klanje v Tripolitaniji in končno tudi izprememba posesti v Afriki tu ne pride  mnogo v
poštev in vsem tem državam ni bilo težko ohraniti svojo nevtraliteto, dokler je bila vojna omejena na afriško bojišče. Toda Italija se ni omejila na Afriko. Prepočasi je šlo naprej, — lahko trdimo, da so Italijani še sedaj v Afriki skoro v istem položaju, kakor začetkom vojne. Italijanska javnost je postajala nervozna, ker niso prihajala poročila o pravih uspehih. Zato si je izmislila akcijo proti Dar-danelam, da nudi zmagoslavnih novic željnemu občinstvu vsaj nekaj.
V principu je sicer zelo velikega pomena, če podvzela Italija svoj korak pred Dardanelami sporazumno z Rusijo, in dejstvo, da je Rusija poslala svoje brodovje pred Bospor, govori za tak sporazum. Kljub temu pa ni izključeno, da takega dogovora ni bilo. Pa tudi v slučaju, da bi takega dogovora ne bilo, je bila Rusija, ko je začela Italija svojo akcijo v Egejskem morju in pred Dardanelami, primorana tudi sama stopiti v akcijo. Rusija ima največji interes na tem, da se odpro Dardanele, ker šele tedaj dobi rusko črnomorsko brodovje svoj pravi pomen. Jasno je tedaj, da Rusija ni mogla mirno gledati, ko se ji je nudila tako ugodna prilika, da spravi dardanelsko vprašanje zopet v tir.
Ravno tako umevno pa je tudi, da so se razburile ostale balkanske države in da nočejo zaostati, če pride do kake večje akcije na Balkanu. Treba je le, da padejo prvi streli in ves Balkan je v ognju.
To sicer ni v intencijah velesil, ki hočejo ohraniti status quo na Balkanu, dejstvo pa je, s katerim je treba računati. Odgovornost pa nosi Italija.
Štajersko.
Graški mestni svet razpuščen. V
četrtek popoldne se je vršila zadnja seja sedanjega graškega mestnega sveta. Župan dr. Graf je prečital v nji depis štajerske namestnije, s katerim se graški mestni svet razpušča, dalje dopis socialističnega kluba, ki se seje ni udeležil, in izjavo nemško-na-cijonalne meščanske večine. Dopis c. kr. štajerske namestnije glede razpusta ima sledeče besedilo: »Ponovni poskusi za dosego sporazuma med obema, v graš\em mestnem svetu zastopanima strankama glede pokritja primanjkljajev v občinskem gospodarstvu, so ostali brezuspešni. Ker torej z ozirom na odločne izjave obeh strank in z ozirom na prejšnje dogodke v sejah, v katerih se je razpravljalo o občinskem proračunu, ni pričakovati rednega posvetovanja in sklepanja o tem predmetu in torej tudi ne urejenega upravljanja občine, se čutim na podlagi § 29. obč. reda za deželno glavno mesto Gradec poklicanega mestni svet razpustiti. Proti tej odločbi se more mestni svet tekom štirih tednov potom c. kr. namestnije v Gradcu pritožiti na c. kr. ministrstvo notranjih zadev, vendar pa pritožba nima odložilne moči. V sporazumu s štajerskim deželnim zborom določam za oskrbovanje onih občinskih poslov, ki se brez občutne škode za občino ne morejo odložiti do tistega časa, ko bo izvoljen in sestavljen nov mestni svet, namestnika svetnika A. Underraina p!. Meysinga kot vladnega komisarja, kateremu naj izroči župan vse uradne posle.« Socijalisti so izjavili v svojem dopisu, da se seje ne udeleže in da se proti razpustu mestnega sveta, katerega je hotela večina, ne pritožijo. Večina pravi v svoji izjavi, da je treba s svojimi davčnimi predlogi, to je s šestimi novimi najemninskimi vinarji, le pokriti primanjkljaj v občinskem proračunu, znašajoč letos 1,191.225 K, in s tem zadostiti svojim dolžnostim kot večine, ki ima skrbeti za redno občinsko gospodarstvo.
Sadovi   nemških šulverajnskih šol. Spominjamo se še dobro vsi, ki pazno zasledujemo po naši domovini poneumnevanje   in zastrupljevanje naših slovenskih otrok po vsiljenih, nepotrebnih in skrajno škodujočih šulferajnskih šolah, kaj se je zgodilo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.   Izkrvavelo je tam mlado srce šolarja slovenske šole   pod nožem podivjanega učenca šulferajnske šole. Dokler še ni bilo teh — našo kri zastrupljevalnih zavodov, ne govori zgodovina o takšni podivjanosti. Po-nemčeni otrok — ubijalec! Cvet takšne prosvete hočejo Nemci med nami vsaditi — ker še nimamo »kulture«. Še ni zacelila krvaveča srčna rana ubogih staršev   po   mladi nedolžni žrtvi, že se je pripetil nov slu čaj v Sevnici ob Savi, kjer je zopet tekla mlada slovenska kri! Dne 20. t. m. je napadel učenec III. razreda šulferajnske šole, Jože Oprešnik iz Vranja, učenca V. razreda slovenske šole, Antona Jazbeca iz Komarivca, med opoldanskim odmorom. Z ostrim in debelim kamnom mu je zadal za dej na glavi globoko, 4 cm dolgo rano. Deček je bil brez zavesti ter so ga pripeljali v šolo. Ker je bila rana nevarna in je izgubil deček mnogo
krvi, se je nemudoma poklicalo zdravnika, dr. Šlechta, ki ga je pre-iskal in mu globoko rano zavezal. Popolnoma oslabljenega — ni se mogel držati pokonci — so okrepčali s kavo ter je po zdravniškem naročilu moral ležati v sobi šolskega sluge, dokler ne pridejo starši z vozom po njega. Lahko si predstavljamo skrb in žalost staršev, ko so dobili to novico. Na licu mesta in pred šolo se je zbralo mnogo občinstva, ki je ostro obsojalo vzgojevalne sadove na nemški šoli. Stvar je razburila celi trg in okolico. Še drugi dan, ko je ponoči mnogo deževalo,, so se kmetje, prihajajoč k cerkvi, lahko prepričali o sledovih krvi na lastne oči, kako se pogublja in zastruplja v nečloveškem sovraštvu šolska mladina nemške ponemčevalnice. Splošno je tukaj znano, da hodijo učenci nemške šole, ki stoji zunaj trga, daleč od slovenske šole, izzivat pred slovensko šolo! Krasna vzgoja, še lepša pa disciplina — nemške »šole«! — Ta dva slučaja govorita dovlj glasno in jasno, kaj je pričakovati od vzgoje na ponemčevalnicah. Vas pa, ki ste dali zapeljati se od sladkovabečih in vse najlepše obetajočih agentov, da pošiljate vašo lastno kri, ljube otročiče, v tisto satansko brezdno, kjer gorijo in umirajo slovenske dušice v razpa-ljenem žrelu bronastega Vuotana, kjer se prelevljajo v satanske sovražnike vsega, kar se s ponosom imenuje slovensko, in sežejo enkrat po morilnem orožju protilastnimbra-tom, vas, pravim, lahko zadene kazen za nepremišljenost, da se bodo spozabili tako podivjani otroci celo nad vami. Za vašo in srečo vaših otrok izpreglejte, dokler še ni prepozno!
V Št. Janžu pri Velenju so bili
izvoljeni pri zadnjih volitvah v občinski odbor sami klerikalci. Za župana je bil izvoljen neki Fr. Lesjak, ki se hoče, kakor čitamo v »Narodnem listu«, prav posebno prikupiti oblastim z nemškim uradovanjem. Pri tem lomi nemščino, da ie groza, in služi na ta način v zasmeh nemškim uradnikom. So res to prav posebni patroni, ti »katoliško-narodni« Slovenci!
Uradni dnevi spodnjestajerskih okrajnih glavarstev so določeni meseca maja na sledeče dneve: 1. v Marnbergu, 2. v Slov. Bistrici, 7. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, 8. v Zgor. Radgoni, Šoštanju in Velenju, 9, v Ormožu in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 15 v Sevnici, 23. v Rogatcu, 29. v Ormožu in na Ljubnem, 30. v Trbovljah in v Solčavi.
Iz Slovenske Bistrice. V nemškem taboru vlada razumljivo veselje vsled zavrnitve slovenskega ugovora proti dopolnilnim občinskim volitvam III. razreda. Naši stigerijanci so se znova prepričali, da jih še vedno uspešno varujejo višje sile pred propadom. Sedaj bodo v kratkem volili župana. Ali svaka sila do vremena! K izvajanjem v našem članku o občinskih volitvah v Slov. Bistrici imamo le dostaviti, da je mnogo upa na konečno zmago in da Slovenci sedaj ne smejo v Slov. Bistrici položiti rok v naročje, temveč se neumorno organizirati naprej in pripravljati na prihodnjo bitko, ki bode gotovo zma-gonosna.
Iz Podsrede nam poročajo: Tatovi so se ta teden pojavili tudi v Št. Petru pod Sv. gorami, na Bizelj-skem in v Podsredi. V Št. Petru so pri posestnikih Stadler, Hunej (Mar-kec), Krarner in babici Verstovšek pokradli obleke, denarja in perutnino. V Orešju so samo pri enem posestniku deloma vzeli, deloma spustili 25 hI vina, katero je že bilo prodano in bi je bil drugi dan imel kupec potočiti. V Pečicah so posestniku Mi-helčiču odnesli vso obleko in perilo ter nekaj denarja. Vse kaže, da te tatvine izvršuje dobro organizirana roparska druhal, ki ima svoj sedež nedaleč od štajcrsko-hrvaške meje, in da bode treba sistematičnega lova na te nevarne tičke.
Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo, dne 28. aprila popoldne ob 4. poučni shod v gostilni g. Antona Oblaka v Vrbju pri Žalcu po že objavljenem dnevnem redu.
Drobne novice. Iz Celja. Za poštno oficijantinjo na tukajšnem poštnem uradu je imenovana praktikantima Marija Krell. — IzBre-ž i c. Dne 22. aprila so prijeli orožniki v Rajhenburgu nekega Hrvata, ki se je izdajal za Matijo Šekoliča iz Bosanskega Broda, zaradi različnih goljufij in tatvin, in so ga odgnali v Brežice v zapor. Tam se je pa Seko-lič še tisto noč obesil. — V K o n j i -c a h je pil v neki gostilni delavec Obrul z več tovariši. Plačal jim je že nekaj litrov vina. Delavci so silili v njega, naj plača še več, česar pa Obrul ni hotel storiti, temveč se je odstranil. Njegovi tovariši so leteli za njim in ga za to, ker ni plačal več pijače, pred gostilno s kamenjem in latami tako obdelali, da je nezavesten obležal. — V Mariboru prirede dne 4. in 5. majnika v prid ubogim mestnim šolarjem cvetlični dan. — Iz Dobrne nam poročajo: Dne
20. aprila je došel kočarski sin Pavel Mastnak iz Klanca popolnoma pijan v hotel »Union«, ravno predno je hotela natakarica gostilno zapreti. Ker mu ni dala pijače, ji je Mastnik grozil z revolverjem in kasneje pred hišo tudi res trikrat ustrelil. Zagovarjati se bo imel pred sodnijo. — V Slov. Bistrici sta umrla hišni posestnik Liki, star 62 let, in mesar Korže, star 50 let. — Umrl je v Hošnici pri Laporju prevžitkar Anton Pirš, star 86 let. Bil je zadnjih 7 let neprenehoma v postelji. — Od Sv. Tomaža pri Ormožu poroča »Slovenski Gospodar«, da je namest-nija zavrnila pritožbo nekaterih na-orednjakov proti občinskim volitvam v Savcih in volitve potrdila.
Koroško.
Kanonik ^erajnik — zopet po-miloščen. Dne 15. oktobra 1910 je bil obsojen pred celovškim porotnim sodiščem kanonik Serajnik na 6 tednov zapora zaradi razžaljenja časti, izvršenega v nekem članku koroškega klerikalnega lističa »Mira«. Tožil ga je nadučitelj Nikolaj Let iz Št. Petra pri Grabštajnu. Kanonik Serajnik je bil že predkaznovan zaradi kršenja volilnega zakona, vsled česar je izgubil kanonik Serajnik tudi za šest let volilno pravico. Kanonik Serajnik je vložil tudi zaradi te nove kazni prošnjo za pomiloščenje. Tej prošnji se je toliko ugodilo, da ni treba iti kanoniku Serajniku v zapor in se je spremenila zaporna kazen v denarno globo, in sicer bo moral plačati kanonik Serajnik 600 kron globe.
Zdravstveno stanje škofa dr. Kahfia se je nevarno poslabšalo. Bolnik leži v postelji, se ne zmeni za okolico in ne pozna nobenega navzočih. Silno malo je in nima spanja. — Zdravniki pričakujejo vsak čas smrti.
Nesreča v Jernejevem grabnu pri /ahnici. Osemletni posestnikov sin Josip Wegscheider je ušel s svojim starejšim bratom staršem skrivaj od doma. Dečka sta šla v takozvani Jernejev graben. Pri trganju cvetlic ob robu grabna je Josip padel čez visoko pečino in obležal v globokem grabnu. Brat je tekel domov in ko so prišli starši na mesto nesreče, je bil deček že mrtev. Imel je popolnoma razbito glavo.
Ukraden dinamit. V skladišče za dinamit in smodnik posestnika Mihe Rauterja pri Celovcu so udrli neznani tatovi in odnesli več dinamitnih nabojev in smodnika.
Napad. V okolici Sv. Janiža je napadel neznan napadalec strojnika Karla Strugla, ko se je vračal ta v mraku domov. Podrl ga je na tla in ga držal z eno roko za vrat, z drugo pa mu je segel v žep. Strugi se je končno napadalca oprostil in ga pognal v beg.
Primorsko.
Iz sodne službe. Adjunkt na moški kaznilnici v Gradišču H. Kroker je imenovan za kontrolorja na moški kaznilnici v Mariboru.
Gradbo učiteljišča v Kastvu je dobila tvrdka Žnidaršič in dr. v Gorici.
Vohunstvo. Včeraj so pripeljali iz Krmina v goriške zapore nekega Friderika Šteinerja iz Gradca, ki je na sumu, da je vohunil ob laško - avstrijski meji.
Požar v Rihembergu. V Rihem-bergu - Zagrad je izbruhnil v sredo ponoči ob 11. požar v seniku posestnika Josipa Uršiča. Ogenj se je silno naglo razširil in v kratkem je začelo goreti celo poslopje. Domači so spali in so ogenj opazili šele, ko so jih zbudili železniški delavci, ki so gasili istočasno ogenj v »Poljski gori«, kjer ga je zanetila iskra iz železniškega stroja. Ljudi, živino in nekaj oprave so rešili, vse drugo pa je popolnoma pogorelo. Vnemala se je tudi že sosedova hiša, katero so pa pravočasno pogasili. Kako je nastal ogenj, še ni dognano, mogoče pa je, kakor trdijo nekateri, da je tudi Ur-šičev senik zažgala iskra iz železniškega stroja.
»Narodna delavska organizacija« v Trstu in prvi majnik. Tu v Trstu se vrše velike predpriprave za proslavo delavskega praznika prvega majnika. Narodno delavstvo pod okriljem N. D. O. z navdušenjem pričakuje ta dan, da ob tej priliki pokaže svojo moč. In v resnici je moč slovenskega proletarijata v Trstu velika. Zadnji čas je začela N. D. O. močno naraščati. Slovenski delavci so namreč prišli po skušnji do za-kjlučka, da je treba ustvariti mogočno organizacijo, v kateri naj najdejo zavetišče vsi slovenski trpini, ki so teptani od strani gospodarskih in narodnih nasprotnikov. To delo je zapričeto. Kdor to ne verjame, naj se pride prepričat na dan prvega majnika in veroval bo. Ob 9. dopoldne se bodo začele zbirati množice v veliki dvorani Narodnega doma, kjer se
vrši veliki manlfestacijski shod. Po
shodu bo obhod po mestu z godbo N. D. O. in društveno zastavo. Popoldne pa se vrši velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom itd. na prostornem vrtu zadružne gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu. Na dan prvega majnika bo torej manifestiralo slovensko delavsko ljudstvo v Trstu številno svojo moč. Pokazalo bo, da je postalo neporušlji-va podlaga tržaškega Slovenstva. Da je tržaško Slovenstvo danes v takem procvitu, da tržaško Slovenstvo dan na dan narašča, temu je pripomogla mnogo N. D. O., ki je začela organizirati delavstvo na narodni podlagi. Ako bi se ne ustanovila N. D. O. se bi slovensko delavstvo po-tujčilo, ker bi bilo prisiljeno v socijalni demokraciji iskati obrambo svojih stanovskih pravic. Socijalna demokracija pa slovensko delavstvo asimilira italijanskemu narodu, — vsaj tu v Trstu je tako. Velika rana bi bila to za Slovenstvo ob obali, ako bi se slovensko delavstvo odtujilo svojemu narodu. Tu v Trstu je vendar 90% slovenskega delavstva, ki tvori slovenski narod in to maso ohraniti narodu duševno in telesno močno, ter narodno zavedno, to nalogo si je nadejala N. D. O. in jo tudi izvršuje. N. D. O. brani slovensko delavstvo pred izkoriščevalci — kapitalisti in tudi pred onimi, ki ropajo jezikovne pravice. To pot je hodila N. D. O. od začetka svojega obstoja in šla bo po njej tudi v bodoče. Pri tem se pa ne bo strašila nobenega, ampak bo udarila s svojo močjo vsakega, ki bo nasprotoval razvoju slovenskega zatiranega delavskega življa. — Prvi majnik bo pa vspodbudil ne samo tržaško delavstvo, ampak tudi delavstvo širom naše jugoslovanske zemlje. Upamo, da postane s prvim majnikom vse jugoslovansko delavstvo navdušeno za našo dobro stvar, za plemenito idejo za katero se bojujemo s potnim obrazom in da se bodo posebno naši krvni bratje kranjski in koroški ter štajerski delavci vzdignili ter vzkliknili: tudi mi se vam hočemo pridružiti, tudi naša dolžnost je, da se bojujemo z vami vred za pravice slovenskega proletarijata! Upamo, da pride kmalu dan, ko si bomo v bratskem objemu stiskali žuljave roke.
Vojaški ubežnik. V Trstu so aretirali zaradi postopanja nekega Štefana Svobodo, ki je trdil, da je prišel iz Stolnega Belega grada. Med preiskavo so dognali, da je Svoboda vojaški ubežnik, ki je pred kratkim pobegnil od vojne mornarice.
K roparskemu napadu na Levija v Trstu poročajo z Reke, da se sum, ki leti na tam aretiranega delavca Radovanoviea vedno potrjuje. Rado-vanoviča bodo prepeljali v Trst, da ga pokažejo ranjenemu Lcviju v bolnišnici. Levijevo stanje se vsak dan boljša in upajo zdravniki, da bo v kratkem toliko okreval, da ga bodo lahko prepeljali domov.
Samomor. Včeraj so dobili na obrežju pri Trstu mrtvega 421etnega vrtnarja Josipa Mahorčiča. Poleg njega je ležala steklenica, v kateri je bilo še nekaj strupa. Zakaj je izvršil Mahorčič samomor, je neznano; zjutraj je šel še prav dobre volje od doma.
Zaradi posilstva so aretirali včeraj v Trstu 451etnega Valentina Vauplena. Napadel je svojo svakinjo, 27letno oženjeno Ilono Zdravčevo. Zdravčeva mu je ušla in ga ovadila policiji.
Velika nesrečo na morju.
Potopljeni parnik »Titanic« leži, kakor sodijo strokovnjaki, na najglo-bokejšem delu morja, in sicer približno 3000 m globoko. Zato je tudi nemogoče, da bi dvignili zaklade, ki so se potopili v globočino. Glede tega se je razvila po časopisih obširna debata in mnogi so mnenja, da je parnik vsled silnega pritiska vode popolnoma uničen in strt. To pa ni res, ker če se nahaja kako telo v tekočini, pritiska nanj tekočina od vseh strani enakomerno na celo telo. Parnik ni strt, ker se nahaja vjda tudi v notranjih prostorih parnika in pritiska ta z vso silo na stene parnika od znotraj kot je zunanji pritisk od zunaj. Strt je bil le oni del parnika, če bi ležal parnik res v globočinl 3000 m, kateri del bi bil brez vode. Toda v teh delih in pa tudi v onih, kjer se nahaja voda, je še tudi zrak. Zato je nemogoče, da bi se bil parnik potopil 3000 m globoko, ker ga zrak, ki je še v z vodo napolnjenih prostorih, dvigne in plava parnik pod površino morja v popolnoma negotovi globini in sicer popolnoma ohranjen. Seveda so uničeni deloma stroji, razne naprave na parniku in dragocene uprave vsled vrtinca, ki je nastal pri potopu in vsled zalitja vode, vendar parnik kot tak je popolnoma ohranjen, in je prav lahko mogoče, da je parnik odneslo od kraja nesreče daleč proti jugu in da ga dobe pozneje slučajno morda ne prav globoko pod vodno gladino.
Utopljenci.
Parnik »Mac Kay Bennet« poroča potom brezžičnega brzojava, da je našel v okolišu mesta, kjer se je dogodila katastrofa, do sedaj
206 utopljencev,
največ potnikov in nekaj mornarjev. Med temi sta tudi trupli ameriških milijonarjev Astorja in Izidorja Strausa. Kapitan parnika je mnenja, da večina utopljencev sploh ne bo prišla na površje, ker so deloma v prostorih parnika, deloma so trupla, katera je tudi voda na vse strani raznesla, postala žrtve morskih živali.
Marconi
je pripoznal pred senatno komisijo, da so se poročila o katastrofi »Tita-nica« res namenoma
zadržavala.
Telegrafist Bridgc je dobil za to, da je zadržaval brzojavke, 500 dolarjev nagrade. Stacija Marconi jeve-ga brezžičnega brzojava je dobila navodilo, da naj ne razpošilja informacij o podrobnostih katastrofe na »Titanicu«. Dalje je Marconi izpovedal, da je dovolil telegrafistu »Karpati je«
prodati porodila
o podrobnosti nesreče »Titanica«, nikakor pa ni zadržaval brzojavk, ki so vsebovale splošna poročila o katastrofi.
Razdvoj v komisiji.
Iz VVashingtona poročajo, da je nastal v preiskovalni komisiji razdvoj in da so nekateri člani nezadovoljni s postopanjem senatorja Smi-tka, kateremu so se včeraj tudi odločno uprli. Smith je zahteval namreč, da naj se da stanovanjski mojster >Titanica« v preiskovalni zapor. Ta ukrep senatorja Smitha je senatna komisija razveljavila, pač pa bo stanovanjski mojster zaslišan. Da se pospeši delo preiskovalne komisije, so s~ člani komisije razdelili v posamezne oddelke, ki bodo samostojno zaslišavaii priče. S tem upajo veliko pridobiti na času in stvar veliko preje rešiti, kar je vsekakor dobro, ker zadeva silno razburja občinstvo.
Rešeni otroci.
Med rešenimi ponesrečenci se nahaja v bolnišnicah tudi več otrok, ki ne vedo, čigavi so. Otroke so metali v prvi zmešnjavi v čolne, ne oziraje se na to, ali so starši, oziroma sorodniki v čolnih Več otrok je popolnoma osamelih. Včeraj se je zgla-sila brzojavno soproga nekega krojaškega mojstra v Niči. Njen mož, rodom Čeh — ona je Francozinja — jo je zapustil in šel z otrokoma Lui-som in Lolo v Ameriko. Peljal se je na »Titanicu«. Žena ni vedela, kam je mož pobegnil. Ko pa je brala v listih o katastrofi »Titanica« in- natančen popis osamelih otrok, med katerimi sta tudi Luis in Lolo, je
našla svoje otroke
in odpotuje s prvim parnikom po nje v Ne\v York. Mož se ni rešil in tudi njegovega trupla do sedaj še niso našli. Otroke, ki so brez staršev in sorodnikov, so vzele v oskrbo nevjor-ške gospe in jih oskrbujejo deloma v bolnici, deloma so jih vzele k sebi na dom. Preiskava se nadaljuje drugi teden v \Vashingtonu in sicer prične delovati v ponedeljek več preiskovalnih komisij obenem.
Dnevne vesti.
+ Magistratni gremij. Včeraj ob 5. uri popoldne se je vršila pod predsedstvom župana dr. Tavčarja seja magistratnega gremija ter je župan uvodoma poročal o financijal-nem stanju mesme občine in o proračunu. Proračun, ki ga je sestavil še za občinske posle postavljeni vladni svetnik pl. Laschan je izkazoval že, ko je župan prevzel posle, 37.000 K primanjkljaja, ki pa je vsled nujnih izdatkov narasel do danes že na 60.000 K zlasti vsled draginjskih doklad. Nekater postavke, ki jih je postavil pl. Laschan v proračun pa tudi niso upravičene, vsaj pa precej dvomljive. Tako zlasti znesek 100.000 K za svet na mestu starega vojaškega oskrbovališča, za kateri se doslej še ni oglasil noben reflek-tant. Zato poživlja župan občinske svetovalce, da naj povedo obenem, če stavijo kak predlog, ki bi obreme-menjeval mestno občino, tudi predlog, kako in kje dobiti pokritje za te izdatke, sicer bi bil primoran vsled financiialnega položaja mestne občine, sistirati vsak tak sklep. Dasirav-no so nekateri nasveti občinskih svetnikov zelo koristni in jih zlasti one, ki manjšajo bedo, tudi on odobrava, vendar provzročajo ti nasveti, če jih sprejme občinski svet, mestni občini ogromne stroške. Tako n. pr. je z zvišanjem plače mestnim delavcem pri mestnem vrtnarju od 2 K 40 v na 3 K, vsled katerega so zahtevali tudi drugi mestni delavci zvišanje plače, kar pa bi po izdelanem proračunu naložilo mestni občini 70.000 K izdatkov. Gospod župan je nato odgovarjal na interpela-
cijo občinskega svetnika Kneza glede tlakovanja stojišča za izvoščeke pred »Unionom«, katera zadeva pride pred občinski svet. Enako se bo rešila tudi zadeva posipanja cest s predebelim gramozom, zaradi česar je interpeliral občinski svetnik Franchetti. Tudi ta zadeva pride pred občinski svet. Izmed predlogov magistratnih referentov se odkloni predlog policijskega svetnika Lav-tarja, da naj se dovoli B a c h m a -j e r j u , postaviti v glavnem drevoredu pod Tivolijem reklamen voz, iz istega razloga se prepove kinematografu »I d e a 1« nositi po mestu reklamne table. Dovoli se »Kranjski stavbni družbi« zgraditi enonad-stropno vilo na oglu poti v Rožno dolino in poti na Rožnik ter se izjemoma dovoli napraviti v tej hiši, ker je namenjena samo za eno stranko in ker vodijo stopnice na mostovž sredi vile, lesene stopnice. Tudi se dovoli pri tej vili namesto železne ograje okusna lesena ograja. Mariji W e 11 a c h o v i se dovoli zgraditi enonadstropno vilo poleg vile na Bleiweisovi cesti. Odkloni se dovoljenje naprave kanala Franu Č e r -niču in T o m a ž i č u v Vodmatu, ker Seravali nima pravice izvršiti takega dela, istotako se ne dovoli stavbniku Luckeju prezidati hiše Frana K o m a n a v Jeranovi ulici. Posestnik Velkavrh pa dobi dovoljenje napraviti delavnico v Krakovski ulici. Da se nato več vporab-nih dovoljenj, tako Franu Pocku za I. nadstropje na Opekarski cesti, ge. Sattler za hišo na Dunajski cesti. Franu Pavlicu za hišo na Poljski poti. Ivanu Travniku na Barju, Josipu Smielovskemu na Opekarski cesti, Petru B i z j a -k u za Bežigradom. Žanre se pot za bolnišnico za vozičke, ker ti uhajajo tam tlakarini. Slugi B e v c in Iglic dobita odškodnino za vporabo privatnih koles pri uradnih dostavit-vah. Koncem seje pojasni župan svetniku Štefetu na tozadevno interpelacijo, da je moral zapreti magistrat deželno brv pri prisilni delavnici, ker je nevaren za prehod. Župan je urgiral pri deželnem odboru popravo te brvi. Njegova dolžnost pa je bila. da da brv zapreti, ker ne mara nositi odgovornosti za kako eventualno nesrečo. To postopanje je* bilo v interesu občinstva in je zato neupravičeno, če se to zaradi zatvo-ritve brvi vznemirja, ker je ta odlok le v dobro prebivalstvu. Občinski svetnik Š t e f e si je dovolil koncem seje še zelo značilno interpelaeijo,T značilno zlasta za klerikalno stranko: interpeliral je župana, ali ve. da nsi lajajo po noči v Zvonarski ulici. Štefeta so morda ti psi kdaj motili pri njegovem onravku, neokusno pa je, da stavi občinski svetnik tako vprašanje, ker je to stvar policije, da take nočne razgrajače aretira! Policija bo dobila brez dvoma tozadeven strog ukaz, da Štefe pri izvrševanju svojega posla ne bo moten od psov.
+ Kaj na to pomeni? Telefon je imenitna* iznajdba, ki pa ima še mnogo pomanjkljivosti. Med drugimi Je je časih tudi pogovore, ki niso njim namenjeni. Tak slučaj se je zgodil včeraj. Nepoklicano uho je slišalo naslednji uradni pogovor:
»Fraulein! Der \Viener ist jetzt besetzt. und Fraulein. — vvemi Dr. Žitnik kommt, sofort verstandigen, vorlaufig aber 34 unbestimmt bei-seite legen.«
Za nas je ta pogovor jako zanimiv, ker »34« — to je telefonska številka našega uredništva. Kateri uradni osebi sta imeli ta podučii pogovor, seveda ne vemo, razvi Jno je pa iz pogovora, da uživa dr. Žitnik pri telefonski upravi prav izredno protekcijo. Ce telefonira dr. Žitnik »Slovencu«, mora priti takoj na vrsto, sofort verstandigen — »34« pa lahko nedoločen čas čaka, čim večje zadrege se na nravi jo »34«, tem bolje! Ker pa ni Žitnikov denar prav nič več vreden, kakor naš denar, bomo v prihodnje telefonsko poslovanje prav pazno nadzorovali, kajti tudi pri telefonski upravi so vsi ljudje enakovredne in enakopravne stranke in bo prišel tisti prej na vrsto, ki se bo prej oglasil.
H- O klerikalni zmagi na Dunaju govori »Slovenec«, če prav so njegovi prijatelji krščanski socijalci izgubili v IV. volilnem razredu 3 mandate in dasi so si 7 mardatov rešili samo s pomočjo nemških na-ciionalcev in Vsenemcev to je tistih, o katerih v isti številki na uvodnem mestu piše, »da mora tako hinavsko in lažnjivo stranko prejalislej zlodei vzeti.« Ce se Človeku kaj iztrga iz rok, če se mu kaj odvzame, kar je m-eje imel, je to izguba. In kar velja za posamnika, to je pač veljavno tudi za stranke. Če so socijalni de-mokratje in nemški nanrednjnki iztrgali krščanskim socijaicem tri mandate, ki so bili preje njihova posest, znači to čisto gotovo za krščansko socijalno stranko efektivno iz-gubo. II je pač po običajnem štetju manj, kakor 14! Človek z normalnimi možgani bi pač mislil, da pome-
nja padanje od 14 na 11 odločno nazadovanje, toda klerikalci so že tako bistre in brihtne glave, da že proglašajo rakovo pot za napredno in da slave že umikanje in propadanje za sijajno — zmago. Takšno veselje jim prav radi privoščimo, da, še celo želimo iz vsega srca, da bi si klerikalci prav povsodi, predvsem pa pri nas izvojevali takšne »zmage« kakor na Dunaju. Takšne »zmage« bi potem prav hitro napravile konec klerikalnemu gospodstvu pri nas in v vsi Avstriji!
+ Dr. Krek v boju proti liberalizmu. Na občnem zboru tobačnih delavk je imel nedavno tega govor dr. Krek, ki je med drugim, kakor čitamo v lističu »Naša Moč«, izrekel tudi tele duhovitosti: »Imejte vedno kot svoje živo prepričanje, da je največji vrag liberalna misel, ker ta dela le to, kar škoduje ljudstvu. Ni hujšega sovražnika ljudstva, kakor liberalizem. Kamorkoli pogledamo, vidimo, da kamorkoli sega vpliv liberalizma, škoduje ljudstvu. To nas uči strašna nesreča — ladje »Titanika«, to nas uči tudi zgodovina stavke na Angelskem. Liberalizem podira srečo, mir in zadovoljnost.« In da bo mera Krekove duhovitosti polna, je Še z vso resnostjo pripovedoval, da delujejo liberalci na to, da bi država opustila — tobačni monopol in prepustila izdelovanje tobaka zasebnim špekulantom. — Svoje čase je dr. Krek veljal za enega najpametnejših, najtrez-nejših in najpoštenejših mož v klerikalni stranki. A v zadnjem času ga je slepa politična strast že tako prevzela, da mu je naignusnejse dema-£OŠtvo že tako prešlo v kri in meso, da so se mu nevarno jeli kisati možgani. Prav resno se bojimo, da je dr.
nezu Evangelistu Kreku otemnel razum, ker drugače si ne moremo tolmačiti, da bi mogel govoriti takšne budalosti in gorostasnosti, kakor jih je baje po poročilu »Naše Moči« govoril na občnem zboru tobačnih delavk.
+ Z lažmi in nezaslišanim zavijanjem si hoče pomagati idrijski ka-tehet Os\vald iz zagate, v katero ga je spravila razsodba upravnega sodišča, ki pravi, da se od bivšega župana Sepetavca ne   more izterjati troškov   za prezidavanje   obč. poslopja št. 509 na način, kakor je to ■'ntel    deželni   odbor.    Vedno je ^vvald s toliko   gotovostjo kvasil svojim vernim pristašem, kako bodo plačevali napredni občinski odborni->. sedaj pa mu je razsodba upravne-ea sadBfča zaprla sapo. Skuša si po-aagati. da iz nezadostne informirali izvirajočo notico v »Slov. Nar.«
0 izidu obravnave pred upravnim sodiščem na grd način pogreva in zavija dejstva. Dotično notico si je \ sak sam lahko popravil, kdor koliČ-' aj pozna idrijske   razmere. Toda
ald mora imeti nekaj, da hujska in farba   svoje   verne somišljenike. Oswald piše: »A ta namera napred-ne gospode, ki trdno   zapira svoje one, za lastno zabavo pa je pripravka ne samo   izprazniti občinsko Magajno, marveč jo celo napolniti z lolgovi, se ni posrečila.« Tako c. kr.
itehet Os\vald. resnica pa je čisto drugačna. Os\vald je pač hotel dovo-. da se za 12.000 K prezida poslopje št. 509 in si ga obdrži še toliko t v najemu čitalnica, ni pa dovolil, da bi se poslopje prezidalo v korist semu idrijskemu prebivalstvu, ki je 'ako prezidavo nujno zahtevalo na tih shodih.   Občinski odbor je i s sklepom o prezidanju št. 509 ^tregel   le želji   ogromne večine : ruskega prebivalstva.   Os\vald pa s pomočjo deželnega odbora pre-rečil izvršitev tega sklepa z najrr-m nasiljem. Osvvald vzklika dalje: Kaj bi šele bilo, če bi   bil deželni dbor vrgel pritožbo?«    Kaj bi bi-!   Stalo bi danes lepo poslopje v razvedrilo in zabavo   vsemu   i d r i i -' emu prebivalstvu,   tako pa stoji ;e peto leto napol   podrto poslopje i mesta.   Občini bi bili prihra-ijeni že lepi tisočaki na troških, ki iih je povzročilo Os\valdovo hujska-ie.   Ne bi bilo toliko sovraštva in razburjenja v mestu, kakor ga je za-ejal s svojo hudobnostjo Osveald v Idriji ravno radi št. 509. Os\valdova pritožba je rodila samo velikansko >kodo občini in beganje občanstva, ato Oswald na svoja dela ne more Iti ravno ponosen.   Veseli pa nas, tla se Oswaldu ni izpolnila njegova aigorečnejša želja, da bi bih neka-teri vsled gradbe št. 509 gmotno prizadeti. Kar ie pa napravil škode ob-ii, jo sorazmerno trpijo tudi nje-ovi lastni pristaši.
-j-   Prememba v dež. odboru?
1 klerikalnih krogih se govori, da ') dr. Pegan  zapustil dež. odbor in
pride na njegovo   mesto »prof.-
rmastja. Koliko je na tej govorici, snice, ne vemo, kaže se pa, da se k med klerikalci začelo — kdo ve iz kakih vzrokov — neko posebno ' usnrotfe proti dr. Peganu.
+ Da ne bo   presenečenj. Pri
\-Irem odboru zdaj urejujejo dovoljene 25% doklade   onim učite-
m, ki jih še nimajo. Stvar gre po-easi in zakaj? Ce smo prav poučeni,
izvira ta počasnost nakazanja odtod, ker se ne bo priznalo vsem, ki bodo tako srečni, izvzeti slomškarji, ta draginjska doklada po 25% ampak po okolnostih: temu 5%, onemu 10%, zopet drugemu 15% ali 20%. 25% bodo deležni le redki, razven teh, ki prisegajo po krivem na prapor sv. Mihela, drugače rečeno, ki so slomškarji. Malo odškodnine že dobe za njih nemožatost, bolje ne-značajnost. Te vrstice pišemo zategadelj, da si ne bo delal ta in oni nepotrebnih načrtov iz upanja, ki ga morda goji na ta poboljšek in dalje tudi zato, da ne bo prevelikih razočaranj. Vsak si pa naj potolaži, da korupcije in strahovlade ne trajajo večno in tudi pri nas ne bodo.
— Aprobirana knjiga. Ministrstvo za uk in bogočastje je aprobira-lo z razpisom z dne 18. aprila 1912, št. 16.927, učno knjigo »Albert Sič: Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole in enoletne trgovske tečaje za deklice, I. del.« Knjigo je založilo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 60 vin. Knjiga bo obsegala tri dele, to je: za I., II. in III. razred trgovskih nadaljevalnih šol. Tudi drugi in tretji del sta dobila predaproba-cijo in izideta v kratkem. Knjiga je urejena tako, da se je more s pridom posluževati tudi kdor se hoče zase učiti trgovskega računstva.
— Uspešen bo naš boj proti klerikalizmu po kmetih šele tedaj, če omogočimo, da se razširijo med ljudstvom napredne ideje. Najboljše sredstvo za to je »Slovenski Dom«, ki izhaja vsak teden in velja za celo leto samo tri krone. »Slov. Dom« je začel priobeevati tudi podobe. V zadnji številki ima pregledni članek o slovanski vsebini, obširno poročilo o velikanski nesreči na morju ter mnogo dopisov iz vseh krajev naše domovine. Naročnina se pošilja na naslov: »Slovenski Dom«, Ljubljana.
— Naprava ograj ob Gruberjevem prekopu in Ljubljanici. Vsled poglobljenja Gruberjevega kanala in pozneje Ljubljanice se obrežje na obeh straneh znatno zviša. Kdor bi padel po tem obrežju, bi se nikjer ne mogel ujeti in bi se lahko ubil že, predno bi prišel do vode in če bi prišel živ do te, bi gotovo utonil, ker ni nikjer nobene reči, za katero bi se prijel. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraji je vložilo na mestni magistrat dobro utemeljeno prošnjo, da ob obeh straneh Gruberjevega prekopa in Ljubljanice takoj po končanem poglobljenju napravi ta!fo gosto in močno oerajo, da ne r*o mogel pasti po pobočju nihče, ne otrok, ne odraščen. razen kdor bi se prav hotel usmrtiti. Ker je ta ograja za pasante ob omenjenih obrežjih res potrebna, upamo, da se ji v polnem obs^u ugodi, društva pa, ki tako skrbi za ljudstvo, gre priznanje in zahvala za tako njegovo potezanje za ljudske koristi.
— Na jntršrde jurjevanje na Ljubljanskem gradu še enkrat opozarjamo narodno občinstvo iz Ljubljana in okolice. Šentjakobsko trnovska podružnica Ciril - Metodove družbe ima svoje šotore na levo pri vhodu, vsega skupaj pet šotorov, čentpeterpko pa tabori ob kapelici. Točila se bodo samo priznano izvrstna vina in sicer pri Scntiakohča-nih in Trnovčanih Mrakovo in Ra-stoharjevo. pri Sentpeterčanih pa Mencingerjevo. Pivo slovansko, cene pa /a vse krščanske. Prigrizki so za velike in otroke, ravnotal o srčne potrebščine. Kdor se bo hotel fotografirati, storilo se mu bo to na pol justonj, Kinematografske predstave bodo vsake pol ure. Ker je začetek zintrai ob 7. in traja zabava ves dan <]o noči, se bo vsak, če je le božji, lahko nanžil dobrot. V slučaju s?abe-ga vremena bo veselica v velikanskih dvoranah, kamor gre na tisoče ljudi.
^— Jorjeva sievnost na Ljubljanskem gradu. Kakor že od 1. 1908 sem, praznoval se bode tudi letos praznik sv. Jurja to nedeljo s slovesno sv. mašo in pridigo ob 10. dopoldne v zgodovinski kapelici sv. .Jurja na Ljubljanskem gradu. Pri maši poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Isti dan popoldne vrši se na obširnem dvorišču grajskega poslopja neprisiljena ljudska veselica po šegi in navadi starih Ljubljančanov. Za posetnike preskrbljeno je po raznih gostilnah in paviljonih za vsakovrstna okrepčila. Pota na Grad so v najlepšem redu in je tudi pričakovati ugodnega vremena. Ker postavite na veseličnem prostoru dve podružnice Ciril-Metodove družbe svoje šotore, nadejati se je obilega obiska in prijetne zabave.
— Jurjevanje na Gradu. Šent-peterska podružnica družbe sv. Cirila ni Metoda bo točila pri jutršnji prireditvi na Gradu izborno češko hudi.'vr-ko pivo. To pivo bo dobiti edino pri tej podružnici.
— Zeleni Juri. Piše se nam: G. Marenče na Dolenjski cesti naznanja, da priredi v nedeljo veselico v prid pogorclccm na Jezici. Stvar je
pa taka-le: Marenče se je prepozno oglasil za prostor na dvorišču Ljubljanskega gradu na dan jurjevanja, t. j. v nedeljo 28. t. m., ker so bili prostori takrat že vsi oddani. Vsled tega je sklenil prirediti veselico doma in je mnogo prej, predno je bil požar na Jezici, pravil vsakemu o svoji prireditvi. Pogorelci so Maren-četu samo gola pretveza, da bi privabil goste k sebi in napravil lep dobiček. Predlanskim je tudi obljubil, da bo dal od jurjevanja na Ljubljanskem gradu Ciril-Metodovi družbi del čistega dobička, a dasi je napravil tega par sto kron, vendar ni Ci-ril-Metodova družba videla niti vinarja od njega. V še boljše razumevanje stvari omenjamo, da g. Marenče ni več »zeleni Juri«, kot se označuje, ampak da je postal črn, to je čisto klerikalen.
— Cvetje iz koledarja za kmetovalca 1. 1912, uredil dipl. agr. R. Legvart, dež. mlekarski in živinorejski nadzornik v Ljubljani. — Da naši kmetovalci in živinorejci vidijo, kaj vse jim je natvezii ta učenjak v koledarju za 1. 1912., naj omenimo le nekatere točke tega »unikuma«. O kakih postavah, ali o občnem zakonu o živinskih kugah ne ve g. Legvart nič, prav nič, vse to so mu španske vasi! Unikum v tem koledarju je »domača živinozdravniška lekarna« ki je je sestavil g. Legvart sam in se baje dobiva v drogeriji »Adrija« v Ljubljani. V tej domači lekarni so — kakor piše g. Legvart
— vsa potrebna zdravila, med njimi nekatera tudi strupena (!!) Ali g. L. ni prav nič znana ministerijalna naredba, kdo da sme imeti domačo lekarno? Da se dobijo v drogeriji »Adrija« vsa ta zdravila in še celo »strupena« (!), tega ne verjamemo, to se pravi ljudi »farbati«, saj dro-gisti niso tako naivni, da bi ne poznali tozadevne ministrske odredbe! Sicer pa priporočamo Legvartovo apoteko, da se oblasti nekoliko zanimajo. Sedaj manjka še živino-zdravniških pomočnikov iz vrhniške šole in dežela bo rešena! Ali ne bo to krasno videti, kako bodo hodili ti najnovejši živinozdravniki iz deželne šole z Legvartovo »domačo lekarno« po deželi živino zdravit?!
— Legvart: Zobje: sprednja zoba, notranja srednika, zunanja srednika, zadnja sekalca. Rajnki dr. Bleivveis je v svoji živinoreji imenoval te zobe kleščnike, spredjnke in krajnike; tudi priprost kmetic ne pozna zadnjih sekalcev, temveč samo »krajce«. Po Legvartu »prav močno pitana žival ne doseže najboljše cene«! Nekaj čisto novega. Ako pride krava hitro ob mleko, tedaj pravi g. L., je treba žival preiskati, ako je pa vzrok samo hipen, damo živalim znotraj zdravila — sledi recept. Kako se krava preišče, kako se določi »samo hipen vzrok« o tem g. Legvart molči in prepušča vso sodbo ubogemu kmetiču. Če »žival ne žre rada, je otožna in počasi hujša«, je iskati vzrok po izpovedi g. L. v tem, da »je požrla ali na paši ali med krmo kako iglo, žebelj, kos žice. steklo, železo, les itd.« Odslej bo zdravljenje bolezni v prebavilih silno enostavno, ker pri vseh teh boleznih žival ne žre rada in je otožna. Po receptu g. L. se vzame zdravil v skupni teži 3/4 kg, in dnevno med krmo potrosi. G. Legvart, ali vsaki dan 835 gramov? Dalje pa zopet piše g. Legvart. da je vzrok, »da žival ne mara zreti < naenkrat »zelo različen« in je večkrat le težko dognati, kaj je povzročilo bolezen in vendar navaja v koledarju za govedo, konje in prašiče poseben recept. — Krono pa je postavil g. Legvart svojemu delu z navodilom, kako zdraviti kolike pri konjih. Oveko-večiti je treba sledeči pasus: Zelo priporočati je konju v ritnik toba-kov dim spuščati. To se napravi na ta način, da se nabaše fajfa z dolgo cevjo in prižge. Ko dobro gori, se odstrani ustni držaj, cev pa se vtakne konju globoko v ritnik.« (Patent Legvart!) Prihodnje leto naj še dostavi v koledarju: »Će se tako opremljenega konja požene v vodo, tedaj plava, ter si domišljuje, da je parnik ! — Popolnoma nova je trditev, da mehurje na nogah povzroči vnetje kit. Navaja zdravljenje teh mehurjev, ki se pa po načinu, ki ga priporoča g. L., ne bodo nikdar odpravili. — Pri pljučnici priporoča g. L. 4 Digitans v oklepaju naprstniko-ve tinkture 4 grame je za enkrat za konja gotovo premalo, toda zato naj se kmetovalec ne prestraši. Tudi teh 4 gramov Digitalisa živinorejec v lekarni ne bo dobil, če ne bo prinesel živinozdravniškega recepta. Najboljše pa je, ko opisuje ta »doktor vsega zdravilstva« tudi nekatere kužne bolezni in uči kako jih je zdraviti. iSe omeni pa niti z besedico poglavitne reči, da po drž. zakoniku o kužnih boleznih mora vsak posestnik na kugi obolele živine to nemudoma naznaniti županu ali okr. glavarstvu Kazenski zakon je oster in
— ubogi kmetic, ki se ravna po L. koledarju! Ali se tako poučuje našega kmeta?!   Ze iz podanega se
razvidi vrednost Legvartovega koledarja za kmetovalca.
— »Slovenčeva« vest, da je grof Chorinsky kupil dr. Trillerjevo vilo je popolnoma neresnična.
— Tečaj za knjigovodstvo in korespondenco, ki ga priredi »Zavod za pospeševanje obrti« obiskovale bodo lahko tudi žene in hčere obrtnikov v kolikor bo dopuščalo število udeležencev. Prijave sprejema zavodova pisarna na Dunajski cesti št. 22.
— »Dajte mi krono, jaz sem orel!« Prijatelj našega lista nam piše: V nedeljo srečam v Medvodah na klancu totalno pijanega čuka z društvenim znakom, ki me nahruli: »Dober dan, gospod, naj mi dajo 1 krono, jaz sem orel.« In ko hočem iti mimo, zavpije še enkrat: »Jaz sem orel! naj mi dajo eno krono.« Brez komentarja.
— Zaklanega teleta vtihotapila. Danes zjutraj je vtihotapila v mesto mesarica v Šolskem drevoredu Jožefa A n ž u r doma iz M. D. v Polju zaklanega teleta. Na mitnici ni plačala od njega nobene pristojbine in tudi v klavnico ga ni nesla ogledati. Razentega ni bilo tele v D. M. v Polju postavno ogledano. Ko je tržno nadzorstvo Jožefo Anžur pri prodaji vtihotaplienega teleta zasačilo je bila silno razburjena in je vse priznala. Proti njej je vložena ovadba na c. kr. sodišče.
— Cenzura v kavarni »Union«. Zadnja številka dunajske »Muškete« je priobčila ilustrirano satirično pesem na ljubljanskega škofa in njegove brošure. V kavarni »Union« so naročeni na dva izvoda »Aluskete«. Kakor se kaže imajo v tej kavarni tudi posebno cenzuro, ki liste nadzoruje, kajti v enem ekscmplaru »Muškete« je iztrgan list, na katerem je natisnjena omenjena pesem s podobo, na drugem pa je izstrižena.
— Ne da se tajiti, da smo Slovenci v zadnjem desetletju v marsikaterem oziru napredovali. Na gospodarskem polju moremo zaznamovati marsikak lep korak naprej. Imamo n. pr. celo vrsto lepo se razvijajočih se industrijalnih podjetij, ki smo zaradi njih solidnosti lahko po vsej pravici ponosni nanje. Med njimi zavzema prav odlično mesto brez dvoma Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani. Ta tovarna je podjetje združenega našega trgovstva in torej v pravem pomenu besede naše domače podjetje, kar se ne kaže morda samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih. Kolinska tovarna v Ljubljani je darovala lansko leto okroglo 20.000 K za slovenske narodne in kulturne namene. To je za naše razmere naravnost velikanska svota. Izdelek Kolinske tovarne, Kolinska kavna primes, je pa tudi naj-izbornejši kavni pridatek sploh. To je soglasna sodba vseh slovenskih gospodinj, ki Kolinsko kavno primes rabijo. Kava, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes, vsakemu najbolj ugaja. Ne moremo torej reči drugače, nego da Kolinsko kavno primes, ki je pristno domače blago in najizvrstnejši kavni pridatek, vsem, posebno pa slovenskim gospodinjam, prav toplo priporočimo.
— Prihodnji semenj za kože in kožuhov ino bo dne 5. in 6. maja v prostorih javnega skladišča spedicij-ske in komisijske družbe »Balkan« na Dunajski cesti št. 33. Vse zadevne informacije bode interesentom podala gori imenovana tvrdka.
Sveta za novo šolo v Mostah ge-rent Oražem ne da v najem, dasi se nova šola letos še ne bo gradila. Zemljišče rabi brezplačno Oražmov prijatelj Pečar, dasi bi se za svet lahko dobilo najemnine 30 do 50 kron. Pa pravijo, da Oražetn ne oškoduje občine na vseh koncih in krajih! Pozivamo pristojne oblasti, da ukrenejo, kar je potrebno!
Železniška zatvornica ob cesti na Viču je popolnoma nezadostna. Segati bi morala do tal, da bi otrokom zabranjevala vstop na železniško progo. Pred par dnevi bi bil vlak ma-lodane povozil več otrok, ki so, pri-šedši iz šole. po zatvor nim drogom v svoji neprevidnosti zlezli na progo. Naj železniška uprava v tem oziru kaj ukrene, predno se zgodi kaka nesreča!
Z Vrhnike. V petek, dne 19. t. m. smo spremili zelo priljubljenega mladeniča — Ceha Vaclava Tuzar-ja, ki je umrl v ljubljanski deželni bolnici v starosti komaj 19 let, k večnemu počitku. Pokojnik je bil šele malo časa na Vrhniki kot pivovar-niški uradnik, a si je pridobil v tem kratkem času veliko simpatij med občinstvom. Kot uradnik je bil vse-skoz vesten in marljiv, kot privatnik pa je bil vri narodnjak in navdušen Sokol. Navzlic skrajno slabemu vremenu se je zbrala velika množica pogrebcev. Tudi Sokol je prikorakal v častnem številu, kakih 20—30 mož. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je tudi pohitelo k pogrebu in zapelo pred hišo, v cerkvi in ob gro«? bu običajne žalostinke. Ves pogreb se je vršil v najlepšem redu, samo nekdo ni bil — kot običajno tudi to i
pot pravočasno na mestu — častita duhovščina. Pogreb je bil napovedan točno ob 4. popoldne. Pivovari-telj g. Jos. Antoš je poslal prečastiti duhovni gospodi celo voz, da bi točno prišli, a ti gospodje so pustili čakati občinstvo zunaj na dežju skoraj do 3/4 na 5. in zakaj to, gotovo je, da radi tega, ker je bil to pogreb narodnjaka, Sokola. Ali bi se ne dalo temu v okom priti! Menimo, da ima denar liberalcev isto veljavo kot klerikalcev.
Iz Poljan nad Škofjo Loko se nam poroča: Kakor je »Slov. Narod« že javil, je odkorakal drugi bataljon domačega polka domobrancev iz Ljubljane v ponedeljek zjutraj ob 6. čez hribe prvi dan v Poljane. Brž prvi dan so pokazali naši fantje, da kaj zmorejo v vstrajnosti. Tu v Poljane so dospeli šele zvečer po 9., že v trdi noči po 15urnem trdem in napornem maršu z dobro uro počitkom med tem časom. Dasi utrujeni, so prikorakali z nekako lahkoto v vas, ne da bi imeli le enega maro-derja. Tu se je zopet videlo kaj zmorejo naši fantje, in da je istinito, kar se je pisalo v »Narodu« od ponedeljka v članku »Naša kri«. Ljudstvo je z vso ljubeznivostjo, če tudi že pozno zvečer sprejelo vojake in častnike ter jim postreglo, kolikor je bilo mogoče v tem času. Drugi dan so odkorakali čez hribe v Železnike, kakor bi prejšnji dan še ne bili nič hodili.
Crni Vrh nad Idrijo. Pri nas pase duše po ljubezenskih aferah na Kranjskem dobro znani kaplan Frohlich. Pustili bi v miru tega petelina v duhovniški halji, da bi tudi on dal mir poštenim ljudem, ki se sicer zanj toliko brigajo, ko za lanski sneg. Za vse mu je mar v občini, samo to ne, za kar je plačan, tako da ljudje opravičeno govore, da mu je vera in cerkev le nekak luk-sus. In dasi ima polno glavo masla, vendar zmerja in ošteva vse, o katerih misli, da so naprednega mišljenja. Tako smo tudi mi primorani, nekoliko izprašati njegovo grešno dušo. S svojim obnašanjem daje naravnost javno pohujšanje. Celo šolski otroci se vprašujejo, s kom je njihov katehet vse poseben prijatelj. Ljudje pa pravijo, da je neka Marijina devica le zagrinjalo za drugo ljubezensko razmerje kaplana Frdhlicha. Saj je znano, da je ta božji namestnik imel posebno srečo pri vdovah in ta ga tudi v Črnem Vrhu ni zapustila. Ljudem se dozdeva čudno, da kaplan zahaja le v eno gostilno in najrajše takrat, kadar ni drugih gostov v gostilni. Neumevno je, zakaj župnik ničesar ne reče k pohujšljivernu obnašanju kaplana Frohlicha, saj ga vendar čuje, ko prihaja čez polnoč domov. Celo klerikalnim fantom ni po volji kaplano-vo petehnjenje in večkrat se jih čuje: »Kaplan se ne briga za drugo, kakor  samo za ženske in kedaj da
pojde k P......« Naj bo za danes
dovelj, če pa kaplan ne bo pustil črnovrških napredniakov pri miru s svojim zlobnim jezikom, popisali bomo njegovo obnašanje v Še jasnejši luči, akopram bo to ne le za njega, marveč tudi za prizadete ženske osebe precej neprijetno. Kaplan Frohlich, torej pamet! Ostanite lepo pri svoji P., naprednjake pa pustite v miru, ker čim dalje so od vas, tem bolje zanje.
V Škocjanu imajo kaplana Toneta Krmežljavčka, ki ne dela drugega, kakor zdražbo in prepir. Možiček je že znan izza državnozborskih volitev, ko je s prižnice zakonske žene pozival, naj odpovedo svojim možem zakonsko zvestobo, ako bi le-ti ne hoteli   voliti  —  krščansko. Sedaj vzgojuje Tone — mladino. Tako je nekega preje dobrega fanta izvabil k Čukom. Fant je hodil k večernim čukarskim vajam. Privadil se je je-ruša in jel ponočevati. Končno je jei z drugimi vred obiskovati neko žensko, kjer so potem uganjali najraz-novrstnejše orgije. Za vse to je zvedela mati ter ga resno posvarila. A kaj je storil sin? Mesto da bi jo ubogal, se je trikrat prav po nekrščan-sko pridušil. potem pa lopnil mater po obrazu, da jo je znatno poškodoval. — Drug slučaj: Tone je zvedel, da ima hčerka pastorka neke družine dote 2000 K. Jel jo je vabiti k sebi nedeljo za nedeljo.   Govoril ji je neprestano o lepem in udobnem klo-šterskem življenju in jo končno tako zbegal, da revica sedaj kar nori za klošter in da že baje grozi s samomorom, ako ji ne dovole, da vstopi v samostan gori nekje« na Koroškem. V ta samostan pa jo seveda sprejmejo samo, ako prinese sabo tistih 2000 kron. Starši, ki so se veselili, da je dekle že toliko dorasla, da jim bo lahko pri delu pomagala, o seveda vsi obupani ter preklinjajo tistega, ki ji je toliko zmedel   možgane, da misli, da je zanjo edino zveličanje v kloštru.
Iz Dragatuša nam poročajo, da je tamkajšnji župnik Novak v cerkvi v Obrhu zamenjal dragoceni zlati kelih, vreden okrog 600 K s kelihom, ki stane k večjemu 50 K. Kmetje, ki
so zložili denar za zlat kelih, se sedaj vprašujejo, kam je izginil in zakaj se ga je nadomestilo z manj vrednim. Ali bi nam hotel na to vprašanje g. Novak odgovoriti? Menda imamo pravico na to, da se nam stvar pojasni, saj smo mi tisti, ki smo dali za kehh denar. Prav radi bi tudi vedeli, zakaj ni dični poslanec Dre-macija zapuščal Dragatuša po široki ravni cesti, marveč po skriti stezici. Ali se je morda bal svojih volilcev?! Morda bi nam tudi to stvar lahko pojasnili, g. Novak? Prosimo!
V Strekljevcu na Belokranjskem so trije klerikalni junaki iz Cešnjev-ca zvečer napadli Antona Kofolta, njegovo ženo in Ano Simonič. Antonu Kofoltu so prizadejali 20 ran, da so ga morali smrtnonevarno ranjenega prepeljati v bolnico v Kandijo. Značilno je, da je šla Ana Simončič klicat na pomoč Martina Drganca, čegar hiša stoji v bližini, ta pa ji je pokazal vrata, češ, kaj ga briga, ako se drugi ubijejo. Ali ni to krščanski mož in usmiljen Samaritan?! Takšni so klerikalci!
Čez Jude na Dunaju zabavlja »Slovenec« in grmi proti njim, na Belokranjskem pa mirno trpi, da se vgnezduje 2\d za Židom. V Semiču samem se je nastanilo kar S Židov. Ti bodo odirali delavca, domačini pa bodo skozi prste gledali. Kako so pred volitvijo klerikalci obljubova-H, da bodo pri železnici dobiii kruh samo domačini. A sedaj? Niti ne ganejo se ne, ko na vseh koncih lezejo tujci v deželo in odjedajo kruh domačinom. Tudi glavarstvo v Črnomlju se nič ne briga za domače ljudi ter daje kar v prek koncesije tujcem. Žalostna nam majka!
Zahvala. Podpisano županstvo izreka slavni posojilnici v Logatcu svojo najsrčnejšo zahvalo za naklonjeni dar v znesku 120 kron, v prid obč. ubogim občine Dol. Logaške. Bodi ji povrnjeno! Županstvo Dol. Logatec, dne 24. aprila 1912. Fran Korenčan, župan.
Krapinske toplice. Medtem, ko od povsod poročajo, da je snežilo, cveto v našem zdraviliškem parku, v naši, samo proti jugu odprti dolinici, že cvetlice. Kmalu, L maja. se otvori tudi avtomobiina proga Roga-tec-Krapinske toplice, ki spada k najkrasnejšim krajem Zagorja, to je del Hrvaške, ki meji tu ob Štajersko.
Elektroradiograt »Ideal«. Spored za soboto 2/.. nedeljo 2&. in ponedeljek 29. aprila 1912: Spored učinkovitosti. 1. Skrivnostna pisava na prtljagi. (Amerikanska veseloigra.) — Samo popoldne. 2. Mirko prisluškuje v kuhinjski omari. (Vcle-komično: igra šestletni Abeiard.) 3. Dolžnost. (Amerikanska senzacij-ska drama iz življenja ruskega zdravnika.) 4. Vlamscll Nitouche. (Krasna veseloigra v treh dejanjih: moderno prirejena po enakoimenski opereti. Italijanski umetniški film.) — Samo zvečer. 5. Maks pri dine j a. (Humoreska s priljubljenim salonskim komikom Linderiern.)
Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in vpeljanega mesa. V času od 7. do 14. t. m. se je v klavnici zaklalo 61 volov, 7 bikov, 1 krava, 78 prašičev, 75 telet. 12 koštrunov in 16 kozličev. Vpeljalo se je 1S6 kg mesa in 8 zaklanih prašičev, 76 zaklanih telet in 119 zaklanih kozličev.
S ceste. Včerfcj je neki strojnik po Kolodvorski ulici s kolesom tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel in na tla podrl krošnjarja Avgusta Ceglarja, kateri pa j)ri padcu k sreči ni zadobil nikake poškodbe.
Pasja smrt. Včeraj dopoldne je pri prelazu v Lattermannovem drevoredu vrhniški vlak povozil nekega psa, po katerega je moral priti konjač.
Nova gostilna. V kopališki ulici št. 12. nasproti mestnemu kopališču Koieziji je odprl gostilno gospod Tomo Korbar.
Preselitev. Opozarjamo na in-serat g. Cotiča. ki se je iz Florijan-ske ulice preselil na Martinovo cesto.
Pri akademiji Sokola L dne 4. maja t. I. igra društveni salonski orkester pod vodstvom svojega kapelnika br. A. Jakla razven dragih točk tudi E. Adamičev: »Spominski list«. Gosp. skladatelj poklonil je društvu to svoje delo, ki se odlikuje, kakor vse druge njegove skladbe, po ljubkosti in iskrenem čuvstvovanju. Dasi tehnično ni težka — zahteva pa temveč umevanja in prednašanja. Goslači imalo jako lepo in hvaležno vlogo. Lep in izrazit je začetek. Počasi v molu prične, hiti in narašča ter zopet pojema — hrepeni po nečem neznanim, nedosegljivim -— toda mahoma je konec hrepeneja — želje se ne izpolnijo — mirno kot v uvodu v tihi resignaciji pojejo violine, tu in tam vzbudi se zopet želja in zamre — še
en vzdih, zamrle so želje, strto je srce in v pianissimu izzveni spev hrepenenja. — Fantazija iz opere »Trubadur«, mojstra Verdija, pa zahteva tehnično veliko več. Znana melodija se vrsti druga za drugo, tu vesela, poskočna — tam melanholična, žalostna — vse pa lepo spletene v venec. Treba je bilo veliko potrpljenja, veliko večerov, da so premagali člani orkestra vse težkoče. »Sokol I.« se trudi, da nudi občinstvu kar najbolj mogoče dobrega, zavedajoč se pomena oOletnice Sokolstva in svoje lastne petletnice. Dolžnost občinstva pa je, da podpira to mlado društvo v njegovem stremljenju in s številnim posetom pokaže svoje simpatije.
Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« priredi svoj prvi letošnji celodnevni izlet v nedeljo, dne 5. maja in sicer v Novo mesto. Na ta izlet se vabijo tudi vsi prijatelji kolesarskega sporta, vendar se pa prosi, da se vsakdo, kdor se misli istega vdeležiti, priglasi pismeno vodji izleta g. Franu Stoparju, Elizabetna cesta 5. Natančnejši spored se bode objavil pravočasno. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se je klub slov. biciklistov -Ljubljana začel zopet oživljati ter da je pridobil nove mlajše člane. Zagotovljeno je, da se bode klub postavil na isto višino, kakor je bil nekdaj. Želeti bi le bilo, da pristopi vsakdo, kdor ima količkaj veselja do kolesarstva. Prirejali se bodo skupni društveni izleti in tudi cestne dir*e se bodo gojile. Kakor se že sedaj govori, namerava klub prirediti prvo letošnjo cestno dirko koncem maja ali začetkom junija.
Sokol v Zagonu ob Savi. Dramatični odsek Sokola se prav pridno pripravlja za vprizoritev narodne igre s peljem Rokos njači-, ki se vrši v nedelio, dne 28. t. m. ob 7. zvečer v dvorani Sokolskoga doma. Ker je vsaka igra uspela hvalevredno v vseh ozirih, je upati od te isto. posebno ker sodeluje iz prijaznosti na novo ustanovljeni sekstet.
Književnost.
— Fr.   Milčinski: Muhoborci.
Založil L. Sch\ventner. Cena broš. 2 K 50 v, vez. 3 K 90 v. Knjiga, o kateri bomo še izpregovorili, obsega pet povesti.
— Vojvodinja Kranjska v pred-zgodovinski dobi. Znani kranjski raziskovalec starin Jernej Pečnik. ki si je pridobil na tem polju zelo veliko zaslug, je spisal zanimivo brošuro o svojih izkopninah iz predzgo-dovinske dobe na Kranjskem. Knjižica, ki bo gotovo zanimala, posebno domačine, se dobi v »Narodni knjigarni- v Prešernovi ulici, in stane samo 50 vinarjev.
Razne stvori.
• Zopet   trčenje z ledeno goro.
»Loealanzeiger« v Berolinu poroča iz Ne\v Yorka. da se tam širi vest, da je trčil parnik >Korsika last ameriške parobrodne družbe »Atlan« v ledeno goro in da je težko poškodovan. Podrobnosti o nesreči in o posledicah še niso znane.
* Trčenje parnika »Corsice« z ledeno goro. Včeraj se je raznesla vest, da je trčil parnik ameriške družbe »Allan< >Corsica^ v veliko ledeno goro. O posledicah trčenja vesti niso vedele še nič po\ edati. Družba > Allan« dementira te vesti kot popolnoma izmišljene.
Kurjači parnika »Ol-rnpic« stavkajo in se nočejo vkrcati. Češ da parnik ni zadostno oskrbljen z rešilnimi čolni in z drugimi rešilnimi pripravami. »OlilTfpic« čaka na rešitev afere v pristanišču Southampton. Število stavkajočih znaša 200. Brž-kotne se bodo kurjačem pridružili tudi mornarji.
• Pomiloščena morilka. Iz Olo-iimca poročajo, da je cesar pomilo-stil na smrt obsojeno deklo Frančišku Benirške. ki je hotela zastrupiti SVOJO sestro s tem, da je zastrupila penovke, katerih pa ni jedla sestra, marveč dva sinova učitelja .lavora-leka, ki sta tudi umrla. Najvišje sodišče jo je obsodilo na 18 let težke ječe.
:: Strinberg. Iz Stockholma poročajo, da se je stanje pesnika Strindberga včeraj precej poboljšalo. Takoj, ko se je Strindberg počutil da je boljši, je začel takoj govoriti o svoji zadnji drami »Gustav Adolf«, katero vprizore še letos v Stockhol-mu. Zdravniki smatrajo kljub temu Strindbergovo stanje za jako kritično in pričakujejo v kratkem njegovo smrt.
* Ponesrečen napad vlomilcev.
Iz Solnograda poročajo, da so nameravali v minuli noči napasti vlomilci tovarnarja Jurja Bauerja v njegovem stanovanju. Bauer je slučajno o nameravanem napadu izvedel. Poklical je policijo in čakal je s stražniki napadalce. Kmalu po polnoči, so res prelezli   trije vlomilci
vrtno ograjo in vdrli skozi pritlično okno v hišo. Policija jih je sprejela z odprtimi rokami. Kljub temu pa se je enemu vlomilcu posrečilo uteči. Prijeli so ga v predmestju že čez eno uro. Vlomilci so imeli s sabo vrvi in ustne zamaške. Hoteli so domačine zvezati in jim zamašiti usta in nato oropati tovarniško blagajno.
* Avtomobilski roparji v Parizu. Pariška policija je bila aretirala urednike lista »L' Anarchie« in ljubico enega predvčerajšnjem aretiranih anarhistov. Veliko presenečenje je vzbudila v pariških krogih skoro neverjetna vest, da so bili policijski uradniki, ki so hoteli aretirati Bonnota brez orožja. Časopisje v Parizu graja policijske uradnike, češ, da je tako postopanje silno lahkomiselno. — Dalje je aretirala včeraj policija anarhiste Roulota, Bou-cheta in Dubosta in ljubico že aretiranega Limentoffa, Marijo Besse, češ da so bili ti poučeni o namerah Bonnota in so mu tudi pomagali. Bonnota še niso prijeli, upajo pa, da se ne bode mogel dolgo več skrivati, ker je brez sredstev. Izgubil.je namreč na begu celo svoje premoženje.
* Nesreča v gorah. Iz Inomosta poročajo, da je zasul plaz pri Riede-nauu na nekem nevarnem mestu rudarja Laperja, njegovega petletnega sina in več njegovih tovarišev. Plaz jih je vrgel v globok jarek. Rešitev je silno težka, ponesrečenci, katerih število še ni znano, so gotovo vsi mrtvi.
* Maščevanje divjih lovcev, Iz
Solnograda poročajo, da so našli v nekem gozdu v okolici mesta 26!et-nega lovca Martina Huberta, ki je imel popolnoma razrezan trebuh in potrgana in po grmovju obešena čreva. Grozen zločin so izvršili tatinski lovci, katerim je bil Huber ostro na sledu.
:: Več medvedov se je pojavilo na planinah v okolici Inomosta. Medvedi so napravili že več čred in napravili veliko škode. Lovske družbe, ki so šle na lov proti medvedom, niso dosegle dosedaj še nobenega uspeha.
Nova    ustanova Carnegia.
Ameriški milijonar Carnegie je nakazal laški naeijonalni banki v Rimu štiri milijone lir kot ustanovo za darila onim, ki so se posebno odlikovali pri rešitvah raznih ponesrečencev, bodisi utopljencev, ponesrečencev v gorah ali pri požarih.
* Vohunstvo. V Krakovu sta bila obsojena pred vojaškim sodiščem prostaka 13, pe^polka zaradi vohunstva v prid Rusije in sicer neki Kem-pa in Miškovec. Kempa je dobil r> leta, Miškovec pa 3 mesece težke ječe. — Včeraj so aretirali v bližini utrdbe Skalat pred Krakovem 4 osebe, pri katerih so našli fotografične slike utrdbe.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Delegacije. Dunaj, 27. aprila.   Zunanji minister grof Berchtold bo imel v odseku četvorice ogrske   delegacije, ki
ima takoj po seji delegacij, dne 30. t. m., svojo sejo, obširen ekspose o zunanjem položaju. Skupni finančni minister Bilinski bo v bosanskem odseku avstrijske delegacije obširno poročal o razmerah v anektiranih deželah ter se bo pri tem dotaknil tudi razmer na Hrvaškem.
Budimpešta, 27. aprila. Nacijo-nalna delavna stranka bo priredila zunanjemu ministru Berchtoldu v delegaciji zelo simpatičen sprejem, ker je interveniral pri srbski vladi proti (demonstrativnemu) sprejemu hrvaških dijakov.
Bolni ministri. Praga, 27. aprila. >Prager Tag-blatt« poroča: Trgovski minister dr. R 6 s s l e r , minister za javna deia T r n k a in finančni minister vitez Z a I e s k i so zboleli bolj opasno, kakor se je prvotno mislilo. Dvomljivo je, če bosta minister Zaleski in Trnka zopet prevzela svoje delo; tudi zdravstveno stanje ministra Ross-lerja je zelo slabo, dasiravno priha-aj v urad. Najbolj aktualno je vprašanje nadomestitve ministra Ross-lerja. Kakor poročajo iz dobro informiranih krogov, namerava ministrski predsednik Stiirgkh provizorič-no na novo zasesti mesto trgovinskega ministra. Kot najresnejša kandidata prideta v poštev sekcijski šef Stibral, dr. Mataja in dr. Friess, Te-žavnejše bo eventualno zasedenje finančnega ministrstva, za katero je baje kandidat sekcijski šef baron Engel.
Novi ogrski kabinet. , Dunaj, 27. aprila. Danes dopoldne ob 10 je položil novi ogrski ministrski predsednik Lukacs, finančni minister in minister za Hrvaško, slavnostno prisego. Nato so bili sprejeti od cesarja v posebni avdijenci.
Ministrski predsednik Lukacs je bil posebno dolgo pri cesarju ter se je razgovarjal včeraj s skupnim finančnim ministrom Bilinskim, danes pa ima povsetovanja z zunanjim ministrom Berchtoldom in vojnim ministrom Auffenbergom.
Krščansko - socijalni terorizem. Dunaj, 27. aprila. V Ottakringu se vrše danes ožje volitve med socijalnim demokratom Davidom in krščanskim socijalistom Ulreichom. Odločili bodo nemški liberalci, ki so proglasili, da bodo volili socijalnega demokrata. Krščansko socijalni agitatorji agitirajo vsak v spremstvu dveh policistov.
Sasonova ekspose.
Petrograd, 27. aprila. Rusija se je posvetovala včeraj o proračunu za zunanje ministrstvo. Glasom referata Krupenskega znaša proračun zunanjega ministrstva 6,569.190 rublov. Nato je izjavil zunanji minister Sasonov, da vztraja Rusija nepremično na alijanci s Francosko, ki znači mir za vso Evropo. Tudi pogodba z Angleško iz leta 1907 je imela najlepše uspehe. Nemčiji nasproti hoče ostati Rusija pri svoji stari tradiciji prijateljstva in dobre sosedšči-ne ter je prepričana, da bo enako nastopala tudi Nemčija. Rusija nem-ško-angleško zbližanje le toplo pozdravlja ter v tem oziru tudi presoja obisk lorda Haldaneja v Berolinu. Glede srečanja v Raeconigiju je izjavil, da se prijateljske razmere z Italijo neprestano krepe in razvijajo, k čemer pripomore zlasti sogla-šanje glede Balkana. Rusija in Itali-lija pozdravljata mirni razvoj balkanskih narodov in ne glede na zadnje izkušnje glede razmerja med Avstro-Ogrsko in Rusijo se je posrečilo obema vladama zagotoviti mir. Temelj tega miru jie ohranitev sedanjega stanja na Balkanu, ojače-nje in mirni razvoj malih balkanskih držav in podpiranje novega reda v Turčiji. Rusija je svoj čas opozorila velevlasti za to dejstvo in avstro-ogrski zunanji minister je to potrdil v delegacijah. Iz avtoritativnega vira se izve. da so na Dunaju pripravljeni delati v tem smislu. Trdni sklep Avstro-Ogrske vztrajati na teh tleh bo samo zbližal medsebojne razmere. Položaj na bližnem vzhodu ni povsem zadovoljiv in dobiva vsled italijansko-turške vojne vedno več pomena. Upati pa je, da ostane vojna omejena na Tripolitanijo, in da se ni bati splošnega konflikta. Doslej take nevarnosti še nismo videli v načinu bojevanja z italijanske strani. V resnici je Italija omejila svoje dosedanje akcije na oddaljena bojišča, da ne zadene preobčutno interesov nevtralnih velesil, tudi bombardiranje Dardanel ni imel v spremstvu takih akcij, ki bi dokazovale, da se je Italija oddaljila od tega svojega sklepa.
Zunanji minister je nato nadalje izjavil, da zatvoritev Dardanel škoduje ruskim trgovskim interesom. Rusko poslaništvo v Carigradu je storilo tozadevne korake ter opozarjalo na to, da imajo nevtralne ladje pravico zahtevati prosto pot skozi Dardanele. Sedaj je upati, da bodo v kratkem Dardanele zopet odprte. Ti zadnji dogodki upravičujejo inicijativo Rusije, da določi skupno z inte-resiranimi velesilami posredovalne predloge. Stališče Italije in Turčije pa je tako različno, da ni pričakovati neposrednih uspehov koraka velesil. Klub temu bomo kakor hitro mogoče ponovili pravne korake.
Sasonov obžaluje, da so Kreča-ni poskusili Kreto združiti z Grško potom revolucije. Če bo treba, bodo nastopile velesile še z večjo energijo proti temu.
V Perziji se ni bati, vsled pogodbe z Angleško iz leta 1907. spletk. Napeto razmerje med Rusijo in Perzijo temelji zlasti na nespravnosti demokratične in nacionalistične stranke v Perziji. Upati pa je, da se posreči sedanjemu perzijskemu komiteju pomiriti deželo s pomočjo Rusije in Angleške.
Kreta.
Atene, 27. aprila. Šest krečan-skih poslancev je dospelo sem. Grška vlada se hoče izogniti eventualnim težkočam, če bi hoteli ti poslanci priti v parlament. Zato namerava odgoditi otvoritev grške zbornice za 1 mesec.
Skandinavska unija. ChrSstania, 27. aprila. Splošno pozornost vzbuja včerajšni govor norveškega generalnega majorja in nadzornika kavalerije Lovcova, ki se je zavzemal za skandinavsko unijo, ki naj bi obsegala Dansko, Švedsko in Norveško. Izjavil je, da je taka unija mogoča le, če nobena prizadetih držav obenem ne stopi v zvezo s kako drugo državo.
Avtomobilska nesreča.
Dunaj, 27. aprila. Na tržaški cesti se je zgodila danes zjutraj avto-
mobilska nesreča pri kateri je bil en redar povožen in težko ranjen. Tudi eden, ki je sedel v avtomobilu je bil težko ranjen.
Poštna hranilnica. Praga, 27. aprila. »Narodnv listi« poročajo: V proračunskem odseku poslanske zbornice je sporočil sekcijski šef v finančnem ministrstvu baron dr. Engel, da ima poštno-hra-nilnični urad pri privatnih dunajskih bankah 100 milijonov in pri avstro-ogrski banki 50 milijonov v zlatu, katera vsota se je v zadnjem času še zvišala.
Pariški avtomobllni roparji.
Pariz, 27. aprila. O avtomobilskem roparju Bonnotu ni zopet nobenega sledu.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Zaprtje Dardanel.
Carigrad, 27. aprila. V Dardane-Iah vlada popolen mir. Prefekt je vsled velike draginje živil, provzro-čene po spekulaciji, ki hoče izrabiti sedanjo situacijo, odredil posebne korake. Na azijski obali Bospora leži mnogo parnikov vseh držav, ki zaradi zatvoritve Dardanel ne morejo skozi morsko ožino. Turčija dela mrzlično, da bi odpravila mine. Mali parnik Samson, ki je oskrboval to delo, je zletel v zrak. Moštvo, obstoječe iz osem mož, je našlo pri tem svojo smrt.
Atene, 27. aprila. Grški poveljniki ladij zatrjujejo, da vzdržuje Tur-čija zatvoritev Dardanel samo zato, da prisili velesile, da intervenirajo. Več ladij je prišlo skozi Dardanele, ne da bi zadele ob mine. Turčija pa je zagrozila, da bo potopila vse ladje, ki bi poskusile priti skozi Dardanele.
Rusko črnomorsko brodovje.
Carigrad, 27. aprila. Neki grški kapitan, ki je dospel včeraj od ustja Donave sem, poroča, da je srečal 35 morskih milj od Bospora rusko vojno brodovje.
Dunaj, 27. aprila. Poročilo o ruskem brodovju pred Bosporom se tu dementira.
Italijanske ladje. Rim, 27. aprila. Vest. da se ; potopila italijanska oklopnica »Va-rese«, se ne potrjuje. Ladja je dobro ohranjena v tarentskem pristanišča in lahko takoj zopet začne z operacijami.
Na afriškem bojišču.
Milan, 27. aprila. Pristaniška dela v Tripolisu so momentano ustavljena. Zasledili so velika poneverjen}^ pri podjetnikih. Eden izmed podjetnikov se je ustrelil.
Mobilizacija.
Milan, 27. aprila. »Avantl« poroča, da je bil mobiliziran I. italijanski armadni voj. Detajle zadržuje cenzura.
Vročina v Afriki. Milan, 27. aprila. Vsled neznosne vročine v Tripolitaniji vlada med vojaštvom skrajna nediscipliniranost. Vojaštvo je začelo s pasivno resi-steneo. Več kolovodij je bilo obsojenih na 6 do S let težkega prisilnega dela.
Solun, 27. aprila. Italijansko vojno brodovje je še vedno v bližini Dardanel.
Rim, 27. aprila. »Corriere della sera« poroča, da so italijanske ladje popolnoma nepoškodovane, in da se nahaja velik del italijanskega bro-dovja še v neposredni bližini Dardanel.
Carigrad, 27. aprila. Turška vlada se protivi odstraniti mine iz morske ožine, predno ne dobi garancij, da Italijani Dardanel ne bodo zopet napadli.
Rusija in Italija. Rim, 27. aprila. List »Stagione poroča, da je zvedel z dobro informirane strani, da se je petrogradski kabinet formalno zavezal napram italijanski vladi, da bo pripoznal italijansko suvereniteto nad Libijo.
Berolin, 27. aprila. »Morgen-Post« poroča, da je italijansko vojno brodovje v brezžični brzojavni zvezi z ruskim crnomorskim brodovjem. Tako brezžično brzojavko so baje vjeli tudi v Carigradu, jo pa niso mogli razrešiti, ker je bila oddana v skrivni pisavi. Rusko poslaništvo v Carigradu razglaša, da gre v Črnerr morju samo za vsakoletno spomladansko vajo ruske vojne mornarice.
Jone oa liubinsta pl
dne 28. aprila 1912.
▼ prid šolski druibi
sv. Cirila in Metoda«
Začetek zjutraj ob 7.
Konec, ko se z noči. Brez vsake vstopnine
VZCinitG   Sij ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat za poizkušnjo 5 krorv2 tuoitt-8 krdu 60 vinarjev fraako. Mekije ga samo lekarnar E. V. Feller v Stubici Elzin trg 238 na Hrvaškem
49
4A
Umetnost.
IV. jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. V jurv so bili — od 23 umetnikov — ki so prijavili svojo udeležbo na razstavi — voljeni slede-;i slovenski umetniki: R. Jakopič, [i. Smrekar, M. Sternen, Iv.Vavpotič n Fr. Vesel. — Ker je gosp. Jakopič prostovoljno odpovedal sodelovanje pri jury, vršilo se je žrebanje, ter je Žreb določil gosp. prof. Iv. Franketa za jurv. — Torej sestoji jury za Slovence, ki se udeleže imenovane razstave iz sledečih slovenskih umetnikov gg : prof. Iv. Franke, Minko Smrekar, M. Sternen, Ivan Vavpotič in F. Vesel. — Jurv presoja 30. t. m. vsa do imenovanega jne doposlana dela in se na pozneje joposlane stvari ne bode oziralo. — Iz poslanih tiskovin od glavnega od-bora iz Belgrada je razvidno, da se razstava otvori nepreklicno dne 26. maja t. 1. — Podpisani odbor se še jogovarja z glavnim odborom glede raznih ugodnosti, o katerih poroča, ko dobi definitiven odgovor. — Pripravljani odbor jugoslovanske umetniške razstave.
Koncert Slov. Filharmonije. Nedeljski koncerti Slov. Filharmonije v veliki Unionovi dvorani, pod vodstvom g. kapelnika P. Teplega, so našemu muzikaličnemu občinstvu zelo priljubljeni, česar najboljši dokaz je njih številni poset. Sporedi teh judskih koncertov prinašajo poleg nabavne glasbe, tudi dela prvih sve-ovnih mojstrov, ter nastopajo pri vsakem koncertu tudi razni solisti. Tako imeli bodemo v nedeljo, dne 28. t. m. priliko slišati odlomke Wag-ierjevega predzadnjega, pa največja dela ^Ootterdammerung<. Slike iz te muzikalne drame aranžiral in v lahko razumljivi obliki sestavil ie g. kapelnik Teplv sam, ter so do-sedaj vzbujale pri vsaki prireditvi aivečjo pozornost. — Nedeljski <pored prinaša dalje fragmente iz ere »Aida«, krasen Bolzonijev menuet« za godala, Cajkovskega Ciant sans paroles« in druge. Kot solist na oboe nastopi to pot v tehnično težki ariji Herzoga g. Litobor-sky. Začetek koncerta ob 8. zvečer. ' <topnina 60 v.
Darila,
Upravništvu našiti listov so podali:
Za Ciril-Metodovo družbo.- Janko J^emrov, računski nadsvetnik v Sa-«evu, 40 K 30 vin., nabral med sa-jevskimi Slovenci. Živeli nabiralci in darovalci!
Današnii list obsega 18 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raslo Pastoslemšek. r.astn?na in tisk »Narodne tiskarne«.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Ti.oll-ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-'io mazilo. V steklenicah po K 2*— Po tnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. M C L L, c. in kr dvorni založnik na Dunaju, Tuchlauben 9. V zalogah po j deželi je izrecno zahtevati Aloll-ov preparat, ; zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 22
Najnovejše v blagu za gospode prinaša zopet znana tvornica sukna rine Imhof v Brnu. Najbogatejša izbira, moderne barve in zelo nizke ^ene odlikujejo letošnjo kolekcijo, ludi privatni kupci dobe celo kolekcijo na željo gratis in franko.
Helical - Premier na Japonskem.   Kakor zvemo, so tvornice
oznih koles Premier, po vsem kon-
inentu slavnoznane tvornice koles, ki imajo že tri podjetja in sicer v ^oventry (Angleško), Norimberk-''josu in Hebu (Češko) sedaj v Ko-be na Japonskem zgradile četrto rvornico voznih koles, ki je, oprem-jena z najmodernejšimi tehničnimi
ripomočki, vstanu, pokrivati vso potrebščino voznih koles za kultu-"clno velikansko se razvijajočo Japonsko, Koreo   in Mandžurijo. To
novic dokazuje, da se zmožnost in /voz te tvrdke vedno bolj širi.
Pomladno pitno zdravljenje z j rogaško slatino je vsem onim potreba, ki jih je čez zimo poklic ali vese- j !ie do zabave držalo v zaprašenih zaprtih prostorih in katerim je pomanjkanje gibanja ali neredno življenje škodilo na zdravju. Tudi kot di-^tetska namizna pijača za vsakdanjo -abo tako cenjeni rogaški tempeljski relec, ki se kot jako izdaten alkalno - salinski vrelec rabi pri motenju prela ve in menjavanja snovi, katarjih in protinu ima ta voda mogočen vpliv na cirkulacijo krvi, pospešuje izločenje bolezenskih snovi ter poživljajoče vpliva na ves organizem. Oba druga rogaška vrelca, ^tyria in Donati se rabita samo na zdravniško odredbo pri kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih, pri boleznih na jetrih, kamenu, diabetes, Protinu itd.
Vsaka ženska je tako stara, kakor se s preveč delom sama napravi, in tako mlada, kakor se ohrani z umnim negovanjem svojega zdravja. Radi tega rabijo pri pranju umne gospodinje »Persil«, najznamenitejšim planim sredstvom sedanjosti, ki zmanjša čas velikanskega dela pranja za polovico. Za »Persil« nimamo nadomestila, tudi je popolnoma klora prosto.
»Dobro zžvečeno je napol prebavljeno«, pravi star pregovor. Skrbni starši naj svoje otroke že zgodaj nauče, da jed dobro prežvečijo in med jedjo ne pijo, ker se z odplaknjenjem neprezvečenih jedil prebava oteži. To samo pa še ne zadostuje za ohranitev zdravja, treba je tudi največjo pažnjo obračati na ohranitev in čiščenje zob, kar so slabi zobje le prelahko vzrok težkih želodčnih obolelosti. Dobrega zobnega čistila, kakršno je n. pr. Sargov Kalodont, b: ne smelo manjkati v nobeni hiši, kjer skrbni starši skrbe na dobrobit svojih malih.
SflLVATOR
gumijevi podpetniki
Zitn* omnm v B«dimpoftti.
Dne 27. aprila 1911
T«r«l
Pšenica ca maj 1912 . . Pšenica za oktober 1912. Rž za maj 1912 .... Rž za oktober 1912 . . Oves za maj 1912 . . Oves za oktober 1912 . Koruza za maj 1912 . . Koruza za julij 1912 . .
za 50 kg 11-82 za 50 kg 11 28 za 50 kg 10*53 za 50 kg 9-35 za 50 k« 10-47 za 50 kg 8 95 za 60 kg 9-44 za 50 kg 9-34
Meteorolosieno poročilo.
VttiM nad morje« ttt>2 Srednji zračni tlak 30-76
aprila 1	Čas opazovanja	1 Stanje barometra v mm	i-S." s c	Vetrovi	Nebo
26. »»	2. pop. 9. zv.	732- 8 733- 8	18*2 9-4	sr. jug al. jvzh.	pol oblač. jasno
27.	7. zj.	734-3	51	st. svzh.	
Srednja včerajšnja temperatura 1030, norm. 11-4° Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. •1 ■ —i Dobiva se povsod. .
3
zlati nauki
za z&p&vie želodca S
Kdor s „FL0RIAN-OH1" sekrepča, Zmeraj dober tek ima!
Če želodec godrnja
■ £_■___-_-.
Pij „FL0R!AN-a", pa neha!
Ni otožen, jnj__bolan._ Ta, ki vživa
Zahvala.
Ob prebridki [izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka in brata, gospoda
Franca Kanta
c kr. pošt. poduradoika v. p.,
izrekamo tem potom vsem dragim prijateljem in znancem za iskreno sočutje, za krasne vence ter nešte-vilno spiemstvo rajnika na posledni poti najprisrčnejšo zahvalo. Posebno g. nadoskrbniku Štruklju, g. nadkon-trolorju Kurentu in drugim gg. poštnim uradnikom ter tajnika sousluž-bencem, nadalje g. zdravniku Dr. Dolšaku, slav. pogrebnemu društvu železničarjev in poštnih uslužbencev in sploh vsem, ki so rajnika spremili k zadnjemu počitku.
Najiskrenejšo hvalo še enkrat vsem in vsakemu posebej izreka
1542
rodbina Ham.
V Ljubljani, 27. IV. 1912.
: ie s iittliiiHlUL prideo in vesten:
knjigovodja
(prva moč) 1544
za večje tvorniško podjetje. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Reflektanti, ki poznajo kožarsko obrt, imajo prednost. — Ponudbe upravništvu »Slovenskega Naroda« pod Šifro „154411.
Naznanilo.
SlavuiBu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
gostilno
v Florijanshi ulici premestil
1557        v lastno hišo
Martinova cesta št 21.
Se priporočam
:: Josip Cotič. ss
£epo stanovanje
s tremi sobami
se odda takoj. Slovenski trg 8.
Več pri hišniku. 1556
1550
sprejme
notar Hudovernih y Ljubljani
oz. kupec
Išče
za staro in najboljšo trgovino z mešanim blagom v mariborskem okraju, edino poleg šole in cerkve, telefonska zveza z Mariborom, 50.000 K letnega prometa. Denarja je potrebno 4—5000 K. — Ponudbe pod „ Takoj 191211 Maribor, poste re stan te. 1553
Bedka prilika!     Redka prilika I
Zelo dober planino
se po ceni proda na voglu Sv* Petra ceste, vhod Badeckega cesta 2,1, nadstr.
Manjša ,,častniška miza" išče
kuharico
katera bi kubala samo obed.
natančneje senoizvev šenoeterski vojašnici.
Na morju, istrska Riviera«
- Novootvorjeni ———
hotel ■ pesision
z dependanco, ■/< ure od Trsta, parniška in ^  železniška zveza (proga Trst-Poreč.) u
Prekrasna leg«. — moderen komtort, iafeOKM kuhinja in pijač** Pensionske cene od K 7 — naprej. Pojasnila daje
t hotel-neneion „Giusterrsa" pri Kopru.
Telovadno društvo „SoUol" v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njega član, brat
Josip vitez geniji pl Slavinski
vitez Fran Jos. reda, častni meščan ljubljanski itd. itd.
dne 25. aprila na Reki preminil.
Časten mu spomin!
V Ljubljani, dne 27. aprila 1912.
1549
Postavno varovano.
Zahtevajte
pri   Vašem   trgovcu  ne samo »kocke za govejo juho«, nego izrecno
Dijaško podporno društvo „Radogoi" v Ljubljani naznanja' žalostno vest, da je njega ustanovitelj in častni čian, gospod
Josip vitez jjorup pi. Slavinski
vitez Fran Jos. reda, častni meščan ljubljanski itd. itd.
dne 25. aprila na Reki preminil.
Časten mu spomin!
V Ljubljani, dne 27. aprila 1912.
1548
jevp
v.
kajti te so
najboljše!!
Samo prave
z Imenom MAG CI 1«
varstveno i zvezdo znamko   to kritem.
Akaderalčno tehnično društvo „Triglav" v Gradcu naznanja vsem svojim častnim članom, ustanovnikom, starejšinam, tovarišem in podpornikom, da je umrl njega častni član, gospod
Josip Gorup, vitez Savinski
veletrioe t t d. na Reki.
Pogreb se vrši jutri ob 5. uri popoldne. Slovenskemu dobrotniku ohrani »Triglav« časten spomin. V GRADCU, dne 26. mal. travna 1912. LU.C Franci Hraiovec, m. p.   Cand. pharm. Janko Korltxky, m. p.
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
kmetija« ki meri okrog 40 oralov, največ gozda, novo zidana hiša s 6 sobami, hlev itd. in vse gospodarsko poslopje, vrt z 2000 sadnega drevja, pripravno tudi za letovišče, se zaradi denarnih razmer 153T
vse proda za ICKOOO kron«
Pojasnila daje županstva S_va rt Južni hlmti Pcisnish.
obstoječe iz 4 sob s pritiklinami
se tshol ali za avgustov termin eia
v visokem parterju vile na Erjavčevi cesti št. 24. 1551
::   Natančneje se poizve ravnotam.
IVI it*??
lis m
loden in modno blago
ra gospode in dame razpošilja
_________ Karel Kocian,
i P $ % - % * s li    tvornica sukna v Hnmpolcu
lir ^0 tk mm mm m% Vzorci tranko. Tvorničke cene.
inzojtpliovfllnica! Židovstia stezo 1
od četrtka 25. aprila dalje odprta, priporoča svoja izborna vina, katera so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena, ter se točijo naravnost iz sodov.
:: Za mnogobrojen obisk se priporoča :: 1516        Josipina Kosale.
v Ljubljani.
Dne 29. aprila 1912,
ob pol 10. nri dopoldne so vrši pri sodišču v Ljubljani v sobi št. 16
dražba posestva
v Slomškovi ulici 12
in sicer hiša s hlevom in drugimi pri« tiklinami ter posestvom.
Hfša je Še nova in je stala s posestvom vred 120.000 K.
Najmanjši ponudek 35084 K, Dražbeni pogoji se morejo vpo-gledati pri isti sodniji r sob) štev: 18 med uradnimi urami.
64
8470
K M X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X ■ K
Ljubljana.
o
XIX Stopnice, balkone, spomeniki, stavba okraski itd.
X ■ X
i
•
I
Konfekcijska trgovina in zavod za ss     izdelovanje oblek po meri ss
KUNC
LJUBLJANA,
s: priporoča svoje izborno izdelke vsakovrstnih u
pomladnih oblačil.
Strogo solidna postrežba.
Najnižje, stalne cene.
Ilustrovani ceniki na razpolago.
I
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912
mik & KO.
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto-mobilt in posameznimi deli.
Mehanična delavnica prvega razreda za
vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. Zaloga pnevma-tikov za avtomobile, motorje in kolesa Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe. Izposojevalnica ko« les. Šola za vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
- let
vladajo na svetovnem trgu ::   nedosežno popolna ::
vozna kolesa
J(elikal-premler
Zahtevajte gratis kiasni ce-::    nik za leto  1912. ::
Zutip.: M. [erar. Doibie, Mat. Rozman, Stezic?.
predGo si niste ogledali ure z znamko
TUP
Precizni, elegantni, nedosežni izdelek. Edina zaloga
Lud. Cer
zlatar in trgovec ur
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. mmr Centu brezplačno. -wj
na najbolj prometnem kraj J v sredini  mesta Ljubljan«
se odda takoj v najem
ali na račun.
Kje, pove zaloga mengeškegJ piva v Ljubljani, Metelkova! ulica Št   19 (Anton Maver
CELJU!
Slovensha tYr3ka,
V CELJU
260
1
izdaiujfi vele mastne tehtnice za teMaaje živine in vozove vseli sistemov in velikosti.
- Prevzame jih tudi w prenovijenje. _
Stavbi in snsetni Hicfa 'm IVAN REBEK Celje, Poljanska ulica It. 14.
BH
DPrl p or c č amo
amsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
. Krisfofič-EuSer
Velika izbira posebno:
fini kostumi, prašni plašči in krila
izdeluje tudi po meri.
NE    15 8U Z J E&
nočne halje, predpasnike, parilo, mkvi športne čepite in Monutke.
i
scene za otroke in novorojenčke
v največji izbiri.
na deželo.
SflV Pošilja na izbiro
Sam® E f-8v
najnovejši aier. fotopzttii aparat Jiccoio".
Elegantna in precizna izvršitev, pripravno tuHi za potovanje. 4 x 6 cm. veliko, kompl. z opremo,
poisknsno sliko in
solo, po kateri vsak začetnik takoj brez kakega znanjalahko fotografira in slike izvrši. Po povzetju za samo K 1.80 oošilia
£eop. Schacchter, 2>umi 313
XVI. Lerchetifeldergftrtsi Nr. 5.
K
3587
parne destileiife
mi i stock
Barkovlje «nradno plombiranih steklenicah.
Dobiva ss povsod!
Sotooi da ms hi kostumi,
vrhnja m spodnja krila
SS    v vsaki ceni m barvi in največji izberi. m
g/ase
pralne. Čipkaste, svilene, voilne in volnenega blaga.
Mtšne halje. Potovalni plašči.
i
Moderni d a ms hi k I (Jbit k i
za šport m potovanje iz angleškega blaga, svile
m platna.
Mom. aobe "Jg* Sale
za klobuke.
đtrošhi platneni klobučki
slanmički in mornarske
r0f*gr0 *z its*ra tn belega pike j a, pralne oble-m kice. predpasniki, majice in nogavice itd.
QfA ZnfnttntllP • črnl kostumi rc&HZne bluze, vrhnja krila, SPodnja krila, 1 <&U 1&UlUUUMije.   ptašči   pietene /opet  ftobuft,   pajčolani,  rokavice,  flori g
-======- in vsi drugi modni predmeti ter trakovi za vence. -=====-
I
J? Magdič ii
nasproti one pošte
Sjubl/ana\
za podef
izvrstne specijalitete, ki se hitro suše in jih lahko vsak vporablia.
Zaloga tovarne Sako v £ndvika jtfarxa,
Depot; 1041
Bruto EUeri v
i
Josip Gregorin,
krojacnica ^rve vrste j s za gospode in dame s i
m m
m
m
B I ■ 1
P*
■ se nahaja na
5 Dunajski cesti 20.
■ nasproti kavarne
■ „Evropa". Tramvajska
* a • i   postaja,   s   : i
m Zaloga inozem- n
* skega in pristno g
■ angleškega blaga. ■
m i  Cene solidne,  i g
M Postrežba točna. S
■ Z odličnim Jf m rr> spoštovanjem t*
Josip Gregorin
:s 733 krojač-■■■■■a ^isiiiaiiiii''
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
Delniška glavnica K 8,000.000.
Rezervni fond 800.000 kron.
52
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice In na tekočI raean Ml s ter Jlb obrestuje od dne vloge po eufflk s mw
Knpnlo In prodala srečke In vrednostno papirje 0 s vsak vrst po dnevnom kana. s
0K
6646
Sami si bomo stregli.
Ce bi bili starorimskemu Katonu rekli, da pride cas, ko bo odpravljena sužnost in si bodo morali ljudje pomagati brez sužnjev, bi se bil na glas smejal. Če bi danes rekli kakemu Katonu iz gospodske zbornice, lastniku velikih posestev, ki ima žepe polno bankovcev in socijalnih načel, da pride dan, ko bo morala gospoda izhajati brez poslov, brez lakajev in kočijažev, brez kuharic in hišin, se bo tudi smejal. A vendar gre ves razvoj na to, in bodo posli ravno tako izginili, kakor so izginili sužnji. Suženstvo je nehalo, ker ni bilo več združljivo z novo moralo kristjan-stva; stan poslov bo izginil, ker nasprotuje modernim nazorom v socijalni družbi.
Po postavi so vsi ljudje ravnopravni in ravnovredni; ženske so že dobile ali dobe v najkrajšem času vse tiste pravice, ki jih imajo moški; h?šina nosi prav toliko tujih las in prav take klobuke in ravno tako umetno zobovje, kakor njena gospodinja; gospodar se brije in češe in oblači enako, kakor njegov sluga; na volilnih shodih nastopata gospodar in sluga kot popolnoma enakovredna in enakopravna moža. Pri volitvah zmaga navadno služabnika kandidat, gospodarjev kandidat pa propade — torej ima služabnik v državni politiki večjo moč kakor pa gospodar. V marsikaterih krajih se že ne more več reči, da morajo posli prenašati sitne gospodarje, ampak gospodarji morajo prenašati sitne posle.
Chateaubriandova prijateljica, gospa de Custine, je pred dobrimi sto leti pisala svoji materi v Pariz, naj ji kupi kar mogoče eleganten klobuk, magari če velja dvanajst frankov, in naj ji poskrbi izvežbanega lakaja, pa Če bi zahteval mesečno šestintrideset frankov (obleko in perilo so takrat lakaji sami plačevali). A danes. Klobuka za 12 kron dandanes še dekla, ki je pred šestimi tedni prišla s kmetov, ne dene na glavo, lakaji v aristokratskih hišah pa so plačani kakor vladni svetniki.
V Ameriki in tudi na Angleškem zahteva vsaka dekla udobnosti, ki jih nima noben uradnik. Ob nedeljah ne dela nič in je ves dan prosta, dalje ima prost vsak četrtek popoldne in zvečer ob devetih je konec vseh njenih dolžnosti. Enkrat na te-iUen ji mora dati gopodinja svoj sa-uon in svoj klavir na razpolaganje, da lakho povabi svoje prijateljice, se ž njimi zabava in jih pogosti.
Amerikanci so poskjsili z zamorci, toda ti se še bolj zavedajo svojega človeškega dostojanstva, kakor beli posli, in ker vrh tega kradejo kakor srake, se poskus ni ob-nesel. Kitajci so naravnost idealni služabniki: molčeči, snažni in diskretni, izvrstno perejo m so kot kuharji nedosegljivi — zahtevajo pa tudi velikansko plačilo. V nekaterih delih Afrike, kjer sploh ne mor jo dobiti posle, so naselniki osredotočili vsa svoja upanja na opice. Vporab-ljajo jih že kot pastirje in železniške čuvaje, morda jih bodo zdresirali, da bodo znati pomivati, pometati in pospravljati po hiši in otroke varovati. Ti posli vsaj ne bodo svojih gospodinj zmerjali za »afne«.
Na Angleškem, v Ameriki in v Avstraliji, kjer je največje pomanjkanje poslov in je s posli najtežje izhajati, so si poskusili pomagati z velikanskimi hišami, kjer bi bila strežba, skupno obedovanje itd. vse pod enim vodstvom, a tudi v takih hišah ne morejo izhajati.
Najbolje izhajajo vsekako delavci. Pariški časopis »La Suffragister«, ki ga urejuje doktorica Madeleine Pelletier, piše: »Delavec se oženi, da ima služkinjo; zakon ni drugega, kakor dosmrtno službovanje; kar se imenuje poetično »domače ognjišče«, pomeni le peč in ognjišče; mož se oženi, da dobi služkinjo, ki ji ne daje nobene plače in ki mu službe ne more odpovedati; le izjemoma se poniža, da ji pri delu pomaga; zdi se mu, da bi mu padla krona z glave, če bi vzel metlo v roke ali zakuril peč; njegov ponos mu brani, da bi doma kaj drugega delal, kakor da puši svojo cigareto in zmerja ženo, če juha še ni skuhana.
Veličanstvo gospodarja in zakonskih mož se pa hudo podira. V zapadnih deželah, ki so najbolj napredne in kjer se vrše socijalne evolucije čudovito hitro, imajo že dve velikanski krizi. Eno krizo je ustvaril feminizem, drugo krizo je ustvarilo silno pomanjkanje poslov in silne pretenzije tistih, ki so še posli. Cez petdeset let bodo razmere gotovo take, da bodo posle poznali samo še po imenu. In kako bodo ljudje izhajali? Brez dvoma bodo mnogo poslov nadomeščali mehanični pomočki, zlasti potom vporabe elektrike. Na Angleškem že imajo električne avtomate za snaženje čevljev in različni električni aparati, ki jih smatramo danes še za kurijozite, bodo čez dvajset let vsakdanja stvar. Po hišah bo-
do n. pr. imeli električne peči in električna ognjišča in ne bo treba ne drv cepiti, ne premoga prinašati, ne nalagati na ogenj, ne pepela odnašati. In še polno drugih opravkov, za katere je zdaj treba človeških rok, bodo izvrševali aparati. Kar pa bo še treba z roko opravljati, bo pač vsak sam moral opraviti. Ljudje si bodo morali sami streči; zdravju to gotovo ne bo na škodo.
Scottova emulsija
vsebuje v Čisto lahko prebavljivi obliki za razvitje kosti in rast zob potrebne tvarine. To kaže razširjeno uporabljanje Scottovo emulzije od strani gospodov zdravnikov
v otroški praksi,
Pristno samo s to znamko — ribičem — snak
ako  se  hoče  doseči  stalno stopania. o-ačenje razvitja kosti   Otroci vživajo jako  radi   zelo   okusno Scottovo emulsijo, jo lahko prenašajo in dobijo ravne, lepe kosti.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo Znamka »Scottc   je,  ki  ie   vpeljana  se   čes    (5 let in    ainči sa dobro kakovost  tn učinek
Cena isvinr  steklenici 2 K 50   Dobi »e v vsaki lekarni
1
Vrnitev ob vojakov.
,.Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega sina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe žolč in sline, ki se le težko ločijo. Po za j utrku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši niso nikoli kašljali; v svoji družini nima nobenega, ki bi bil bolan v prsih. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravela po vašem katranu. V.is prosim, da bi mi poslan steklenico istega zdravila. Ana Bfthme Berlin, Schonhauser-Allee 14 1 a.
Lekarnar dobivši to pismo dne 10. sept. 1907, je takoj odposlal zaželjeno steklcnicico. Nakaj tednov pozneje, je pisala gospa Bohme v novic: „21. novembra 1896. Gospod Guyot, kakor je moj sin zavzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je nehal dajati od sebe sline in žolč,
Bohme.
in ni kašljal skoro nič več. Moči je zopet dobil in ko je še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil popolnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna, in .bala sem se že za njegovo življenje in zdravje, ki mu je potrebno za njegov vsakdanji kruh.
Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno priporočiti to zdravilo, vsem ki trpe na pljučih in na prsih. Ana Bohme''.
V izogib tej strahoviti bolezni ni moči dosti priporočati, da pazimo na kašelj aH katar aji pa celo vnetje sopil ter da to zlo uničujemo takoj snočetka, da se ne izcini iz tega hujša bolezen.
Od sredstev proti obolelostim sopil spada med najstarejše in najpreizkušenejše katran in iz njega pridobljene snovi. Njih bakterije uničujoča zdravilni učinek pri kašlju, bronhialnem katarju, je že zdavnaj znan. Zatorej je bil to velik napredek, ko se je pred 30 leti posrečilo gdu. H. Guyotu, slavnemu lekarnarju v Parizu, iznajti postopanje, kako se kotran v vodi topi
Po tem postopanju napravljen t koncertri-rana kotranova raztoplina se dobiva po vseh lekarnah pod imenom „Gudron Gujpet". Ena ali dve kavni žlički na kozarec vode ali na kaki drugi pijači, ki jo običajno pijemo pri jedi zadošča, da imamo takoj jako uspešen kotranov preparat.
Te razredčene raztopline je treba redno in neprestano uživati pri vsaki jedi eden do tri kozarce. Zdravljenje stane torej nekako 10 vinarjev na dan.
V odstranitev pomot naj se natančno pazi na znamko. Goudron - Guvotova nosi ime „Guyot" nastikano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
Goudron-Guyot ima v litru 100 g najizvrst-nejšega norveškega smrekovega kotrana.
Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo istega z krogljicami Gavot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana, in katere zavzemajo, 1 — 2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne že- j lodcu, in stanejo jako malo.
Barva pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „Guyot".
Zaloga: Ma»son Frere, 19, rue Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoii, Sušnik, j U. pl. Trnkoczy, Ph. Mr. Jos. Čižmaf in prt j vseh priznanih lekarnah.
— Dobiva se povsod- =
Perje
asa postelje in puh
priporo<a po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanji naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana y Stari trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in sćipalnike, toplomere zrakom ere- hy gr o metre, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeiss, Busch, Coerz-' itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vsa popravila izvršujem točno In solidno v svoji a električnim
obratom nrefeni delavnici. Zahtevajte cenik, pošljem ga zaslon?.
Ustanovljeno 184».
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
J0S.REICH
B Poljanski nasin - Ozka ulita št. 4. ■ Sprejemališče
Selenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov L t. d.
gostilniška in kavamar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
ulica fl. i
priporoča stojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lovskih petreosm ral del kolu (kidklii)
kakor tudi
netilii meli po ujni! ml
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Cenevnik zastonj in poštnine prosto.
4 tedne na poizkušajo
in vpogled pošiljam svoja pre izkušen« kalasa os. pnevmatiko »Boheniia« in sestavine koles ceno Zmerni plačilni po noji itet. casvsik iastssi. F. Mst tanka Onfa sa it. sr. 2185. Ctfts.
k
Za izdelovanje
zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „Merkur*. Brno, Nengasse 20. 971
piatninc in pavolnine
8283 f
vseh vrst se priporoča po nizkih cenah mdka   kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje.
M. S C H U B ER T i   Novosti fioiii flanel in barhentof.
prej Bilina Kaseti, Židovska ulica štev. 5.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd.
Vzorci gratis in franko.
incžti uspsh ITka!nica sra,ie i(r8icar-mm ^ m-
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Ou ne, lepe
prsi
dobite ob rabi med.
dr. fi. Rixa kreme za prst
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8-— Razpošiljanje strogo diskretno. 1219
Kos dr. II. Rix. laboratorij, Oonaj L Bergoasse17 E
FRANC KOS
LJubljana, Sodna u ica st 3.
Mm liiiiii Iria a trgovina
n površiie In spirine opite, roodertke, lesnike, nogavice, ro mkv posebne obleke zouer trganje pletilji materijal i. 1.1
nadrobno in debelo
Šivalni stroji od 70 K naprej; pletilni stroj
patent »\Vcderman« j- edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podDletujejo. 232
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone
Sodna ulica št. 5.
Velika tvorniška zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom, popolnoma sam delujoč, začne in jenja sam K 80*— Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-.*.   tonskih plošč.
Pazite natančno na  naslov. ::
POZOR
pred prevaram!
Mi smo edini izdelovalci
zboljšanih patentovanih oH-
s ginalnth ameriških n
žsolnih strojev
za  kavo   in  vse surogate.
van Gillpen * Co
ajraaUlalca strofa v z. o, z. nhuiaj IV I^Trappolfaaao 5 XIV
714
Vinko }faj5ie
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar ie zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34 V L'ubllani, Cerknici, Trnovem, Pod gradu, Trstu, Puliu. Reki, Zadro, Solfetu, Ercegnovem, Kotoru, Sv. LucHI ob Soči Beliaku, Celovcu (nomostu. Bolcanu  in Tridentu]
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj.
3EBG
Lasne kite
najlineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice —
lasulje, brade in drage potrebščine za maskirani e vse po zmernih cenah priporoča
Stelan Strmeli,
brivec in lasničar
Ljubljana, pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasnicarska dela solidno in okusno   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase ro naivišiih cenah 178*
Zenit na ponudba!
Vdova srednje starosti, ugodne zunanjosti, naobražena, z dvema $—7 letnima otrokoma, posest-niča dvenadstropne hiše, vrta in stavbišča, v lepem krasnem trgu in letovišču, se želi radi cenitve spoznati z gospodom, ki bi imel nekaj gotovine in veselje sa trgovino\ ker se v hiši nahaja že več let prodajalna, zelo prometna in na dobrem elasu . — Vdovci niso izključeni. Cenjene ponudbe prosi se poslati s sliko pod naslovom »srečna bodočnost« do i. maja t. 1. na upravništvo :: »Slovenskega Naroda.« v :: Ljubljani. — Tajnost strogo zajamčena  pod Častno besedo.
13^4
KASLJAJ0CIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0HEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je 2e oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvntomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. mar Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 1*0 S. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za 10-— K.
Izdelovanje ia glavaa zaloga
B. Fragnerja lekarn«
c. kr. dvorni dobavitelji ——   Praga III., it. 200. —
Pazite na ine Izdelka, izdelovalca  ia aa varstveno znanko.
V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mavr, dr. 0. Piccoii ia Joa.čllaar.
57
18
54
89
69
34
za večjo restavracijo v sredini Ljubljane |
se »če. 1531
Piizn »i liani Jiiniar, Sntii ilita k.
m ..v        Id J« dovršita trgovski
Gtspaiiaia sssa«
hli Mit i odntiHU Hi ntmU vhartl
eventuclno tudi kot kontoristinja, najraje na deželi - Ponudbe pod Šifro „AMOlieatfca44
na upravništvo »Slov. Naroda«. 1434
se takoj i trajno delo 2
99H
To briga vsakega!
Naibotjte ia najfin^ie 569
niulMiuil! njKialltiti
3, vzorci K 1*—, 6 vzorcev K 180, 12 vzorcev K 3 40 — tudi v pismenih znamkah —
poučna ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena broSura gratis in franko (zaprto
20v.)B<eij€nrtcaa ■aeetaktara L Šlager, Smaal L, Vfteeiaaejratr. • f.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
sprejme takoj pod ogodeiii pogoji
Jožef Hntter, kleparski mojster ▼ Kočevju, Cilenjsko.
1522
£epo posestvo Trgovina
pripravno za vsako obrt, obstoječe iz dveh hiš in vrta, prav blizo cementne tovarne in premogokopa, ob okrajni cesti, 1521
se   proda   iz proste roke.
Martin Smak, posestnik, Beviko, pošta Trbovlje.
JKesečna soba
velika, z dvema posteljama, na ulico, proti jutranjemu solncu, 1536
tudi s hrano, se takoj odda. Kongresni trg 3.
i železDino io mešanim Masom
W. Angerer, Samobor, Hrvaško, že 33 let last te firme, z mnogo odjemalci,
se radi  rodbinskih razmer proda.
Odda se meblovana
1540
mesečna soba
s posebnim vhodom, istotam se sprejmejo
gospodje tudi na hrano.
Naslov pove upravništvo »Si Naroda«.
Stampilijc
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in 11 de to vatel) kavčukovih stamptlif
Ljubliann, Stari trg 20.
Ceniki franko. 235
Jas.Ph. Goldstein
Ljubljana. Pod trančo 1
priooroča svojo bogato zalogo naočnikov, šči-nalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. ::
Kovcčnlca
se odda za 1« maj,
na Rimski cesti štev. 17
v Ljubljani — V kovačnici je tudi nevai orodja, ki se tudi lahko prevzame, tudi je pripravno za klju?avm-čana. — Obstoji iz dveh prostorov za kovanje, dveh prostorov za oglje in ene sobe za pomočnika Poizve se pri lastniku 1518
s Gašparju Bolte s
r-t vnntan
Neka avstrijska zavarovalnica   na Življenje namerava  svoje pos.ovanje nn Kranjskem izvrševati
posebno iiraiito. Išče se za to ugledna oseba, pripravna za
▼ lepem, premožnem kraju (vasi) na Spodnjem Štajerskem, posebno tudi sposoboa za gostilno z lepim, zelo rodovitnim sadonosnikom in vrtom, se zaradi bolezni prodi« Vprašanja pod „1. Č.'1 na uprav. »Slovenskega Naroda« 1530
No torej ...  To so ja prave
Jakobi antlnikotlnske
cigaretno stročnico.  1168 II
& Radislav Petrič, Trst
(Pj;> Vin Geppa 12.
Odlikovani
veletrgovec z dalmatinskim viĐom.
Izdelovalec
šampanjca In asftl ter : reioika spumante. :
Priporoča slavnemu občinstvu svoje ne-prekosijive produkte po najnižjih cenali. Jamči ra točno in kulantno postrežbo. —
Svoji k svojim !
:: Išče se zastopnik. ::
Ki
Za to ie polec brezhibnega življenja in popolnoma urejenih privatnih raamer potrebno, da ims prosilec oaebno spretnost za nabiranje novih pijemo* ter zmožnost, pridobivati  in  s*w*ost jno  podpirati mspektorja ter agente. zT prenos ie obstoječega vtanja zavarovanj se pridriuje poseben rtoaovor  — Natančne nonuJhe pod „HSUOt-VOrtretung 2966" na anončno ekspedicijo M. Duke« Mochf. Dunaj 1.1.
UgtJdna prilika za   izkušene  inšpektorje,  da si dosežejo bogato  plačan delokrog.
Št. 13442.
Pasmena perutnina
In njo jajca za valjenje:
Coehin - Chtna,
Najboljši čaa
OrptzvgtOA, rumene in bele
—i i ni jonka aboa©-
mmmi, pritlikave kokoti, pleme (petelin, 2 kokosi' stane K 6<>-—-, jajce sa T.iljenje ^0 vinarjev, race Peking Ajlealmrj in Bi-Mza pleme K 6o*—, jajce sa valjenje K 1 — do K 1'SO. Brončevi in »'ir^in-ski, snelnobeli purani , pleme K §•> — , jajce za valjenje K t 80, lovni fazani plem- K 35*—, jajca za valjenje K 1*—
f cjl 'oevje s
ae je pričel in Vaja do konca maja. Smreka, beli, črni in Wf*ymouthov borovec, macesen 3 —SOo cm vis , komad 30—30o vinarjev, 3-4 letni črni bor ll>00 kom K. 7—9, 3 — 4 letni hrast i0O» kom. K 1?>—20, 3—4 letne akacije 150—300 cm vi« , lOoO kom. K 40—65, 2—4 letne gledieije, 20—250 cm via looo kom. K 15 — *5  — Gtsfvni cenik posije zastonj
grofa tip ntttjinjja paifinka ono, Cwiilak pri Radgoni.
Razglas.
Mestni magistrat ljubi anski posije tadl letos
10 otrok v morsko zdravilišče v bilelL Gostilna
Sprejmejo se le v Ljubljani živeči za skrofulozo oboleli otroci v starosti od 6 do 12 let
Prošnje, opremljene s potrdilom ubožno=ti. zdravniškim izpričevalom in
krstnim listom vložiti je do 20. majnika t. 1. pri mestnem magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 23 aprila 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvorim v svoji hiši št 12 v Kopališki ulici, nasproti mestnega kopališča v lioleziji, dne 1. maja
nouo gostilno.
Točim pristna vina in postrežem z mrzlimi jedili. — Na razpolago je tudi vrt in prostor za balincanje. 1547
v.
Priporočam se za mnogobrojni obisk
Tomo Korbar, gostilničar.
dobro uspevajoča, a žganja-točam in trafiko blizo kolodvora v Poljčanah, Štajersko,
se takoj proda
pod jako ugodnimi pogoji. -Gostilna obstoji Is tnonad-stropne hišo s 6 sobami, z 2 kuhinjama, 1 kleti In shrambe, vso v najboljšem stanju In z električno razsvetljavo« Poleg h I se je svinjska kuhinja, vsllko gospodarsko poslopje z govejim In svinjskim hlevom, prostorno kletjo In kolamlco ter zraven napol sezidana hišna stavbo. — Pri gostilni jo šo T oralov sveto« sadonosnlk In vinograd a vinskim hromom In vlnlearljo. Cono 40.000 K. Vknjlzenega dalga je K 00.000 od katerega ja plačati takoj lo K 10.000. Proda se gostilna a gospodarskim poslopjem se-asa ali skupno a zemljiščem vred. — Želeti je, da bi ostala gostilna v slovenskih rokah.
Jožef Svetlin
nadučitetj v Polj*."«**.
Trgovski vajenec
Deček z dežele, s par razredi srednje šole,
M istopiti za tajna i lato tiari*
Kdo, se izve v upravniStvu »Slov. Naroda«. 1433
z gospodarskim poslopjem in vrtom, ob državni cesti, oddaljena 1 uro od Ljubljane, 5 minut od bližnjega kolo* dvora Hiša je v sredini vasi, pripravna za obrt al* letovišče — Vprašan ia pod ••Hiša Št 1403** upravi »SI. Naroda«.
Kontorist
(eventuelDO ti kootorislie) i
se sprejme takoj ali pozneje
ia parno žago na Kranjskem.
Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«.
z vsem gospodarskim poslopjem, 1509 posebno pripravna sa finskega trg oves. Več pove lastnik Janez Knnaver, Kleca s štev. 2, pošta Ješlea pri Lfnbllani. a
io Me pavi
Pozor! 15,7 Pozor!
Slovenske narodne
pesmi za ie io petje.
Priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani.
Izšli so prvi trije zvezki.
Dobivajo se po 2 K v knjigarnah in pri izdajatelju v Ljubljani, Dolenjska cesta 21. — Izdajatelj pošilja proti povzetju Kdor mu pa pošlje denar naprej, kar je najcenejše, dobi zvezke poštnine prosto.
r
Zelo težka, 5 let stara
katera bode imela v 6 tednih žrebe rdeče barve, 1508
se takoj proda.
Natančna pojasn la daje
ulsia Mm" t Ljobljaai, Marije Ter. 115.
in sicer, pav in pavka par, stara in dva  mladiča  samca.   —  Vpraša se
na Hovtcl št 45 pri 1457 Alo]ziju Dimio, Ljubljana, Barje.
V najem se odda s 1 majem
udobno stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami na lepem kraju ter 7 velikim vrtom. V Rožni dolini, 1. vrrsta št. 153. 1480
Dobro vpeljana
trgovina ss
blizu LjuDljane se zaradi rodbinskih razmer
: takoj proda po nizki ceni. :
Ponudbe pod »Merkur 1912« na upravniStvo »Slovenskega Naroda « 1489
150 hI. belega in rdečega
Sorskega vina
letnik 1912 se ceno proda.
Več pove P. X. Feichter vinogradnik v Stubici, Hrvaško. 1231
Stanovanje
v visokem pritličju z 2 sobama in kabinetom ter  pripadki  in uporabo vrta
se odda takoj 1532
na Domobranski  cesti štev. 7,
Stanovanje
s 3 sobami ter pritiklinami 1411
išče obitelj (dve osebi), s L inliiem 1912 v Spodnji Šiški
ali v predmestju ljubljanskem. Ponudbe upravi »Slov Nar.« do 10. majnika 1912.
z^vjKs^Gleicheriberg.
Sezijai od 15. maja do 30. septembra« Heprekosljive vrednosti   pri   vseh   boleznih sopil.
Svetovnoznani zdravilni vrelci.
Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo Gieichenberg 1239 (štajersko).
Prodajno naznanilo.
Prodajna koliba tvrdke R. Drischel, v katerem je imela le ta svojo ffilijalko na Bledu,
prodala se bo z blagom vred
pod roko- Koliba z blagom je v izvršbi cenjena na 5.497 K 40 ¥■ ter stoji na svetu gospe Fani Val-triny na Bledu.
Kdor se zanima za nakup naj predloži svojo ponudbo do 7. maja 1912 na mojo pisarno, kjer se dobi tudi natančnejša pojasnila.
Dr. Emil Stare, odvetnik,
Ljubljana, Sodna nI. 3, kot upravnik konkuzne mase R. Drischel,
^640
50^8
FS
5528
8075
4214
48
00
28
56^8
Slovansko Sokolstvo.
V juniju bi se morala vršiti skupna telovadba srednješolskega Jijaštva pod vodstvom telovadnih učiteljev. Slavnostni odbor je rade-volje prepustil vežbališee, podprl načrt gmotno in moralno in dal ta nastop na dnevni red predzletovih slavnosti. To bi bil prvi skupni in javni nastop vsega srednješolskega dijaštva, kakršnega dosedaj v Avstriji še ni bilo. Toda deželni šolski svet se je izrazil proti vsemu pričakovanju proti temu. Sklicuje se na velike težave, ki so spojene z izredno telovadbo v času, v katerem se vrše izpiti iz obveznih predmetov. To bi moglo biti v škodo dijaštva, za katero bi nihče ne mogel biti odgovoren. Baje bi taka stvar dijaštvo le razburila. Kljub temu je slavnostni odbor podal obširno pojasnilo in začel novo pogajanje, katero do danes še ni končano. Ni izključeno, da deželni šolski svet uvažuje okolnosti in spremeni svoje stališče. Treba torej počakati.
Uprava srednjih Šol v harkov-skem okraju na Ruskem je dne 26. marca poslala ravnateljstvom vseh srednjih šol posebni cirkular, v ka-terem opozarja na vsesokolski praski zlet in izraža željo, da bi boljši telovadci bili poslani v Prago. Odgovornim voditeljem izleta je imenovan telovadni učitelj v Tambovi br. J. Hiittel. In sicer pridejo v Prago 23. junija zvečer v številu 200 do 220 oseb in ostanejo tu do 3. julija; nato napravijo nekaj izletov po Češkem. V harkovskem okraju je čez 100 srednjih šol in oddaljenost posameznih mest od Prage je večja ka-I or oddaljenost Prage od Alžira.
Vprašanje glede prenočišč še vedno ni v redu. Dež. šolski svet jc prošnjo za odstop nekaterih ljudskih in meščanskih šol poslal naučnemu ministrstvu, katero pa še ni odgovorilo. V nobenem mestu na deželi se ne poučuje v dneh letnih sernnov. ker veliki poulični hrušč moti mirni pouk. In v Pragi, kjer se zbere nad stotisoč izletnikov in kjer ne bo družine, katera ne bi sprejemala gosta iz dežele, tu naj morebiti velja izjema? Tudi korno poveljstvo se še ni odločilo, če prepusti nekatere vojašnice za prenočišče in če da nekaj iz neskončne množine raznih posteljnih potreb. To se ja ne bo zgodilo, da bi davkoplačevalci cele 3 dni mo-rali ležati na sami slami, brez odej, vojaških skladiščih pa bi ležale bogate zaloge nevporabljene.
V Pragi se zbero zastopniki vseh slovanskih narodov, kateri m/lično sodijo o narodnih himnah. Tudi red, v katerem so se igrale, je bil že premnogokrat vzrok nespora-.<-mijenja. Zato je slavnostni odbor odločil, da pri oficijelnom otvoritvenem večeru, pri eventuelnih banke-tih in telovadbi, se sme igrati samo
Hej Slovani«. Pri posameznih nagovorih se bodo igrali samo tuši in poleg tega kosi iz slovanskih oper, narodne pesmi in podobno. V sprevodih in obhodih, igrati narodne himne je nepripustno. Ta sklep seveda ve-Ija tudi za zbore trobentačev.
Rusi so se že priglasili. Iz Ru-h pride 400 telovadcev, 150 telo-Ikinj, ena tekmovalna vrsta višje-"Jdelka in pet nižjih vrst.
Nastopijo tudi s svojim posebnim programom: Moški nastopijo s
adbo z dolgimi palicami, žene s kratkimi; poleg tega izvajajo petro-čradski telovadci proste vaje, sestavljene v ruskem smislu, med katere vpletejo ruske plese, telovadki-
pa parafrazo telovadbe s sneženimi kroglami. Iz Petrograda samega pride 60 telovadcev in 60 telo-vadkinj. Z Varšave pride posebni luk, kakor se poroča.
Švicarji so opravičili neudeležbe na zletu, ker imajo v istem času veliki shod v Baslu.
Amerikancem, kateri se izkrcajo v Rotterdamu. pridejo nasproti uradniki banke »Boemije«, ka-it-ra vodi celo stvar, na meji pa jih pozdravijo zastopniki češkega So-kolstva.
V teh dneh se je mudil v Pragi tajnik Zveze Hrvaškega Sokol s t v a br. dr. .laneček. Po njegovem poročilu pošlje Zveza 80 do 100 telovadcev. Slovenci priglasijo 500 telovadcev.
Da se skupnih vaj udeleže samo zmožni telovadci, se je sklenilo k njim nobenega ne pripustiti, kateri se ni udeležil predtekem bodi si v društvih, bodi si v župah in tam ni dosegel vsaj 60% vseh točk. To je sicer strogo določilo, toda narekovala je to določilo velika odgovornost za zajamčeni uspeh najkrasnej-še točke programa, prostih vaj. Od 1. aprila velja sklep, da se oni člani ne morejo udeležiti izleta, kateri so pristopili po tem terminu.
Slavnostni dnovi vse otvorijo s posebnim »otvoritvenem večeru« dne 25. maja (binkoštna sobota). Sodelovala bo orkestralna zveza, br. £elensky, član drame Narodnega gledališča, g. Štepan na   klavir, g.
Mirko Stork, član opere Narodnega
gledališča, prof Suchy in drugi.
Zabavnemu odseku se je posrečilo dobiti za dopoldanske koncerte v Representančnem domu dne 29. junija tri korporacije češkega godbe-nega sveta: Orkestralno praško zvezo, Pevsko zvezo moravskih učiteljev in Pevsko zvezo čeških učiteljev. Naravno je, da sodelovanje teh prvih umetniških zvez, zviša zanimanje za celo stvar. Predprodaja vstopnic se začne v najbližjih dneh.
* *
Opozarjamo vse brate, da si preskrbe pravočasno zletno legitimacijo za 7 K. Kdor ima legitimacijo ima sledeče ugodnosti:
1. Brezplačno skupno prenočišče; 2. prost vstop k vsem sokolskim prireditvam; 3. prost vstop na telovadišče in sicer ako je v kroju — na člansko tribuno, ako je brez kroja v »ochoz«.
Iz Hncžaha.
Nismo nameravali odgovarjati na lažnjive napade »Domoljubovega« dopisuna iz Knežaka, nego storimo to le na zahtevo ljudstva, ki ogorčeno nad ostudnimi lažmi, zahteva vračila. Upamo, da so domačini pri teh podlih obrekovanjih le malo udeleženi, pač pa smo prepričani,da so glavni krivci ljudje, ki so došli k nam od drugod in se opasli v naši občini ter v zahvalo za to delajo zdaj med nami spore in sovraštvo. Kakor jež in lisica.
Torej pa začnimo, da ne boste mislili, da ste nam zaprli sapo. »Domoljub« se hvali, kako hudo in sramotno ie klerikalna stranka premagala »liberalce«. To je res: sramotno je zmagala, ker se je posluževala sramotnih« sredstev. Ampak številke nam kažejo, da poraz ni bil tako strašan, kakor bi se vi radi pohvalili pri škoiu in Lampetu. V L razredu ste zmagali s 13 glasovi, splošno pa je bilo vseh klerikalnih volileev 347, naših pa 272, torej je vašin samo 75 glasov več, ki ste si jih pa pridobili z največjim nasiljem. Lahkovernim ljudem ste pravili, da bomo, ako zmagamo, cerkev podrli, po cerkvah žito mlatili, plašili ste jih s peklom in hudičem itd. Dolžnike ste strašili z odpovedjo njih dolga, najeli ste celo Zajca, tajnika klerikalne posojilnice v Trnovem, da je prišel s posojilno knjigo terorizirat uboge Šembice. Pa kaj bi pripovedoval! Nastopali ste tudi pri nas z enakimi nepoštenimi in nasilnimi sredstvi, kakor povsod drugod. Še najbolj pošteno je povedal vaš »Polček«, ki je dejal, da niste zmagali z možmi, nego s >fizlami«. Torej vam moremo le čestitati. Sicer pa vam ni bilo treba tolikega napora. Sedanji občinski odbor vlada našo srečno občino že sedem let brez vsakih nepotrebnih volitev, pa naj bi jo še sedem let naprej v splošno za-dovoljnost. Gospodu županu moramo dati spričevalo, da si je tudi on pridobil pri zadnjih volitvah izmed posvetnih agitatorjev nekoliko zaslug za klerikalno zmago v naši občini. Celo nekoliko liberalnih mož je pridobil, ker ga imamo vsi, liberalci^ in klerikalci za prikritega liberalca. Za-lihog se sliši, da bo pri prihodnji županski volitvi tudi on z nami vred »premagan-. Kaj se hoče! «Lji'dstvo« želi, da bi bil zdaj en čas za župana njegov brat in kar to »ljudstvo« želi, se mora tudi zgoditi. Ljudski glas, božji glas!
Tisti privandrani dopisnik se zaganja v zadnjem »Domoljubu« tudi v tukajšnje gasilno društvo. Pravi, da si je »učitelj« Česnik po volitvah izmislil, da je ustanovil »fajerber«, da bi imel vsaj nekoliko pristašev. Da je to grda laž, ve dotičnik prav dobro, ampak dandanes spada laž med prve lastnosti božjih namestnikov. Naše gasilno društvo je bilo ustanovljeno še pred osmimi leti, ko je bil g. Česnik še župan v Knežaku. ko ni bilo v občini še liberalcev in klerikalcev, in ko ni bilo Česniku treha iskati še nikakih pristašev. Ko bi imela napredna kmečka stranka v naši občini samo toliko pristašev, koliKor ima gasilno društvo članov, bi bilo žalostno. Ampak seve, dandanes če ne zna duhovnik rogoviliti, ne pride naprej. Poglejte, bivši kaplan Magajna je že zdavno za župnika — in kdo mu je pomagal! Kneški liberalci, ki so se mu ustavljali, pa kneški klerikalci, ki so verjeli njegovim lažem in huiskarijam. Kdor zna, ta pride naprej, mi Knežani pa smo vendar ostali lepo doma, kjer se moramo ravno-tako truditi in potiti, kakor prej, vedno večje davke plačevati, oni se pa na dobri fari smejejo v pest naši neumnosti. Ali vsi nismo neumni, nekaj jih je v občini, ki delajo z vero dobro kupčijo. Celo Dolinar iz Jnršič. ta cvet pobožnosti in strahu božjega, misli, da se mu bo izplačalo njegovo odkritosrčno spreobrnenje! Zato ga priporočamo vsem krščansko - katoliško mislečim ljudem v podporo. — Pravijo, da prodaja samo frišno cikorija in nerazredčeno vino.
»Katoliški« dopisun zasmehuje gasilno društvo, ker se je udeležilo velikonočne procesije, in sicer brez cerkvenega dovoljenja. Nismo vedeli do zdaj, da se mora imeti pri ude-ležitvi cerkvenih slovesnosti certifikat. Zato oprostite vsiljivost, v prihodnje, menimo, se vam ne bo treba več pritoževati. Ampak to je čudno: žirovski kaplan zmerja v »Domoljubu« ondotno gasilno društvo, ker se ni udeležilo procesije, naš pa ga zmerja zato, ker se je procesije udeležilo. Poznamo metodo, to ni za nas nič novega. Nadučitelj Cesnik je bil prejšnje čase vsako nedeljo pri sv. maši, zato pa ga je zmerjal bivši kaplan Magajna na prižnici in zunaj cerkve s hinavci in pobeljenimi grobovi. Ko na tak insult ni šel več v cerkev, pa je dejal,da je Cesnik brezverec. Ravno taka je tudi z gasilnim društvom. Zdaj nas podite iz cerkve, potem, ko ne bomo šli več vanjo, nas boste pa pitali z brezverci! Sicer se je pa pri procesiji, ne vemo, če z dovoljenjem, ali brez dovoljenja, zgodila nosaču farnega bandera, g. trgovcu Urbančiču, nezgoda. Raztrgalo se je bandero in ne vemo, kaj bo zdaj. Za to bandero je bil daroval stari gosp. Cesnik pred mnogimi leti 200 K, pri zadnji velikonočni spovedi pa ni dobil niti odveze. Upamo, da gosp. Cesnik dotičnemu patru, ki je tisti dan zelo dišal po vinu, ne bo zameril in da je pred bogom, ki vidi tudi v človeško srce, še vedno dobro zapisan. S takim svojim postopanjem ste odtujili že mnogo ljudi cerkvi in vedno več je onih, ki se vas izogib-Ijcjo. Ne mislite, da ostane to brez posledic za vas. Nekdaj se ni duhovščina nič vmešavala v politiko, posestniki so volili in gospodarili po svojem prepričanju in bili ste spoštovani od vseh. Danes se je podala politikujoča duhovščina na ulico, vero zlorablja, z lažmi in hujskarijami, s posojilnicami in konzumi je zasužnjila ubogega kmeta, da mora plesati po njihovi godbi, drugače, gorje mu. To imenujete zdaj krščansko - katoliško prepričanje! Ampak to se vam bo vse bridko maščevalo. Tudi v kneški občini je danes že 273 volileev, ki so se naveličali vašega delovanja, ki ne verujejo več vašim laž-njivim obljubam, ampak vas sodijo po vaših delih. Od prejšnjih volitev se je to število že nevarno pomnožilo in opravičen je bil vaš strah že pri zadnji volitvi, da vam je odklenkalo! Cucek - Cesnikova garda ni pokopana za vedno, kakor vi v svoji bahavi domišljiji soditef nego se dviga in množi. Tudi če ne bo več Cucka in Cesnika, ne boste napredne stranke več spravili iz občine, nego ona vam bo prej ali slej strla glavo. Vam pa svetujemo: vrnite se še pravočasno nazaj na pravo pot. vrnite se nazaj h Kristusu - kralju! Pojdite v cerkev, oznanujte nam mir in učite nas medsebojne ljubezni. Potem vas bomo mogoče zopet spoštovali, kakor nekdaj.
Na veliki ponedeljek je šlo gasilno društvo po novo brizgalno v Št. Peter. Razume se, da je tak dogodek za vsako gasilno društvo velik praznik, ki se obhaja kolikor mogoče slovesno. Spremljalo je Knežane iz prijaznosti gasilno društvo iz Zagorja in še kakih 30 drugih vrlih fantov in mož, bilo nas je gotovo vseh okrog 80 ljudi. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je tudi zagorsko gasilno društvo ustanovil že pred 23. leti nadučitelj Drćig. Cesnik, to je bilo še takrat, ko je »Domoljubovemu« dopisniku še srajčka visela izza hlač. Iz tega je tudi razvidno, da Cesniku ni gasilstvo deveta briga, ampak je bil vedno vnet zanj. Lažnjivi kljukec očita gasilnemu društvu, da je izpilo v Št. Petru cela dva sodčka piva! Koliko je prišlo na vsakega, si lahko vsak sam izračuni. Ampak to pač rečem, ko bi bilo prišlo v Št. Peter po brizgalno toliko duhovnikov ;n tajnikov, bi bili gotovo popili vso Lav-renčičevo zalogo piva! Notabene se je izpito pivo tudi plačalo!
O pretepu ob 3. zjutraj ne ve v Knežaku živa duša ničesar. Ta pretep se je rodil gotovo v kaplanovi glavi, ali pa v tajnikovi, ki je, počivajoč pri svoji soprogi, najbrže imel kake mučne sanje. Grdo je, raznašati fante, ko bi se bilo kaj takega tudi res zgodilo, tem nesramnejša pa je ta trditev, ker je popolnoma izmišljena laž, ki jo dopisnik razširja, samo z zlobnim namenom, očrniti naše fante kot pretepače. Ali vas ni sram, grdi obrekovalec?
Lažnjivec v »Domoljubu« tudi trdi, da se uče mladi fantje pri gasilnem društvu pijančevanja in zaprav-Ijivosti. Ta trditev je lumparija, ki nima para. Dokažite svojo trditev in povejte, kdo je zapravljal in kdo je pijančeval v gasilnem društvu. Ako ste poštenjak in ako govorite resnico, na dan z vašim imenom, da se vidimo iz oči v oči! Ako tega ne storite, ste podel obrekovalec, ki ne zasluži niti zaničevanja poštenih ljudi. Potem pa se še čudite, da vas ljudje ne spoštujejo. Ampak vi niste samo nesramni obrekljivci in lažnjivci, ki imate samo toliko kora'že kakor jo
ima tisti pes, ki laja izza plota. Ker ste pa izzvali, vam bomo tudi vrnili šilo za ognjilo. Zatorej vam stavimo nekaj vprašanj:
1. Ali veste, kdo uči ljudi pijančevanja? 2. Ali vam je znano, kdo je pred osmimi leti naše uboge kmete tako napojil in potem nahujskal, da so reveži v svoji pijanosti napravili javno nasilstvo in bili vsled tega tako občutno kaznovani? 3. Ali vam je znano, kdo je plačal pri zadnji volitvi ljudem toliko pijače in — dasi je bil petek — tudi pršuta, da so nekateri po vasi vse ponesnažili in v svoji pijanosti preklinjali boga in Marijo? Vi, zamorci, očitate nam, da smo črni, pa pozabljate, da vas nobena voda, ne žajfa več ne opere! Res je, kar pravi vaš »Polček«: »Nam je dovoljeno pijančevati, zapravljati, slepa-riti, ubijati, krasti, — vse nam bo odpuščeno, samo da volimo — s farji.«
Ampak, kaj bo nazadnje, to je pa drugo vprašanje! In na tisto vprašanje se vi, kakor je videti, prav vestno pripravljate.
Strašite nas vedno z dogodki na Francoskem in na Portugalskem. Toda, če so duhovniki tam take stvari uganjali, kakor so jih začeli politiku-joči duhovniki na Kranjskem, ni nič čudnega, če se je ljudstvo naveličalo njihovega »delovanja« in jim odvzelo njihovo preveliko rnoč in oblast. Saj je Kristus učil: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« Kmetu, ki se dan za dnevom ubija in trudi, ne privoščite, da bi se mu dobro godilo že tukaj na zemlji, ampak ga tolažite z nebesi na onem svetu, vi sami pa hočete že tukaj dobro živeti, ne glede na to, kako bo tam. — Zakaj ne pustite, da bi si narod izvolil svoje zastopnike po svoji volji, ampak mora vedno voliti tiste, ki jih vi hočete? Zato, ker hočete imeti kimavce, ki naj vam vse pritrdijo, kmečke koristi pa so vam deveta briga! Zato tudi vsakega napadate, ki se res za kmeta poteguje in ki se žrtvuje za splošni blagor, ker ste mu nevoščljivi, da si je ohranil idealno stremljenje, ki vaša podla duša zanj ni več sposobna.
Tudi učitelju Pircu grozite z nekakimi »spomini«; vsakega oblajate, ki ne trobi v vaš rog. Ce je bil Pire kdaj v neugodnih položajih, so bile temu krive njegove žalostne družinske razmere, ki jih nočemo tukaj naštevati. Zdaj pa on vestno izpolnuje svoje dolžnosti, ne samo v šoli, ampak požrtvovalno deluje tudi zunaj nje. »Spominov« pa ima skoro vsak človek, kaj, in menimo, da se dobe »spomini« tudi v kneškem farovžu in drugod, ki jih bomo — ako se spustite na to polje — tudi mi brezobzirno razkrili.
Končno še nekaj sklepnih besed. Gasilno društvo v Knežaku ni nikoli uganjalo politike, ker pri njem ni tako neumnih ljudi, ki bi ne vedeli, kaj se spodobi. Do sedaj ni delalo med občani sploh nikake razlike. Ako bi kdaj kaj takega storilo, bi bilo v to primorano po neumestnih in nezasluženih sirovih napadli od klerikalne strani. Prepričani smo, da kneški župnik ni zmožen takih nesramnih napadov, vendar ga bomo v bodoče — kot voditelja stranke — smatrali kot soodgovornega in se bomo po tem uravnali. Dopisun ni dal za gasilno društvo niti ficka, zato ga gasilno društvo tudi nič ne briga in naj drži jezik za zobmi.ali po nemško: »Halfs Maul!«, sicer si bomo znali pomagati na drugačen način. — Toliko v obrambo. Ako ni komu kaj všeč. naj to pripiše izzivanju klerikalnega petelina. Molčali ne bomo več!
Več Knežanov.
Z avstrijsko državno nagrado in z zlato svetinjo s častno diplomo odlikovani so bili na mednarodni razstavi umetnega kuhanja na Dunaju znani izdelki tvrdke Maggi, ki so že davno dosegli neomejeno zaupanje najširših krogov.
Odvračalno sredstvo pri obolelostih sopil, za obvarovanje resnejših bolezni se dobro obnaša točna, kašelj blažeča ter blagoslastna Thy-momel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. V zalogi jo imajo skoro vse lekarne in stane steklenica 2 K 20 v. Strogo je treba paziti na ime Thy-momel Scillae. VIII b
Pri celjenju različnih rani te v moramo največjo pažnjo posvečati okolnosti, da se rana zaraste šele takrat, ako so iz nje odstranjeni vsi nezdravi deli. Izkratka: potrebno je, da rano takoj izpočetka varujemo vsake nečistosti in da se v okom vnetju rabijo hladeča, bolezni tolažeča sredstva. Staro, dobro, v ta namen kaj ugodno služeče domače sredstvo je predobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi, dobiva se pa tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! VIII b
25
manafakturno trgovino J. Ciuha
Stari trg št. 1
Izborno se počutimo
po umivanju las s Pixavonom. To je blažeče tekoče kotranovo milo za umivanje glave, kateremu se je vzel na patentiran način zo-perni kotranov duh.
Splošno bo pač znano, da se upošteva kotran kot edino sredstvo za negovanje las in lasišea. Najboljši dermatologi so mnenja, da je negovanje las s kotranovim milom naiboljše. Tudi pri Sirom znani Lassarjevi metodi za negovanje las igra kotranovo milo za umivanje glave jako važno vlogo.
Pixavon ne čisti samo las, marveč vpliva vsled svoje vsebine na kotranu direktno vzbujajoče na lasišče. Redna uporaba Pixa-vona je resnično najboljše sredstvo za krep-ljenje lasisčra in čvrstitev las.
Pixavon se izdeluje svetel (brezbarven) in temen. V novejšem času se daja prednost »svetlemu« Pixavonu, pri katerem se je odtegnilo kotranu temno barvilo. Spezifično učinkovanje kotrana ra je pri obeh preparatih, svetlem in temnem enako.
Cena steklenice Pixavona (svetlega ali temnega) K 2*50. 1527
S trat mojster: Gosood ritmojster, javljam pokorno sovražnik se bliža.
Ritmojster: Noben sovražnik ne jaha tako hitro, da nebi skuhal svoje klobasice z »Vertesovim guljaževim pri-datkom
„Vertesov" '''hVl?"**?*
sluii u primditn menih, ztltajmik. knapirjevih in dragih jbJI
Modni salon
Stuchlv - Jdaschke
naznanja in priporoča Častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar doŠlih
lunlskih iuaiBtil imelov tatu mm zalogo športih nohtov.
Žalni klobuki vodno v zalogi.
Popravila ao tooao lavršajojo.
2306
Coao aro* kaakn
z večletno prakso, tudi izurjena prodajalka, teli primerne službe. 1497 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Zaslužek do K 500 event. več na me-čec. Trajen, strogo pošten zaslužek, Tudi ne da bi se opustil poklic, se lahko izvršuje za postransko opravile. Vprašanja pod šifro „Existenx 500" odpošilja ekspedicija Gy6ri & Nagy Budapešta, VII., Erzsebetkorut 5.
A
M ve6 beganja
kadilcev cigaret „Oltonun"
ter»s nilo spravnega mm na Dunaja od 9. naru 1912 m imitacije izbrisane.
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je
doživetje
101
ugodno zavarovanje in smrt z manjšajočimi vplačili.
na se
NAVIJA4
zavarovalna banka
vzajemno  zavarovalna  nanka  v P t* a g i.   .-. . Rezervni fondi K 53.758.285-24. — Ispiacane odškodnine in kapitalife B 115,390.803-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno
■ V*a  oojaenila daje:
upravo.
Generalno lastonstvo v liubliani
cigai pisarne so v astnei bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder posluje.
f Gosooski ulici štev. 12.
Dovoljuie tz čistega dobička izdatno oodporo v narodne in občnokoristne namene.
I
Velika zaloga patento-vanih železnih in lesenih
skladnih stolov, klopi in miz,
ki jih izdelnie in zalaga parna tovarna lesnih :; Izdelkov 1136
Fran Burger v Sp. Šiški.
lisa!
Znižane cene. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Langen & Wolf, Dunaj, Laxenburgerstr. 53 n.
Zastopnik: Gabriel Brinšek, Ljubljana, Bleiweisova cesta 16.
Originalni motorji „OTTO"
za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin.
f okomobile na bencin s streho ali brez nje.
^sSi^S^','     152  Slpoii za obdelovanje lesa.
Popolne  opreme žag in mizarstev.
^v^33^^i^ Ledne in hladilne naprave.
Obisk inženirja, proračuni, prospekt 526 A. B  Z. brezplačno.    : :
[
L:
18«.
Telefon
ŠTEV!!'«
154.
rata
i,
Prodajalnica:
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
Delavnica:
• • • •
243
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
□iDlDinininininioininininiDloinpinin
tn|kan|n w«»
lastnike vodnih sil
Henrika Lanz v Mannheimu
hitro v obrat spravljiva, cenena, izredno varčno delujoča, za vse vrste kuriva pripravna rmr- reserva moči. ~mm
Avstrijska prodajalni pisarna :
Emil Honigmann, Dunaj IX 4, Loblichg. 4.
Int. telefon 15594.   :-:   :-: Obisk inženirja brezplačno
□ininonininiaiDlDIDlDiniDinpppin
Trst — New-York — Buenos Aires.
2a potnike v južno in severno Ameriko
^ najcenejša In najpripravnejea teta.
Potovanje m sredozensken nodn
(SI od 8.-22. maja t L i najhitrejšim ia največjim brzoparnikom avstro-ogrske trgovinske
Js= mornarice „Cesar Franc Jožef I.", kateri obišče na tem potovanju sledeča pristanišča:
|Cl Pnlj, Ragnsa, Corfo, Malta, Tunis, Ajacc«. Villefranche, (Miza in Monte Carlo), Taormina,
Iq1 Katakolon, (01ympija) Cataro, Spljet in Zara. — Vozna cena s kabin« fn hrano od 310 k
=j naorej. Članom ^Avstrijskega plovnega društva'* 10°o popusta. — Prijave pNfMM
BO 412 kakor tudi poiaanila dafa generalni zastopal*
1 z- M Riletz, Ljubljana. KoloMa itta 1 &SJ
v I nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in vrta za zelenavo
se odda s1. majem na Dunajski tesli 69.
Letna najemščma z Vodar ino in go-staščino vred 520 K Vpraša se v pritličju.
Slavn. občinstvu se priporočam
za posredovanje nakupa
wm     sam": ■ y^
\ >dela mokre kleli.vlažna nja stanovanj? || zajamčeno suha
ilgJ^RtrERENCE, AVSTR.PATEMT
Avstrceresitna družba zezDunaj^jiartins-strasseTi. /T.   Tel.22288. |
:: ter raznih premičnin in nepremičnin.:: Albert Derganc
brivec in posredovalec, 1210
Dunajska cesta 6, Fran Meta testa 1.
C. kr. priv. tovarna za cement I
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
raznih
Priporočila in izpričevala 42
uradov   in  na 1 si ovite; lih   tvrd k   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Št. 9103.
1483
lOiSlIlV_Z3R5S"— ^ot^PSsan*  deželni  odbor razpisuje
dobavljala franku na vsako I postalo za reklamo nove vrste
šivalns stroje ..Sinser"
.i      gorato     nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo Odpočijem ko doW*i 15 K zadatia. ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po ,       —     cenah na debelo -—-----------
A. Vlslucenj. Dunaj 11. Wm Donasstrasse 23 m.
SlovensVa i" hrvaška korespondenca. — Ceniki nratis m franko
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
še priporoča v izdelovanje vsanovrstvll* pušek za lovce in strelce po mjnoveiših sistemih pod popolnim iamstvom Tudi pra-lelizfe stare samokresnice. sprejema vsakovrstna popravila, ter ih točno in dobro vlvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici In od mene preizkušene — liuatro-
31
Brilna   garnitura štev. 8730.
v lepo polirani leseni omarici • klfuCkom, I cm dolgi, I l/m cm Široki, 1 cm visoki, s prestavnim ogledalom ter s
vsemi brilnimi potrebščinami: 1 Dobra britev it Ia solin-rrenskega srebrnega jekla, 4 8 iiroka, « 4 otJo trudna pripravna za vsako brado in že gotova sa porabo I Dober posnemalni jermen 3 Škatlica brusilne mase 4. Škatlica antiseptičnega brilnega mila r>. Ponikljana brilna skledica. nrilni čopič s ponikljanitn Hriaiem
Kompletna prima kakovost
aaa~ samo K 5* —.
Ista garnitura pa s britvijo z varnostno pripravo za ne*
izurjene 'ran'enja   irključenol z navodilom K 9*«0. Si 8740 Hafnovella brilna garnitura ima namesto britve tino ponikljan varnostni brilni aparat z dvema dvoreznima
klinjama. ea neizurjene iako priporočljivo K 4*80. ::  Bros rizika 1 Zamena dovoljena ali denar naša], n Privatnim razpošilja po povzetpi ali denar naprej priznano iako smoina svetovna tvrdka
Jan Roirad, c ia kr. dvorni dibaiitilj. Most Htf. 1158 (Ceiki)
Glavni katalog s 40iu slikami se na aahtevo vsakomu polije zastonj in poštnine prosto.
Uradno dovoljena, t• 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
ranMiRi stiimii in slizd G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (p roje  Gosposka   ulica   štev. 6), priporoča la aaaieaća le boljše
tt iskaiice rake vrste
kakor
ae traoval rauUičalM Vestna In kolikor
aitra postreiea
1526
1) na Brdu pri   ECamaika   s sedežem v Lukonci,  2) v Cei kilah  ori Kranju, 3) v Fari s sedežem na Petrinii v   Kočevskem   okraju,  4)  na Grosupljem »J Liublian-kem okraju,  5) ■ Idriji,  6) v Logatcu s sedežem v Planini, 7) na? Raki v KiŠkem okraju.
S temi službami je združena za kraje pod 1, 2, 5. 6 in 7 letna plača 14C0 K, za kraja pod 3 in 4 pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivitetoa doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po  100 K.
Zdravnik v Fari dobiva od ondotnega zdravstvenega okrožja tudi 2000 K pavšala za uradna pota v O^ilnico in Banjaloko, zdravnik v Logatcu (Planini) 500 K prispevka k plači od občine Planine, zdravnik na B^du 400 K oriboljška in 500 K pavšala za vožnje k bolnikom od okrož)a, zdravnik v Idriji 600 K pnboliska 400 K za opravila v tamkajšnii okrožni bolnici in 480 K za uradna pota v Ž re od okrožja. Zdravnik na Raki ima po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožceT v občini Raki.
Prosilci razpisane službe nai poŠljeio svoje prošnje podpisanemu
deželnemu odboru do 20. maja t .B.
in jim prilože dokazila o starosti, upravičevanju do izvrševanj zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika
eželni odbor kranjski s:
v Ljubljani, dne 18. apnla 1912
St. 10102
1514
Za preložitev okrajne ceste Raka Bučka v cestnem okraju Krško
na 85.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom favne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedio popusta aH doplačila ▼ odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se prelože do
15. maja 1912
ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru«
Ponudbe, kateie morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-
slati je zapečatene z napisom: „Ponudim za prevzetje zgradbe okrajne eeste Raka—Bučka.
Ponudbi mota biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne P g°Je P° VSCJ vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini aH pa v puoilamovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni Odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbneiV
uradu, ob navadnih uradnih urah.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 26. aprila 1912.
Fn majih vpraiaajii m pmi »ataka za •*!•?«
57
DD
6669
84^1
9F
40
C56C
A$8C
51
8755
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
oblastv. konc. instalater za električne naprave, luči, prenee sile i dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave I Poprava v stroko apadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskuševalnimi   aparati.   —   Cene   in   delo solidno!
Najboljši češki nafc?:nni vir.
Ceno posteljno perje!
Kp. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2 80 K; bele?a 4 K; belega puhastega 5*10 K; k£ velefinetfT snefrtebelecra, puljene^a, 6'4o K. 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, beleea, finega 10 K; naifineisi prsni puh 12 K Naročila >«l ;> k*r naprtit (ranko. 2682
drega, belega ali rumenega nankinga, nernica 180 cm dolga, 120 cm široka, % dvema zglavnicaroa, 80 cm dlg, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, 1» K, 14 K, 16 K, zglaVnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-niča, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K. 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamtmia za neugaiaioče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice Št. 767, oeško. j|
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip št 8.
Reichova hiša.
Velika zaloga
štedilnik ognjišč.
Izvrstno In solidno delo.
Cene zmerne. Popravila se i   i točno izvršujejo, i i
^■aaaananaajaavt
največja zaloga oavadalb 18 nalttneiilb
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Paklč
▼ LJubljani.
Naznanim narofnikon se
V boju proti alkoholu so brezatko-::   is   holne šumeče limonade   :: i:
napravljene z
jtošnerjevimi šumeči HmonaSnimi bonboni
najpreizkušenejše sredstvo.  Pristni samo ako so s lo vaistveiio znamko.
S katero je opremljena tudi vsaka vrečica in vsaka pasiilia. Letna poraba —- več nego 60 milijonov komadov.
Edina izdelovalnica :
Prva češka deln. družba orient. sladkornin in cokaiadne tvor. na Kralj. Vinogradih
Danai VI. Theobaldgssse 4. 1237
Pozor! Dedinje! Pozor!
Najnovejši amerikanski
strel 2i siknit mesa
zriblje žemije, sladkor, kavo itd., reže meso vsake vrste in sočivje, surovo ———   ali kuhano. ———— Komad stane 9 K.
JGS. BERGERJA NASLEDNIK
Lastnik tvrdke: Albert Vreeer Dunaj I.,  Kollnerhofgasse šiev. 6. 1458
I. dunajska spec. trgovina za hišno In kahlnfsko opravo.
Zaloga kuhinjske posode iz aluminija in emajla, kuhalniki „Rez11 (Rex-Vorratskocher) in konservne steklenice „Ees",
Najboljši strešnik je
Najbolj trpežna in proti ognju varna streha«
OTON WITHALM, LASKI TRG.
Zastopstvo v Ljubljani:
Mihael Prestenjak in dr.
krovec, Kolodvorska ulica štev. 28. Prevzemanje kritja streha ia prodaja blaga po nizki cen!.
n Josip Kojina
U   kpoiač tir*ve vrste
5 1
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Jožefa testa 1
konkurira z navečiinii tvrdkarni glede finega kroja in elegantne izvršitve
Tvornlška zaloga najfinejši!] aigl. ji in franc. specijalitet blaga, ji
: Zavod u uniforniiranje.: -
Po kakovosti ia ceni neprekosljivi
avtomobili
Laurin & Klement
Mali športni voz „S" 12 14, maksimalna hitrost 70 km. Teža kompletnega voza 750 kg. Ideal obratne prihranitve. Najcenejša znamka sezije. Cena K 7600. Potovalni tip ,,K" 28 32, močan, tih tek, izredne zmožnosti, elegantna oprema.
_  « m..  . Laurin & Klement
Zastopnika : Mi k o dem
: A Mertzka, Gradec : «*. dr. Ml. Boleslava, Češko
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
mm C*
S
o
JS a ir.iio po 80 h, Hll cream po :: t K; n ETenthol n ustna voda po 1 K;
Kobni prašek po 60h;
za ohranitev io rast las:
lasna voda po
1 K; lasna aomada t K.
I
I
da
Ti izdelki „Adaa. ki so oblastveno varovali, so naprodaj lev
trn
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kapajte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornico blaolriev
Ljubljana
ililšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine,   klavlrjo in harmonije tudi aamolgralne
za gotov Aeaar, aa delna odplavila alt aaposodo.
Poprave in uglaSevanja se izvršujejo točno in računi jo najceneje.
^Tkoti^irenco' jmoftute—•
*J£2~ "XL?£Z -opre
' tZm p«°~ BREJCA«-- DolM.      • liMr
xxxxx£|
Nainiije cene.
XX XX
iKiaHi
tal pohištva 1.1. Naglas
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237
večja zaloga pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge,  zastorfi, modrocl na vzmet žlmnatt modrocl, otroški vozički Ud.
xxxxxx
XX
iXK
xxxxxx xxxxxx
Najsolidnejše blago.
XX XX XX
. XX
xxxxxx xxxxxx
3
Liubliaaa
Fr. Ševčlk mm t1.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
5$
pušk In samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in deških stroge preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro Cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih oenah. Popravila In naroMe ae Izvrtajelo tečno in zaneallivo.
Cenovniki na aahtevanje aastonj In poštnino prosto.
1H
22724^5546
D01B
Stran 14.
Ustanovljeno 1882. 1335 Toloff
Majstarejia tvornica poći In ogajttt
■doli Geburth, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71, na oglu Burff asse.
c. in kr.
dror strojnik Skladi$£e MMl kuhalnih in stroj. ognE ogijiit za lan, kopelai. ii peti za likanje.
:: Vse vrste kurilnih in trajnogorilnih peci.::
Plinove peči in plinovi kamini. Specialni katalogi gratis in Iranko.
Revmatizem E
Protin      l^irl Ischias
Otvorjeno od 1. aprila do 1. decembra. ~~W
Kizkc  cene  kakor doslej  vkljub  času  primernim  novostim,   od  t.  septembra  do  1.  Junija  25 *J -» popusta* Čudoviti zdravilni uspehi        Radioaktive termalne kopeli 35   44 Celzija.
KRAPINSKE TOPLICE.
S   Pitno zdravljenje s termalno vodo. — Razpošiljanja termalne vode. — Obisk 6000 oseb. ::
HRVAŠKO (Hrvaška Švica).
Bazenske, marmorne, prsne, luine kopeli, tango, sudariji. - - Prospekte in pojasnila daje topliško ravnateljstvo Krapinske toplice, Hrvaško. — Zdravilni dotn, MO udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna ■_„■ ■ ■ vofaŽBS lAVevBifka nui, Lift. — Tele ton   Avtomobilska garata. ------
Od I. maja do 1. julija na železniški postaji Bogateč {stranska postaja proge Južne železnice Dunaj-Trs t ^ avtomobil ni omnlbus pri vlaku ob 5. uri 25 minut popoldne.   Julija, avgusta avtomobilnl omnlbua lx Rogaško Slatine k
vlaku ob 5. popoldne Od 1. septembra do 1. oktobra zopet lz Rogatca kakor maja in Junija. — Na železniški postaji Zabok-Krapipshe Toplice konjski omnibus pai vlakih ob  10. uri H minut dopoldne in  4  ur 11 minut po*
poldne. — Poleg navedenih čiisov se vozovi ali avtomobili v vseh mesecih od l. aprila do t. decembra in k vlakom - - - ------- - -    na prejšnje  naročilo priskrbe od ravnateljstva Krapinskih Toplic       ■■---——
Od
brega mM!
sls. hi šil. strojev
Ljubljana. Sv. Petra cesta 4. * Kranj. = Kočevje. a Novo mesto.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana:
Parizu \90o.
LonJonu 1905.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitra in Točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
3964
FR. IGLIC
Ljubljana
Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiži v I. nadstr. |
Najnovejša iznajdba!
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
s 40 delavske sile pomanjsanim ravnotežem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela Hrusica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Stob Trzin, Žabnica, Bovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stolica, Valta vas
ŠL Peter na Dolenjskem.
. A. SMEKAL
v Zagreba
skladišče cevi, pasov
78
vseh gasilnih   predmetov, brizgalnic, r, sekiric, sekalk in gospodarskih strojen ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
129 odli
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
Govsserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji. ::
JV
Ljnl
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
■NAA/ </S*S/ <w*j*^"
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6. 3^€        sl^C L^C s^C 3^s!
r
{. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
čepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□iniDininiDIDin
□ininiDinininin
18S7 - 1912
1887 - 1912
Prosiva, pošljite po vzorce. ^Ms
V. J. Havliček in brat, kopališče Podebradv, Češko.
Predobro znana, leta 1887 ustanovljena izvozna tvrdka.
Modno blago — celirji  — pomladne in poletne novosti 1922.
Kanal as, brisalke, žepni robci, platnine, namizne in kavne garniture, balisti, pralna svila itcL, itd.
! Damasti — opreme za neveste !
zavoj s 40 metri sortiranih ostankov pralnega blaga v kosih po 2—8 m pošiljamo za 18 K s poštnim povzetjem franko, od teh ne pošiljamo vzorcev. Havličkm tkanine 1 kos 23 metrov ža K 12--, 13*20, 16'-, 1750, 20*40, 22*40.
Izboren nakupni vir. XXV. poslovno leto.
ta- "**«*g»?minaVTrifi ffli
ALFONZ # BREZNIH.)
c. Ser. izvedenec in učitelj  Glasbene Matice.
Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in har-| monijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in muzikali j
f. Vr, avstrijski poštno-braoiiaiCDi konto št. 114.603
Ljubljana, Kongresni trg št, 15
Naslov brzojavkam
KLAVIR - B2EZN1A, IjaDljaaa.
Sk
>£*)
Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorf er, Czapka, Holzl & Heitx-mann, Stelzhammer m Horn-
gel famer. harm.) imam le jaz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri.   Ne  dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu,     osobito,   ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatfa nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Iznosoievalnina najnižja. Popravila in nglaševanfe vseli glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
»1
F
Praktične in cene ograje S^*««?"™:
985—I.
iz iićastih mrež in kovanega ieleza preprosto ali tudi najkrasneje opremljene, vrtne ograie iz kovanega železa, stopniške ograje, okenske mreže, ograje za grobove, grobnice« balkone in pročelja, večkrat snkane šesterooglate, v ognju pocinkane ter štžrioglate strojne žicaste pletenine za ogradit ve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerije, voliere, igralisca za laura-tennis, Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Huttep S Schrontz d. d., Dunoj, VI., Hindmiihlg. Z3
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
ič
■
r
jo ma Mhnje iečine. ito me
i-nih te
želode
I
najcenejša in najhitrejša vožsja v Ameriko s parni Jeveroneroškeea Lloyda'
iz
2911
Bremna NewYork
Gosje p lem ž N
sla j eni »biva ker
ii
>lnoi i, in
Bohi
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM", „KRONPRINZ WILHELM«\ „KAISER VILHELM d. GROSSS".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite JS
v Ljubljani edino le pn
hUndi uia štev. 35
nasproti občeznani gostilni wpri starem Tišlerju-4.
Odhod Is Liubljane i« vsak torek, četrtek In soboto. — Vsa M pojasnila, ki so tikalo potovanja, točno in brezplačno. — m Postrežba poštena, reelna in solidna. b
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor  Colurado Meksiko. Kalifornij0 Arizoaa, Utah, Wioming. Nevada, Oregoit in Wishington nudi nas« 4ruštvo posebn0 ugodno in izredno ceno Cez 6 al vest en. Odhod na tej proai iz Bre m naenkrat mesečno.
u se dobivajo pa tudi listki preko Balti mora in na vse ostala dele sveta kakor 01 Brazilijo, Kubo. Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo Itd
99
9
9 .
A S
K
V
m
L
s i
61
56
25
M. Drenik
Volna za Športne obleke, čepke itd. Zgotovljene, priCcte ia prcdtjataec vezenine v največji izberi. Prcdtfila-Ljubljana, Kongresni trg 7.       rija. Vezenje na roko. Ti«lwnSra»je.
Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oMcfc. — Zaaaaja aaroCila r. se IzvrSajejo točno hi vestne, s
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zarsze) po mi ni.
Cementna stresna opeka prekaša po svoji trpeznosti drugovrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo. 1178
3van Jelaein, £jubljana.
Najcenejši nakup za:
špecerijsko blago, kohinjsko in živinsko sol. Petrolej, tudi v originalnih pločevinastih kangljah, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-Ua, ligroin (za razsvetljavo). Kurilno olje za Veselo ve motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi izvirkov vedno sveži v zalogi.
i
Ljubljana, EongresnI trg 10,
15 več nisem mogla pribavljati.
Gospa Pellerin, 52 let stara, je živela ločena od svoje rodbine in se je bala za usodo
ega sina, ki je bil v vojni na Madagaskarju. Ni trajalo dolgo, in je opasno zbolela.
.Ves tek sem izgubila", je pisala, in nisem mogla ničesar več prebavi jati. Ce sem le n malenkost zavžila, me je začela boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu ihnjena: sledilo je temu ali bljuvanje ali pa močni Želodčni krči, ki so provzročili grozne ečine. Ker nisem ničesar več mogla prebaviti, sem grozno oslabela, shujšala in postala sera
:o melanholična.
Od neke prijateljice sem izvedela o čudovitem učinku oglja BelJoc pri želodčnih bobnih ter sem sklenila, da jih takoj poskusim.
Vzela sem po vsakem kosilu po dve žlici tega praška in že po 4 dneh nisem čutila želodca ne tiščanja ne težav; lahko sem prebavljala pečeno meso in moj prejšnji tek se
mi je zopet povrnil. Mesto da sem hujšala, sem se jela zopet rediti in kmalu sem bila zopet obilna, kot preje: ravnotako sem postala zopet dobre volje.
Ko sem se na ta način zdravila 10 dni, sem popolnoma okrevala. Od tistega časa nisem več bljuvala. nisem imela več želodčnih krčev in moje zaupanje v to zdravilno sredstvo je brezmejno. Marija PELLERIN, Argentan (Creuze), Francosko, 3. februarja 1896.
V resnici zadostuje, da se uživa oghe Belloc po vsakem kosilu po 2—3 Žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc  je ne-Gospa PELLERIN.    prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti em živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali slajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga raoimo Dbiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo , ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da   je na vsaki steklenici ime :lioc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo >polnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih ti, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pL Trokoczv Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Ćižmaf.
priporoča
2a poletno se^uo
skladišče obtetc"
:: O. Jjernafovtč;:
Ljubljana — Mestni trg štev. 5 — Ljubljana
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev 13 blaga, prašnih plaščev '2 listra ter senatih plaščev ja dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke m slamnike ::
s« gospode in dečfe *>° prignano ntekih in solidnih cenah.
Avgust Repit
šote t IjsMJsai v Trsovesa, izdeluje ia pepraflja rakotrstne
sode
Kopeje ia prodaja ftare vmatoe sede.
Blaž Jesenko
LjdMjui, Start trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
■ - aajnovejae fasom =---
po najnižji ceni.
Hnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov is solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova nlica 4.
BSi ii liuiiii! mi!
Fr. P. Zalet
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in brilianti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::      delavnici točno in solidno. :-
Teodor Korn
(popre] Henrik Bara)
pokrivalu streh ii klepar, vpeljal« strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljubljana. Poljanska cesta it. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrše-: vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skril jem z
asbest-cnatlin Skrili« (thnit) patnt litstak
z i z bočno in plošenato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
ližu n Uttb pa Mddjtt p*ak
Poprave točno ia ceno. proračvai brezplačno in pošt, prosta.
Ker lak
Dobiva se vedn« pri L*«k
najboljši plosk aa mehka tla.
Keit-sva sela glazira za amivilne mize  . tO t
Kell-ova voščena pasta za parkete . • . 90 .
Kefl-OT lak za pozlatenje okvirov . * . 40 m Keil-ov lak za slamnike v vseh barvan
Kcil-ova pasta za čevlje...... 30 .
icu A nledena v Ljubljani.
1141
SketinlOkai ■ilijtliin ie>t|a:  Valentin   Upajo e. Črnomelj:   An to« Zarc.
m                 ™   m Kamnik i   Edvard  Hajek. Kranj: Franc Dolenz.  u u
saaovttlca: Oton noaua. jf0¥0 mesta; |van Picek. Kočevja: Franc Loy. s s
Lekarnarja A. THIERRVJA BALZAM
1CH Dt6W AlieaachtsrBahaa
■••s rfte M lil lil llllfcH«*«
■ iekM uno kot varstveno «»-—OBLASTVENO VAROVANO Vsako popačeaje, ponaredba ia ra2pe£avaiij<! dragega h,l'fni t iruotno podobeiati 8a*mk*«ni se Icaae.s4u>«odno i m «xiuje Zanesljivega zdravilnega učinka pri kailiu, ismet* ▼aaJB, briparaati, katarja v u.o«ira,mku, prsoim balaćiaaai, pri iailaaaoi, ielodeni* baJaa-•ih, poini ijliiafa mirntrn, nimk ■■ pnbnUao)«, M^ataaafa, gor.iiai, »wla<l«aai kataaa, aa» paajaaju, kaiiki, .ob.a.ai ia aaaaiia a ■' ibiim, tr^aa*« pa «dik, opaJaUaaaa, ".«puaf«« M. 12*« ali 6n, a« ! aaiaiaan **efa4Waa K Sat.
Lekarnarja   A. THIERRYJA
edino
centifolijsko mazilo
zanesfjivo   aajgnM lajfcpi »"iautj^p aOaJai   prt la fedke starih
oiaktiaaa   rairitaah, vivaajai,  aaia)k><wk, WkOi, aaahtiaaA, kavjak žuljnk : »aearani iz nywk vwe ii»)n k ha &<nm koLaa« afwraaSe
nepotrabcie.   1 flkMijaai mmuxt> K "-«0
Ociiiva se v tekmi pa Jtapk ratoM Mif Wtttl i Mpi nj UMRI.
MU ps nsn na aH mmb. & ^ i %^m* u mšk^ 1322
registrov. zacZruga z omejeno zavearo
se priporoča
143?
Proračune in načrte pošlje na zahtevo zastonj. — Izdeluje zlasti krasna sobne oprave za zasebna stanovanja, hotele,
ss   vile itd« Cene zmerne. Delo solidno. Postrežba točna.
Lastna tovarna opremljena z najmodernejšimi stroji
na Glincah pri Ljubljani,
wm in nas pot 9 Amerik
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antvvernea v Rew-York
32 je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antvverpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijnbljane vsak iorek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat cez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej stev. 26.
od južnega kolodvora na levo pred  znano gostilno 99pri  Starem Tlšlerlu1'
ELEKTR0T6 DCLHISKA
PREJE
KOLBEN IN DR.
PRAGA-VYSOCAHY
a
Dlaamo stroji In električni motorji. « Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. k Električni obrat vseh vrst Ventilatorji, a Tnr-bogeneratorji, električne železnice In lokomotive, ierjavi in dvigala.:: Obloč-nlce Ia iarnlce vsek vrst a Vodno turbine vsek sestavov (Francls, Pelton). a Točna, cena in hitra popravila vsek elektrttalb strojev dragih tvrdk. s Vse potrebo u insialiranje. a ■ 8 a a
06
4946
PA
11
42
RFU
i Modna trgovina
I . v Ljubljani |
I Stritarjeva ulica št 7.
I Solidno blago. Nizke cene. Vzorci pottnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
PAT
NT
vseh dežela izposluje inženir 20
-  oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahiiferstrasse &t. 37.
:: Jos. Pogačnik ::
krojaški mojster v Radovljici.
Odlikovan leta 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo. =====  velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. =====
=
Priporoča cenj. p. n. občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. — Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršulejo po najnovejšem kroju, točno in ceno ter se sprejemajo popravila. — Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. — Zajamčena je izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika, vsled česar zamore glede izpeljave naročenih izdelkov v okasu. elegantnosti, vestnosti, zmerni ceni in točni postrežbi konkuriiati z vsako drugo, tudi večjo tvrdko. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in :: ::  ::  ::  ::  ::  postal bode stalen naročnik,  s  u  ^  u  « ;:
Otroška igrača
je opravljanje domačega perila, ako
rabimo 1208
Persil
Zajamčeno neškodljivo!     Ni klor! Po polurnem kuhanju
bleščeče belo perilo.
i
Pprcjl"   varuje t Kamne :n perilo se v kotlu
mpM Cl 911 obeli kakor od solnca na trati
Tvornica: Bogomil Voith, Đunaj III |l.
Dobiva se povsod.
Dolžnost
vsakega zavednega Siovenca in Slovenke .e
da rabi izključno le
r .       - —\
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp
Franca Jožefa cesta 3.
■ B I
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba.
Klobuki
najmodernejše oblike in z   barve vsake cene* n
Cilindri, čepice, kravate
vedno najnovejši vzorci n in barve. s
Rokavice
iz usnja in sukanca la u kakovosti. z
(k
za čevlje in usnje
katero ie priznano najboljše.
Skatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter I vsak d me mani vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
Sraj ce
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, nogavice, žepni robci, z naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, Franca Jožefa c. nasproti glavne poŠte.
4306
se prodaja
i prid H s?. Cirila in Metoda.
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
iaua, Poljanska »sta št. 15.
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SIN
-— LJUBLJANA.
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča:
Najnižje cene.
Oljnate b ar ve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Marijin trg št. 1.
Vse vrste: firnežev, čopičev, lakov,
(Gips)
Olje za pode in stroje
Naslov zadostuje: r
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. :: Telefon štev. 41. ::
O. In*
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. apr. IS IJ
ss     K 74,433.380-—. ::
ia prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic.   Vlial Marijin trfl-SV. Petra CMta (V tliŠi •JKUCBiaZilDJ Generali").
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh  bankovnih   transakcij,  n. pr.:  Prevzemanje denarnih vlog   na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirfev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
I
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla čevan je  kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in Iz Amerike. 166o
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti n vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno.
v
r. P. VmiC & KOMP., LJUBLJANA
ss    tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino patent dvojno zarezani
str ešn i k-za krivac
s poSevno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA".
odprtin navzgorI
St
1 m i!
Miriifiitoik.
Me,pi opi •••»j*f#f
j
2
D-
8156
Za kratek čas.
K a t e h e t : Kaj je Bog rekel kači v paradižu?
Učenka: Po trebuhu se boš plazila in celo življenje boš prah brisala.
— To pa moram že reči, prijatelj, kar si oženjen, ti na obleki nikdar ne manjka noben gumb.
— Da; veš, moja žena me je že na ženitovanjskem potovanju naučila gumbe prišivati.
Polizobražena gospa, ki je silno ljubila tuje besede, se je oglasila pri zdravniku:
— Ah, gospod doktor, enkrat vas moram pa res insultirati — v glavi imam strašne konfekcije.
— Potem je odgovoril hudomušni zdravnik: Pojdite v hipoteko m si kupite za dvajset vinarjev rino-cerosolja, pa vam bo kmalu pomagano.
*
Fajmošter Jaka je razkazoval družbi odličnih tujcev svojo cerkev in ji je pokazal tudi kapelo, kjer se vrše poroke.
— To je torej tisti prostor, kjer se zgode največje neumnosti na svetu — je zakiical eden tujcev.
Fajmošter Jaka je malo pome-žikal, potem je pa sramežljivo izjavil:
— O, ne — tisti prostor je pa moja pisarna v farovžu.
— Kaj se je Mici omožila? = Da!
— Koga je pa vzela?
= Oh, veš, cirkuškega umetnika. Njen mož se zna zvijati kakor kača in živi od tega.
— Kako se pa razumeta?
= Veš, da dobro, saj ima Mici vendar moža, ki ga lahko okrog prsta ovije.
* *
Sodnik : Torej vaš prijatelj ras je s slamico požgečkal za ušesom in vi ste na to postali ofenzivni.
Obtoženec: A, kaj ofenziven! Za nho sem ga vsekal.
— Ali bi ti šel h gledališki predstavi v Ljudski dom?
= Zakaj ne — če bi me ravnateljstvo dobro plačalo.
2 ena:   Vidiš, takega moža bi rada imela, kakor je oficijal Špeh.
ra je svoji ženi rekel, naj si gre pogledat spomladanske klobuke po dvesto kron.
Mož: Ali sem ti jaz že kdaj hranil, da greš pogledat klobuke, ma-
gari če so po tisoč kron ?
* * *
Kuharica: Fant, fant — ne vem, če me imaš še tako rad kakor nekdaj.
K o r p o r a I: Imam te ravno tako   rad.    A   kako si prišla na to
misel ?
Kuharica: Vidiš, kadar sva v začetku najinega znanstva sedela v gostilni, si ti plačal za naju oba: pozneje si ti plačal zase, jaz pa zase. no. in zdaj moram jaz plačati za oba ...
* *
— Ti, kaj praviš — ali imajo v nebesih tudi kaj pijače?
= Veš da — kako bi pa drugače i/veličani ves dan prepevali.
*
Advokat : Vaš račun znaša j 875 kron.
Klijent: 1875 kron? Prokleto je draga ločitev zakona. Še dražja }e, kakor poroka.
Advokat: To je že res — ampak zato je tudi veselje večje.
*
— Torej so vain zdaj na Hrvaškem razveljavili vse postave?
= Beži, beži, pri nas na Hrvaškem sploh nismo nikoli postav imeli.
— Glej, kako je hitro šlo. Prijatelj Janez je bil še sinoči v naši družbi, tako srečen in zadovoljen je bil in vesel . ..
= Kaj se mu je pa zgodilo?
— Danes zjutraj se je oženil.
*
Velik podjetnik je prišel nadzorovat eno svojih stavb in je zagledal med delavci človeka, ki je držal roke v žepu in gledal, kako drugi garajo. Podjetnika je prevzela jeza.
— Slišite vi, je zakričal na moža, zdaj sem vas pol ure opazoval in zdaj mi je vašega lenuštva dovolj. Tu imate deset kron — nič ne ugovarjajte — spravite se, in če vam ni prav, pojdite me tožit.
Ko je mož z denarjem odšel, je podjetnik povedal polirju, kaj se je zgodilo.
— Ali, gospod, je dejal polir, saj ta človek ni bil še najet, ampak je prišel le vprašat za delo.
Bodoči tast: Ljubi gospod — zdaj mi pa povejte, kaj ste študirali.
Snubec: Filozofijo!
Bodoči tast: Filozofijo! Lej-te, to me pa res veseli, zakaj pri moji hčeri boste potrebovali veliko filozofije !
Mati: Dovolite, gospod učitelj, da vas vprašam, kako pa kaj napreduje moja hčerka pri igranju na klavirju.
Učitelj : Vse bi bilo prav, če bi se le ne držala tako hrčevito svetega pisma.
Mati: Svetega pisma — a kako pa to?
Učitelj: Pri njej desnica nikoli ne ve, kaj dela levica.
Foulardna svila
od meter l K 15 vin naprej srn bluze in obleke. Franko in ie omrinjrno ae poSilja na dom. Bogata izbira vzorcev se poSlje s prvo po&to Tovarn« in svilo Hfnnfbfrg, Ziirlrti. 2 164
Ustna voda
Zobna krema
Ze stoletja znani
» " " napa—
a Skalic na kislina
kot podpirajoče sredstvo
pri zdravljenja v Karlovih varih, Marijinih lažnih, F ranči sko vili lažnih vedno sijajno preizkušena.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev neme, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano lilifakomlečno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova lilijska krema -.Irlaneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po :   :   70 vin. se dobiva povsod.   : :
GUMI PDDPETNIKI
trpežni, lahki in elegamni ter nejcenejši.
Proti
18
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v LJubljani, Resi jeva cesta stev. t
poleg Franc JoZefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c. k r. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-nstna in sobna voda.
Sanja,  Hrvaško,   22.   februarja 1908. Blag. gospod lekarnar: Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-nstne zobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zoboboi, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. 9 Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
mmm
A. KUMST
. LJaMlfta« Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnofa izdelka za dame, fosmods in otroke |o vodao na tsbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
O.F.
prvi in edini slovenski oglaševalec in trgovec glasovirjev
Ljubljana, Poljanska c. 13. I.
Glasovir Je, planine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Katici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le
koncesiionirana tvrtka 0. F. Jurasek.
Zastonj
dobi vsak l ploš čo in  200 igel, ako naenkrat nali roči 6 plošč. ::
stonj
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati 2e od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. Po Zajec
Ljubljana, Stari irg 9.
□IE3IE1IO □ □!□ Din
Josip Stupica
jermenar in sedlar
; v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
, Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljene —-----
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
j katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-:s sčine, že obrabljene vozove in bi
1 konjske
oprave.
□IDonininininin
ročnih del
TONI JAGER
v LjnMJaal, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
iTamburiranj e
Montiranje :-:
Plisiranje :-::-;
GlaSOVir »500 kron!!
dobro ohranjen in novo popravljen
se takoj za vsako ceno proda.1064
Pojasnila: Poljanska cesta 13/1.. Ljubljana.
Odda se takoj lepo meblovana
soba
i posebnim vbodom io kopalnico ter hrano.
Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
j Vam plačam, ako vaSa kurja očesa, brada-{ vice, trda koža ne izgine brez bolečin v 3 dneh z mojim uničevalcem vrastlth korenin, maillom Rlx. Lonček z garancijskim pismom vred l K. — Kemenv, Sošice, I.f postni predal 12 64, Ogrsko. 967
Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje ter razpošilja =
Prva siselka tvornica taibnric J.STJEPUŠIN
Sisek (Hrvaško.)
Odlikovan  na  pariški izložbi 1. igoo  ter na  mi!enijski izložbi leta 1896.
Poleg tamburic in skladbah za tamburice ima razna glazbila, n. primer
gosli, citre,
gitare, mandoline, harmonike, okarlne itd.
za katere se posije poseben cenik
Veliki ilutrovani cmevnik se pošlje vsakeme frank« io zastonj.
V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom >TAMBURICA«, ki poleg pouka prinaša tudi tamburaške skladbe  in stane  na  leto samo 8 K.
V Ameriko in Kanado
pripravna, cena in zanesljiva volni a
CUNARD LINE.
Carpathia iz Trsta, dne 30. aprila 1912. Sazonia iz Trsta, dne 14. maja 1912. Pannonia iz Trsta, dne 25. maja 1912. Iz Liverpoola:
Najhitrejši in najlepši parnik sveta,
Lusitiania, dne 27. aprila. 18. maja, 8. junija. 29. junija, 27. julija 1912.
Maaretauia. dne 11. maja, 1. junija, 22. junija, 13. jniija 1912.
Pojasnila in vozne liste pri
Andr. Gfilasek ? Ljubljani. SlomSkoia olica It. 23
poleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-New York lil. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 123 za otroka pod 12 leti z davkom vred
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1. Vitekov „Odoline", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4*—.
2. Vitekov „Nucln", dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2 —.
3. Vitekov „Nucln", enostavno barvilo. 1 steklenica K 1*—.
Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet. in diet. izdelkov tvrdke
Fran Vitek ft drug. Praga.
St?. Drogerija jffdrija
Ijobljana, Selenburg. o!. 5. nasproti glar. poŠti. Anton Kane drogerija. Židovska olica štev. 1.
Najfinejši
špirit
:iz žita, najboljša: kakovost za žganje
se dobi edino v množinah
od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki ::
H. Rosner & Ko.
LjiHjai niti »iuvam JMu
	
	in modno blago za   g o- 1 »pode in gospe  pripo- SnBmUVDn^nn
PROKOP SKORROVSKt in SIN
v Humpolcu na Ceskem
Vzorci na zahtevo Iranko. Zelo smerno cone. H a teljo da toka) isgo-tovltf obleke za go.p
ZEFIRE
Spomladanska in poletna sezija 1912.
En kupon 3*10 m dolg za kompletno moško obleko '
(suknja, hlače, in telovnik)stane samo
1 kupon  7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Kupon ca '"mi salonsko suknjo 20 K., dalje blago ca povrSnike tnristovski loden,  svilnate kamgarne itd   razpošilja po tvorniskih  cenah ra solidno in reelno dobro znana tvorniska zaloga sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci grana ln Iranko. 541
Prednosti, ki jih imajo privatni odjemalci, ako blago naročajo naravnost pri firmi Slogel-Imhol na kraju tvornic-. so velike. Stalne najnižje cene. Velika iibtra. Tudi najmanjša naročila se izvrše s
popolnoma   svež m   blagom   natančno   po vzorcu.
?|Ujr Od leta 1868 se ~WtL
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
G. Hella & Comp.
H ga priporočajo odlični  zdravniki, skoro  t vseh evropskih državah z odličnim sspebom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lisajem io paraz, izpuščajem, luskinam
na glavi in v bradi, ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh dragih kotranovTh mil, ki se nahajajo v trgovini Pri poltnih boleznih rabite Jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
_--— Dalje: -
Bergerjevo boraksovo milo
in sicer proti ogrcem, ogorenju. pegam, mozoljem in drugim neprilikam koze.
Gena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 70 vinarjev.
Noto:  Bergerjevo tekoče kotranovo milo
je izvrstnega učinka pri kožnih boleznih, ln-skinam na glavi In v bradi kakor tndi kot sredstvo za rast las. Steklenica 1 K 50 vin. Zahtevajte po lekarnah ln zadevnih trgovinah izkljnčno Bergerjeva kotranova mila ln pazite na poleg stoječo varstveno znamko ln na polegstoječl finnin podpis 6. Hell & Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1883 in z zlato — svetinjo na svetovni razstavi v Parizu 1900
Tvornica :
O. Hell & Comp., Dunai, I., Biberstrasse 8.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah i Milana Len s tka dediči, Ph. Mr. Josip Čitmr, J. Mavr, Q. Piccoli. Ubald pl.
Trnkoczv in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem
Varstvena znamka: Sidro. 3329
tiniment. Capstci comp.
Nadomestilo za
PI-Elllf i s sita
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po
80 h, K 140 in 2-— se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega   domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom-, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Richterjeva lekarna
pri »Zlatem levu" f Pragi. Eli&na č. 5 iroia.
Ranitve I
vseh vrat na] M skrbno varujejo vsakega K aitaHinanja. |
ker te s tem lahko najmanjša ranitev razvije do prav hudih, težko ceijivih ran. Ze 40 let se prasko domač« mamilo obnaša kot omečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, hladi in poapeluje saraicenje in cacelitev.
MT ro poitt as pošilja
Cel lonček 7u hel. Kdor pošlje po posti naprej 3 K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako postajo Avstro* Ogrske.
Pomor na Ime Izdelka. iiSelovaloa, oena ln var-etvono snamko. P| Islaa . Gla
po 70 h.
1153    I B. FRAGNER, c k. dvorni dobavitelji.
lekarna pri »Črnem Orla", Prsss,
aL it. I
Zmtoge fo vs*A UWamak Astro-Ogrske V Ltabltonii lekarne Joa. Majr, a>. S.
4026
62
575^29
79
6963
14
82
ŽGANJARNA ROBERT DIEHL
Priporoča svoja doma ftgano štajersko slivovko, bo« rov n ičevec,    b r i n j evec,
u tropinovec9 ■> vinsko žganje in konjak.
CELJE
J. C. MAYER
I o)
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno tc&o»in
na debelo in drobno.
Ljubi ana, Stritarjeva ulica.
Izdeiovatelj vozov
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
43       novih in le rabljenih
uar vozov,
130 lastnih podružnic doma in v inozemstvu.
II
a ■
m a
J* fl • S °* *fi
s s.
Za
■S o
2.-S
B C*
O M
•O bi
9 S.
o S"
Mm pobiltvo n pisarne In
233 Sobe za gospode.
Glogowski & Co.
c. in kr. dvorni dobavitelji Gradec, Joanneumnn^ 8. Telefon 384 Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva.
Iidelovanje načrtov po lastnih arhitektih Dobavlja se tati na udobna delna odplačila.
^   &rtt arste elegantna l ■ in po mshi ceni so naša •
obuvala
«
\ Mlfred čTrankel kom.ar. j
*      tfa/večje podjaijs svoje vr^te v monarhiji. *
7
« rrodajGmica v Ljubljani;
• *
0 m
\   Sfrttarjena alica
Ta pate LitioSej s Lincrusta
Preprogam* ca
Jerk & Šchuschiiz
Dunaj VI., Gumpendorferstr. 6. Vzorci in proračuni na zahtevo zastonj
rehitro oslabelost organizma
in s tem spojena motenja so pogosto posledica pomankljive prehrane. Zato je vsakogar dolžnost, da na pravilno pohrano obrača največjo pozornost.
Ziviio Nutrigen je bilo pripravljeno na podlagi najnovejših znanstvenih  raziskavanj  in  spaja v  pravilnem   razmerju   vse  žlahtnejše • hranilne snovi: beljakovino, ogljikove hidrate, tol&čo ter za jačenje organizma določene redilne snovi, o čemer so na razpolago poverjene kemične analize.
Edor ilvilo Nutrigen redno rabi, zadošča zahtevam idealnega p ohranja van] a, ki je poklicano ohranjevati zdravje v organizma.
Damo Vam Nutrigen zastonf. 1501—11. Zahtevajte takoj, sklicevaje se na naš list škatlico Nutrigena
zastonj in poštnine prosto
zahtevajte pa tudi poučno brezplačno knjigo, ki so v njej obširno razloženi temeljni principi pravilne prehrane.
Doslej se je v Avstro - Ogrski porabilo 250.000 škatlic Nutrigena, kar nafbolfe dokazu še ne do se. no dobroto in veliko pril nbijenost tega živila.
Peiije Hip, Uwk Elisttri štev. 16, odi 173.
Dunajska :: cesta ::
(Za Bežigradom 6).
i
0 i
I mizarstvo.
Vljudno naznanjava slavn. občinstvu, da sva otvorila novo in moderno delavnico :: opremljeno z najboljšimi :: stroji, ter se priporočava ss   za prijazna naročila. ::
Proda se pod Rožnikom
5 rrvnut od Ljubljane 1344
gnonaoslrepna hiš
z velikim vrtom. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1344
udležne Kacine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Ur. i. M 31-
stranievalec kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Raz-833    pošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A. Rix. laboratorij, Donaj IX., Berggasse 17/1.
«31
Tigraste spalne odeje
dobro stanovitne kakovosti. Št. 2051. Okazijske tigraste flanelaste odeje, debele, temelj raeliran, s pa-s n sto bordoro 179X 100 cm velikosti K 2*20. $t. 2051Ista, 124.^ 200 cm velika K 260. St. 2050. Izredno cena spalna odeja, svetlost va s pisano bordnro 175 x 100 cm velika K 1*70. It. 20501Ista boljše kakovosti 190x130 cm K 2*40. Največja izbira v mojem glavnem katalogu. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar ■azaj. Pošilja naravnost privatnim po povzetju ali denar naprej priznano jako zmožna svetovna tvrdka c. in. kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, razpoiiljaliiu v Mostu 11».
Ceiko. — OUtbI kalalo« i «000 slikani na zahteva gratis te Iranko.
lm
tati
in eden uženec
se sprejme takoj i tr m i eio pri
sa lEplan. aiali i MnijalL
] Sanatorij
m
11
Mirni dom".
Zdravilišče za živčne in notranje bolezni, rekonvalescente. Indi-ciduelno zdravljenje. Zmerne cene. Celo leto odprto. Ceniki.
Dr. Fran Ceh
pošta Gornja Kungota pri Maribora.
3E
312
Išče se
1492
Plača po dogovoru, ne izpod K 3500. — Mora poznati en slovanski jezik in držati v RoČu lekarno. S časom postane lahko železniški zdravnik. Več se izve pri glavarstvu občine Roč v Istri.
IF
RYX
39