196
Dopis iz Dolenskiga.
Po Dolenskim je letos letina sploh srednja bila.  V nekterih krajih pa skoraj bolj slaba ko srednja. Pšenica, rez in sploh vsa stern je prav lepo kazala, strašna vročina pa, ki je bila perve dni Maliserpana, jo je prehitro jzzorila.    Zerno je   drobno   ali   pa  še   elo   gluho ostalo. Slame je kup, zernja pa malo. Pšenica je naj bolj i tako plenjala, de so tri kope (kopa 00 snopov) dva mernika dale. Turšica in proso   ste se srednje skazale.    Ajda je prav košato rastla, in bo veliko žgancov dala. — Perst-nine (kuhe) to je krompirja, repe in korenja se je obilno perdelalo.   Kepe niso ne bolhe, ne gosenee nadlegovale, pa vender ni tako debela, kakor je bila lani. — Čebel je lanjsko   zimo prav veliko panjev pomerlo,  .spomladi niso kaj rojile, v ajdi so pa veliko nabrale. Kdor je letos per-siljenee naredil, je   dobro opravil. —  Za sadje lotos ni bila dobra letina. Cešinj je bilo prav malo. Jabolka, hruške in česplje so seoitertje nemalo obrodile. Dolenci, posebno tisti, ki imajo vino, pa tudi rejo sadja premalo obrajtajo. Kamor se človek oberne, vidi divjakov veliko, ki cepljenja čakajo, pa je ni roke, de bi jih požlahtnila. Najdejo se semtertje kraji tudi po Dolenskim,  kjer  imajo veliko lepiga sad ni ga   drevja zasajeniga ,   pa   se tudi taki najdejo ,   kjer za   voglam   namesti sadniga  drevja verbe, in jagnjedi rastejo, de je kolje za nograd per rokah. Tudi verbe in jagnedi m vinorejcu potrebne, tode bi se imele le po močirnih krajih saditi, po ktčrih sadne drevesa nočejo rasti, verbe in jagnjedi pa še prav radi rastejo. „Stori eno, draziga pa ne opusti" tudi tukaj velja. Menim, de mi bo tudi naj terdoglavniši   vinorejec  pustil veljati, de je veliko lepši, če je okoli hiše sadno drevje, kakor pa, če so verbe ali jagnjedi. De pa jabolčno in hruškovo dervo veliko več dobička na leto  da,   kakor verbino ali jagnjedovo, vsak slamar sam ve. Vinorejea le ljuba gorica preveč moti,   de   ima   za   poijodelstvo in rejo sadja in živine premalo skerbi. Oorenec se bo gotovo čudil, če mu povem,   de   po   vinskih  krajih malokteri krnet živini rezance daje. Le suhiga sena in slame ji pokladajo. — Res je,   de je gorica telesni   natori prav  prijetna stvar.    V hramu per dobri kapljici,   se človek razveseli in pokrep-ea, ter kmalo pozabi na vse svoje reve in nadloge. Res je tudi,   de   vino  še zmiraj nekaj verze,   če se le prav oberne; tudi to je gotova resnica, de so taki kraji, postavim, okoli Metlike in 8 eni i ca, kjer kmet nima pod milim Bogam   za nobeno   drugo reč,   kakor za vino denarja potegniti, de davke odrajta, in druge potrebe opravi ; pa mi mende tudi nobeden skušen ne bo odrekel, de je tudi res,   de   sta   gorica   in   hram pribežališe in šola veliko grešnikov.   Slab gospodar dan za dnevara v gori prepiva, dokler sod   kaj ima,   pozabi   na   davke in družino, ženo in otroke, zapravlja dragi čas in premoženje; pijanec nosi svojo žejo od hrama do hrama, od gore do gore,   dokler se popolnama  ne poživini;   z   eno besedo, hrami so  šola lenobe, pijančevanja in nesramne kvanta- • rije;  šola goljufne ljubezni,   loternije in   prešeštva; velikokrat tudi  vzrok  časne in večne nesreče.    V hramih se nogradi in grunti po gerlu poženejo, velskrat clo pametni možje   in   žene v prešeštnike   in prešeštniee ,   ne-
dolžne deklice in fantje v gerde neeistnike in nečistnice preobernejo ; res je kar pregovor pravi, namreč: de je čistost rožica, ktera po goricah in okoli hramov ne raste. — Gorica bi bila pač lepa stvar, ko bi ljudje to tudi storili, kar tolikanj radi prepevajo, namreč:, „Po pameti ^a pimo , de pamet' ne zgubimo", i. t. d. Oj de bi ga pač po pameti pili, de bi premoženja in duše ne zgubili! —
(Dalje sledi.)
199
Dopis iz Dolenskiga.
(Na dalje.)
Terta se je letos slabo obnesla, t ode celo leto smo se bali, de se bo še slabeje.   Lanjsko zimo je po nižjih nogradih  močno  pozebla,   potem jo je dež zaderževal, med šmarnimi  mašami je bilo prehladno  in toča je cele gore potolkla,   po nekterih krajih je grojzdje jelo gnjiti po drugih se ga je palež lotil. Ako bi mu zadnji mesec pred  tergatvo  gorkota  ne  bila tako stregla,  kakor mu je, bi bili takiga praskovca imeli,   de  ni bilo že davno takiga.   Tako   pa  bo srednje vince.   Perdelalo se ga je pa, kjer je dobro, tretji del manj, kakor lani.    Nekteri. so ga tudi komaj polovico od lanskiga dobili, veliko gora pa je tudi,   ki   ga   še polovico   niso dale.    Desiravno je letošnje  vino   slabeji  od   lanskiga,  ima vender  že  visi ceno, kakor jo je lansko, ob tem času imelo. Avstrijansko vedro se zdaj ne  kupi lahko spod treh goldinarjev. Kjer pa  dobre  vina  rastejo,   pa  že  za  malo vedro (32 Ur-keljnov) hočejo tri goldinarje pa tudi štiri imeti. — Gotovo je, de bo letošnje vino hitro z gora šlo.   Železna cesta ga bo veliko  pobrala,  namoštniki mu tudi ne bojo per-zanesli,  kmeta  pa  že  navadno  vsaka  pot ravno memo hrama  pelje,  dokler   per   čepku   še  kaj   teče.    Nekteri bojo o veliki kopi morebiti že mogli vodo   piti. — Nizke vina   so  se   letošnje  poletje  po  tistih krajih,   kterim je železna  cesta  per  rokah ,   prav dobro prodale   za   delavce per   železni   cesti";   za   prav  dobriga  štiriinštiride-setca pa ni bilo veliko kupca, nekteri pa ga še tudi niso marali prodajati, ker se je vidilo, de mora njegova cena poskočiti, kar se je tudi res zgodilo. — Mernik pšenice
200
se ob Savi za železno cesto po 1 gold. in 40 kr. prav lahko proda, tudi krompir in sadje se per železni cesti dobro speča.
Ker se že tukaj od vina menim, ne morem kaj zato, de tudi viličarjem eno očitam. To namreč: zakaj de oni dobre Metliške in Semiške vina, postavim: močniga Drasičarja in prijetno Veselico i. t. d. za hro-vaške vina po Gorenskim prodajajo, ker so te vina ven-der prave krajnske vina, ktere bi imele naši deželi čast delati, ne pa sosedni. Naši sosedje so nam dragi sosedje, tode v ljubezni do sosedov ne smemo lastne domovine pozabiti. Vsakimu svoje! — Nikar se ne motite ! Beli Krajnci po jeziku niso Hrovalje, de se ravno belo nosijo; pa tudi ne Serbi (zunaj Marijodolcov, Bojančanov in nekaj maliga starovercov v metliški fari), desiravno jih je bistroumni in visokoučeni Ceh, P. 8 af ar i k mende vse poserbil .*)', sicer ne vem kje bi bil na Krajnskim 40,000 Serbljanav dobil. Bog ve kdo gaje tako podučil? —
Toča je letos prav dolgo perzanašala. Mislim de beliga žita na Dolenskim nikjer ni pobila, nograde pa je hudo poškodovala. Veliko goro v Dobemiški fari, ki ji pravijo Lisic, je neki do dobriga potolkla; okoli sv. Križa je hudo zgrajala; Boštanjnske gore dvakrat pokle-stila; po G rib l j ah v podzemeljski fari in okoli Vince je neki tudi veliko škode storila. V Debercu, Mali-kovcu, okoli sv. Duha, Rake in Lesk ovca letos mende toča ni kaj, škode storila.
(Konee sledi.)
*) S. 73- Jahrb. d. slav. Lit. 1. Hft. 1843. „Die Serben, als der Hauptstamm der Šiidslaven, werden atif etwa 5.294,000 Kopfe gescliatzt; von diesen wohnen in Ungarn und dem Banat 542,000, in Slavonien und seiner Granze 738,000, in Jtroatien und der kroatisclien Granze 620,000, in Sudkrain 40,000" u. s. w.
202
Dopis iz Dolenskiga.
(Konec.)
Klaje je letos toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Seno in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli voda ležeče travnike , so letos malo sena dobili. Premo-čirni travniki niso kaj veliko sena dali, travnike ob vodah je pa povodenj poškodovala, seno in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je oba pota silno dobro skazala. Nemško deteljo so sploh po petkrat kosili, sternišnica je prav velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je prav lepa.
Neizrečeno veliko veselje je po Dolenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lepi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta miiostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal, in tistim, ki so njega vzrok ! —
Železna cesta je že to leto Doleneam nekoliko dobička dala, de so bolje vino, žito in druge reči prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne ceste še veči dobičke obetajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kako bi se dala Do-lenska stran z novo velko cesto, ktera ima čez gore med Šentjanžem in Radečami peljati, z železno cesto zvezati. —
Dve novici še moram povedati, ki ste' se na Dolenskim letošnje leto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod neke grajšine na Dolenskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lep hrastov boršt vreden!  Naj pomislijo tisti, ki
203
so svoje dni že veliko tavžent hrastieev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastice še clo sadijo. S Studenca proti Savi grede vidiš cel hribic s hrastici nasajen. Tudi na Gorenskim vem za prav bogatiga kmeta, ki spomladi hrastice presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne vejo koliko je lep hrastov gojzd vreden. — ,
Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii prav žalostna zgodba perpetila, namreč: nekimu kmetu zboli vol na vran enim prisadu. Zdravila so, to se ve, bolj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Ker so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesa se jim je škoda zdelo zavreči, neki kmet — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo meso škodljivo. Sosedje so ga tedej jedli. Kmalo jih je jelo strašno v želodcu peči, potlej jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Ker je ta bolezen, kakor slišimo, letos že več volov pomorila, bi bilo dobro , ko bi kdo "*) nauk dal, kako se ta bolezen spozna in odverne, morebiti bi se tako zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Do-lenskim že marsikteri prešič ozdravil.                   L.
*) Popolno podueenje, kako vraneni prisad spoznavati, ga o <1 v i r o v a t i, o z d r a v 1 j a t i, in z bolno in cerknjeno živino ravnati, smo že dali v Novicah v 3. listu leta 1843 pod nad pisarn: ,, k ter i h živinskih kug se je poleti nar bolj bati." Tudi c. k. vladarstvo je enako podueenje fViehbeschau-Ordnung) razglasilo v letu 1839. Skoda za sto in sto danih dobrih svetov in podukov, ce se kmetje zanje ne   pečajo. Komur ni svetovati,   temu ni pomagati!
Vredništvo,