Inserati >e sprejemajo in velii tristopna vrsta:
■i Kr., Re se tisku Ikrat.
u i> »i i» ^ „
16 ii it n n 3
fri večkratnem tiskanji se -ena primerno .manjša.
Rokopisi
86 ne vračajo, nefrankovaua pismu, se ue Bprejemajo
Naročnino prejema opravništv. administracija) in ekspedioija na Starem trpu n. št, 16
Pilititu lisi za slorasKi iiarofl.
Po poŠti	prejeman veha:
Za cele len,	, 10 jri. — |<r,
sa pol fu.	6 .. —
r.a četrt leta	. ,	oh
V administraciji veiis: Za celo ieto . . S pi. 40 b., r.a poi leta	4 '_'() M
r.n četrt Icu . . 2 10 „ V Ljubljani ua dum uošilikn velja 60 kr. vet? na leto.
Vredništvo je na Br^u rukn. štev. 190.
izhaia pctrikrat ua tedni m sii-nr v toreK . četrtek in «OD"ii,.
Pozor, delale!!
Bilo je velikonočni pondeljek, ko stopim dopoldne okoli enajstih v gostilnico ljubljanske čitalnice. Tu zagledam nekaj nenavadnih ljudi, kterih sicer tu ni videti. Popraševaje zvem, da je to shod ljubljanskih delavcev ali prav za prav čevljarjev. Brž zbudi mojo pozornost „govor" v nemški besedi iz ust mladega človeka. To me zapelje, da poslušam. Naj tu ob kratkem povem, kaj sem od različnih govornikov vjel ua ušesa.
V precej okorni nemščini, z modernimi frazami bogato prepleteni, so razkladali različni govorniki tista načela, ki begajo in vznemirjajo delavce po Švici, Nemškem, Francoskem in jim belijo glave, obenem pa jih tirajo v čedalje večo revščino, ker so jim pri delu napoti iu jim tako kratijo zaslužek, o kterem po vsem svetu živi vsak, tedaj ne le .,delavec."
Prvi govornik se je čudil, da je povabljenih, zlasti čevljarjev, prišlo tako pičlo število k shodu; to je znamenje inlačuosti. Drugi govornik, ki se je zarad tega jezil, je to ^žalostno" prikazen razloži! blizo tako-le: Delavci so šli danes najbrže v cerkev molit za izveli-čauje svoje duše in izprosit si nebesa na onemi svetu. Ali kaj vemo mi o onem svetu? Kdo! nam je prišel pravit, kako je tam? Bolje za' nas, da si pribojujemo nebesa že na tem svetu, teh pa si ne bomo pridobili v cerkvi, ampak s tem, da hodimo rajši v zbore, kterih namen je združiti „delavce" vsega sveta.
Društev je mnogo, tudi v Ljubljani. Rokodelci (ali po besedah vseh govornikov ,,delavci", najbrže ker vsi drugi ljudje so postopači pis.) imajo v Ljubljani sici r dve društvi, katoliško in izobraževalno. Prvo ni nobenemu
govorniku po volji, ker ,.farji" za delavca niso še nič storili, ampak ga rabijo le za svoje namene ; drugo je premrzlo, ker ima le denarne namene, namreč podpirati bolni; in onemogle. To pa ne velja, ampak „delavcenv; je treba drugih društev — kakih, to iz govorov ni bilo razvidno; morda govorniki tpga še sami ne vedo ali pa povedati uiso smeli, ker jim je bila hladna roka policijskega nadzorstva (v tem slučaji enkrat res opravičenega) za hrbtom.
„Požarna straža" zato ni za delavce, ker navadno nimajo nič, kar bi jim moglo pogoreti: če tedaj nji služijo, se žrtvujejo le za druge, za kar pa nimajo nobenega plačila.
Ilavno tako, kakor so ti aposteljni soci-jalnega demokratisma hudi na „klerikalce", tako hudi so tudi na ,,liberalce." Tudi ti delajo le za svoj žep, vporabljajo .,delavca" le za svoje samopridne namene, sicer ga pa pehajo, tlačijo in sti-kajo, kjerkoli morejo.
Sploh po načelih socijaluih demokratov „delavec" ne sme biti ne narodnjak ne nem-škutar, ne Slovan ne Nemec, ne drugoverec, ne klerikalec, ne liberalec, kratko: ue človek, ampak le ..delavec," Slovenec je nasprotnik nemškutarju, katoličan nasprotnik drugovercu ali brezvercu, klerikalec nasprotnik liberalcu; vse to hujska ljudi druzega proti drugemu, dela razpor med ljudmi. „Delavci" pa morajo biti po vsem svetu zedinjeni, enega duha, ene misli, da postanejo tako velika, združena moč, kteri bo mogoče doseči svoje namene.
Kaki so ti nameni, tega govorniki ali sami niso vedeli, ali pa niso smeli razodeti. Vse to napenjanje se mora človeku smešno zdeti, pa je vendar nekoliko resne pozornosti vredno zavoljo tega, ker so v vsakem stanu ljudje, ki gredo sleparjem na limanice. V Ljubljani sicer
Biblija.
IV.
(Dalje.)
Ako slika pesnik Ilijona mladeniča, katerega je podrlo kopje Menelajevo, prispodoblja ga mladej cvetočej oljki, ki je v vrt daleč proč od solnčne vročine presajena med roso in la-hor — vetriči. A na enkrat jo požene silovit veter na prešnjo zemljo; in ona pade na breg studenca, ki jo je redil, donašaje sok njenim koreninicam. Tu imamo dolgo prispodobo llomersko z njenimi čednimi posameznostmi.
„Krasno in nežno oljko malajo od vseh strani pihljajoči vetriči ; in ona se šibi pod bliščečim cvetjem. Ali takoj pridere piš se strašnim vrtincem, ki jo izkorenini iz tal in položi na zemljo."
Dozdeva se nam, da slišimo pihljanje vetra po vejicah mlade oljke kakor pozneje bučanje piša.
Biblija ima za vse to le eno potezo.
„Brezbožnež, pravi, bode obletel kakor
vinograd v prvem cvetju, 111 kakor oljka, ki odvrže svoje cvetje."
,,Zemlja, vskbknil je izaija (24,20), bode omahovala kakor pijanec : odnesena bode kakor šotor, ki je le za edno noč postavljen."
Tukaj je veličastno v nasprotji. Izraz „odnesena bode" vzdrži duha v višini, in človek pričakuje neko velikansko prispodobo, dok ne pristavi prorok: kakor šotor, ki je samo za edno noč postavljen. Mi vidimo zemljo, ki se nam kaže tako neizmerno, razpeto v zračnih višavah kakor majhen šotor, a po tem z lehkočo odneseno od mogočnega Boga, ki jo je razpel, in kateremu je trajanje tisučletij memogredoča noč. —
Tudi druga vrsta prispodob, ki smo jih pripisali bibliji, namreč podaljšane prispodobe nahajajo se v knjigi Jobovi: „Videli bodete hudobneža, porošenega pred solnčnim vzha-janjem; in njegovo deblo poganja na njegovem vrtu njegove korenine se množijo na skalovju in se razraščajo med kamenjem. Kadar se pa iztrebi iz svojega mesta, ga kraj, kjer je stal,
aposteljni socijalnega demokratizma, ki so se tu pokazali v nemški obleki, ne bodo dobili dosti učencev, ker skušnja uči, da se delavcem tam najbolje godi, kjer jim enake muhe ne rojijo po glavi. Mi si mislimo delavcem koristna društva le taka, po kterih dobivajo ina-terijalno pomoč v sili, po kterih se izobražujejo v vsakem obziru za svoj poklic, in ki dajo pošteno duševno zabavo njim in njihovim ro-dovinam; drugačnih društev za delavce res koristnih si ne moremo misliti, ker vsako, ki ne bi imelo tu omenjenega namena, bilo bi delavcem škodljivo, pogubno, ker bi ga odvračalo od njegovega poklica.
Do malega vse, kar se zadnja leta zatrosi iz tujih dežel k nam, je škodljivo, to nas uče prebritke skušnje. Socijalni demokratizem je že po drugih deželah storil dosti ljudi nesrečnih, pogubil brez števila rokodelskih rodoviu, tedjij ni treba, da bi jih še pri nas. Res, da se zavoljo splošnih slabih časov tudi našim delavcem ne godi dobro, ali za to občno bolezen vseh stanov, tedaj ne le ,,delavcev'. tuja rastlina, ki se imenuje „socijalni demokratizem", ni pravo zdravilo, tudi aposteljni, ki jo hočejo med naše delavce zatrositi, niso pravi zdravniki, ampak mazači, sleparji, ki hočejo s ši-rokoustno besedo pokriti svojo lenobo, kajti znano je, da so delavski agitatorji in hujskači sami največi lenuhi, ki nobenega dela ne vzamejo v roke, ampak hočejo živeti le ob davkih, ktere naj pridni delavci plačujejo v njihova društva.
Mislim, da bo ta kratka beseda našim rokodelcem dovoljno svarilo zoper socjalno demokratične tiče, ki ali sami priletavajo k nam iz drugih dežel, ali pa dobe od tam perje, ktero potem nataknejo, in orgeljce, po kterih
j zaničuje in mu pravi: Jaz te nisem nikoli iu |nikdar poznal" (S, 16—18).
Kako je. ta primera ali tem več ta raztegnjena podoba čudovitna! Po tem takem bodo hudobneži od svojih pustih src, od kamenja , na kojem so v prešnej sreči nespametno kali poganjali, zaničevani. To kamenje, ki povzeme besedo , je neka vrsta personifikacije, katera je skoro neznana bila Jonskemu pesniku.
(Vendar se v Ilomeru pri nekej priliki joče obal Ilelesponta.)
Ecebiel, prorokovaje razdejanje Tirskega mesta, kliče: Ladije bodo strmele ob dnevu tvojega strahu, in otoki se bodo tresli v morju, videti, da ne hodi nihčer več skozi tvoja vrata."
Je li kaj strašnejšega od te podobe? Dozdeva se nam, da vidimo to nekdaj zarad njegovega tržtva tako glasovito in obljudjeuo mesto, kako še stoji se svojimi stolpi in poslopji , da pa se veudar nijedno živo bitje ne sprehaja po njegovih ulicah, ali ne hodi skozi zapuščena vrata.	(Dalje sledi.)
se nauče žvižgati. Če bi se pa vendar, česar se do zdaj pri nas še ni bati, ta strupena rastlina hotela vkoreniniti, izrujte jo vi, pošteni in pravi delavci in rokodelci sami in vrzite jo tje, kamor gre, — na gnoj.
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski.
Prva seja 5. aprila. Deželni glavar vit. dr. Kaltenegger odpre zborovanje z navadnimi pozdravi, deželni predsednik vit. dr. Widmann kot vladni zastopnik pove, da bo letošnje zborovanje kratko, da pa vendar utegnejo priti v obravnavo važne reči. Nazočih je bilo 30 po slancev. Za vreditelja se volita dr. Savinšek in dr. Poklukar, za verifikatorja zapisnikov pa poslauca Murnik in Dežman.
Ko je bilo prebrano pismo, s katerim se dr. Razlag odpove poslanstvu, volijo se odseki in sicer:
V finančni odsek 11 udov: Grasselli, Murnik, Obreza, dr. Poklukar, llobič, dr. Zar-nik, baron Apfaltrern, Dežman , dr. Schrey, dr. Savinšek in vit. Langer;
v gospodarski odsek 9 udov: dr. Blei-weis, Murnik, Pakiž, Rudež, Obreza, Braune, Dežman, Schatler in bar. Taufferer;
v peticij s ki odsek 5 udov: grofBarbo, llorak, Kramarič, bar. Taufferer in dr. Savinšek;
v odsek 7 udov za pretresovanje letnega poročila o delovanji deželnega odbora: Grasselli, dr. Poklukar, Lavrenčič , Tavčar, grof Margheri, vit. Gariboldi in Schaffer.
Vitez Vesteneck tudi letos ni bil voljen v noben odsek.
Po tem so bila izročena različna poročila deželnega odbora, kterih je bilo 21 že v prvi seji podanih zboru, raznim odsekom, ravno tako nekaj peticij, kar bo prišlo v obravnavo, kedar bode v odsekih pretrešeno.
Seja je bila končana o poli dveh. Druga seja prihodnji teden , kedar bodo odseki pripravili gradiva za-njo.
Poslušalcev je bilo malo, kakor navadno pri j)rvi seji.
Tudi drugi deželni zbori so se 5. t. m. pričeli, češki in tirolski pa se snideta 9. in bukovinski ll. t. m. Deželni glavar goriški postal je dr. Pajer, njegov namestnik g. Wink!er; deželni glavar poreški pa je dr. Franjo Vidulič in namestnik njegov dr. Amboroso. Deželni glavar tirolski še ni imenovan. Pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor moravski, ki se vrše 7. t. m., konservativna strauka ni stavila nobenih kandidatov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. aprila.
Avstrijske dežele.
Ministri dunajski in ogerski so imeli te dni zopet razgovore o nekterih določbah pogodbe med Cislo in Translo. Tudi se še vedno govori, da je Lasscr ministrovauja sit in da ga bode nadoinestoval Taaffe, ki pa ue kterim ministrom tako preseda, da proti njemu oporekajo.
\ Prngi bodo 8. t. m. ali belo nedeljo imeli velik katoliški shod v novi društ veni dvorani sv. Vaclavske založne, pri kterem bode o škofovskem jubileju papeža Pija IX. govoril sam prevz. kardinal Miroslav Sclnvar-zenbcrg, in drug govor bode imel pomožni škof Prucha. Povabljeni so katoličani sploh, in posebej se pričakujejo prav mnogi izmet, najvišega plemstva in načelniki katoliških društev.
Vnanje države.
4ld lliisije nasvetovani protokol so pooblaščenci vnanjih vlad v soboto v Londonu podpisali. Tudi vladi turški se je že naznanil, ki naj se glede razoroženja vojakov dogovori z Rusijo. Turčija po poročilu ,,Cor. Havas" sodi, da ta protokol žali njeno čast iu hoče to tudi v neki okrožnici razodeti vnanjim vladam, kar na novo priča, da omenjeni protokol ui nobeno poroštvo za ohranitev miru.
Tnr6k» zbornica je enoglasno sprejela adreso razun Grkov, ki niso glasovali. Glede obravnav med Turčijo in Črnogoro so poslanci zoper to, da bi se Črnogorcem dalo kaj zemlje turške.
Izvirni dopisi.
Iv.	(Potres. Vre-
me.) V pondeljek, 2. t. m. je precej dobro gromelo; sinoč ob 3 četrti na devet pa smo imeli prav hud potres, da takih malo pomnimo, vsa poslopja so škripala, da je bilo strah in groza. —
Strn kaže prav lepo. Trta ima lep, čvrst les; z grubanjem imamo dost dela. — Drevje je zlo bršeuo. Javor, ki se v sredi hriba vsako leto en teden pred drugimi drevesi pokaže, je kaj lepo zelen.
Oil nv. liiicij«", 2. aprila, (f Tomaž Ilutar.) Veliki četrtek zgubila je naša občina svojega pastirja in očeta. Č. g. župnik Tomaž ltutar preselil se je v večnosti Ker je bil č. g. znan tudi čez meje Slovenije — dopisoval je tudi v Kukuljevičev Arhiv za jugoslovansko povestuico — veljajo naj te vrstice njegovemu spominu.
Ril je rojen 10 decembra 1807 v Polu-binu (blizo sv. Lucije). Za duhovnika bil je posvečen 21. sept. 1834 kot tretjeletuik. Leta 1835 nastopil je službo kot duhovni pomočnik pri sv. Luciji ter je bil tu do 12. decembra 1842. L. 1844 vrnil se je nazaj k sv. Luciji — in bil kaplan do 8. sept. 1857. To leto vsta-uovila se je pri sv. Luciji župnija, ktero je čast. g. Tomaž Rutar kot župnik od 8. sept. 1857 do zdaj oskrboval.
Več let že je č. g. bolehal. Ta bolehavost se mu je bila nekaj let sem posebno shujšala Leta in leta bil jc skoro zmirom na sobo privezan ; pa še tu moral je le sedeti, ker ga noge niso hotele nositi; —zraven pa je močno trpel za naduho iu sline so zmirom zapirale ;a. Vendar pa je skoro do sedaj vedno še maševal. Nekaj tednov siin bil je tako oslabel, da je moral v postelji ostati. Precej ko se je vlegel, vedel je — rekel bi —• gotovo, da to je prvi mahljej smrtne kose, in v svojej nedolžni keAjmsti vekel je-. „T<hq&ž, glej trn na steni mene tekel fares — Tomaž napravi se, zdaj gremo k sv. Mauru (cerkvica na pokopališči) I1' Prejel je pobožno in z vdanostjo voljo božjo svete zakramente, ter pričakoval je z vso potrpežljivostjo (zares z vso potrpežljivostjo, ker trpel je zelo) in popolnoma mirno zadnji smrtni poljub. Še zadnje dni pred smrtjo omenil ie ginljivih Jezusovih besed: ,,Calicem, quem milii dedit Pater, vis ut non bibam?!'1 Do zadnjega zdihljeja bil je popolnoma miren in pri vsej zavednosti; — malo pred smrtjo, veliki četrtek ukazoval in pravil je, kako naj se slovesnosti v cerkvi opravijo. Popoldne veliki četrtek nekaj pred tremi pa je zdihnil dušo svojo v naročje nebeškega Očeta! Bog Ti daj večni mir, ljubi oče, katerga si na tem svetu toliko let že zastonj iskal!
Pogreb bil je veliko soboto popoldne. Zbralo se je bilo 11 duhovnikov.
Pogreb jc vodil č. g. Jože Golja, župnik
Volčanski. Njegov ginljiv nadgrobni govor pretresal je srca zbrane množice. Videlo se je č. g. župniku, da velja nadgrobni govor možu, ki je bil njegov pravi prijatelj in ki ga je ljubil iz srca; poznati je bilo, da ne govore toliko ustnice, kolikor sreč žaljujoče po zgubi tako blagega moža! Prepolno pokopališče množice kazalo je, da itua izročiti se zemlji truplo očeta; solze, ki so rosile po obrazu množice pričale so, da ima izročiti se zemlji truplo ljubljenega očeta! Pač — pač, dasi so ljudje sploh molčali, brati je bila pa na obrazu jim težka, težka ločitev od ranjkega! — Bil je ranjki goreč duhovnik, učen mož, posebno pa theolog skoz in skoz. Zlasti je ljubil red in čistost. Čuditi mora se človek, ako pregleduje cerkvene bukve — in druge sj ise njegove, naj si bodo službeni ali pa privatni. Tu najdeš največi red in natanjčnost. Težko je misliti si duhovnika, da bi imel vse reči v takem redu; v tem obziru je on zgled in vzor drugim duhovnim tovaršem. — Bil je pa tudi priden. Omenim za zdaj le to, da ima pridige od 29. oktobra 1835 (1. adv. nedelja) do 4. marca 1877 vse, vsake nedelje in praznika pa drugih dni na tanjko zaznamovane, omenim še kupe pisanih pridig pa drugih spisov. Bil je č. g. theolog skoz in skoz; tega se je prepričal vsak, ki se je koliko ž njim razgovarjal, bil je pa tudi sploh učečenjak! — Ranjki bil je pa tudi domoljub! To ve najbolje č. g. Ein-spieler in drugi, s kterimi je korespondiral že precej po 1850, če ne že prej. — Se ve, da vsak ima svojo slabost. Samo eden je zamogel reči: kedo izmed vas zamore dolžiti me greha V Tako imel je ranjki slabost, če je to slabost, da je bil preodkritosrčen; rekel bi, da je bil enak ježu — blagega in mehkega srca, vendar je pa kate.rikrat morda kterega mehkočutnega vbodil. Če se je počutil kedo nad besedami njegovimi razžaljenega, zgodilo se je to le iz zmote, ker ga ni poznal! Morda bil je tudi malo originala, pa vendar ne tak, kakoršnih ima svet tu pa tam po nekoliko. Sploh pabolehnost opravičuje popolnoma vsako majhno slabost njegovo.
Naj zadostujejo te vrstice za sedaj temu blagemu možu! Počivaj v miru ljubi oče paučenik !
Iz VuKCiiiee na Štajerskem, 5. aprila. (Vreme. Potres.) Ze stari se ne spominjajo, da bi o tako ranih velikonočnih praznikih vreme bilo kedaj v teh planinskih krajih tako lepo in prijazno, kakor letos. Otroci so vsi bosi (irkali okoli. — Na polji, v vrtih in sadono-snikih vse neizrečeno lepo napreduje, ter blagoslovljeno letino obeta. — Z včerajšnjim dnevom se je vreme sicer nekoliko spremenilo; pa silni veter k vmlat bolj <vl južne strani piSe, vsled česar se toplota posebno ni zmanjšala. Zvečer je postalo vse mirno in okolj 3/4 na 9 se je začela zemlja tako močno tresti, da so okna klepetala. Potres trpel je skoraj eno minoto, za kterim je sledel silno hu 1 vihar, ki je pa sčasoma potihnil. Gibanje bilo je od severa naproti jugu. — Tudi z Dobrne se nam poroča, da so čutili ta potres, ki je tam trajal kakih 5 sekund. Vred.
Iz Inomosta, 3. aprila. (Petdesetletnica papeževega škofovanja.) Ker je „Slovenec" glasilo za celo Slovenijo katoliško, zdi se mi zlo pripravno, naj bi za petdesetletnico škofovanja sv. Očeta Pija IX. želel, zahteval sastopanje vseh Slovenccv, ne zgolj vojvodine Kranjske. — Kakor je Kristus poslal apostole po vsem svetu, da učijo nebeško resnico vse narode: tako sc pripravljajo v zdajnem trenotku — kakoršnega še svet ni gledal — vsi narodi, da spričajo namest-
niku Kristusovemu: „Glej, kar je Gospod za-ive da po svojih napačnih nazorih. „Če bi naš povedal, se je zgodilo: klanjajo se ti narodi !"| odrešenik danes osebno vstal i/, groba, modruje
Francozi, Spanjci, Angleži, Italijani, Nemci.l Čehi, Poljaki, Hrvati, Madjari — vsak uarod se želi cel pokloniti sv. Očetu v hvaležnost za dar sv. vere! Toliko se govori o zedinjeni Sloveniji; kako jo moremo upati pri tolikih zaprekah? kako jo moremo upati, ko še je tukaj nečemo sprejeti, kjer nam živa duša ni na potu?! Pokažimo toraj saj enkrat, da nam|
ta novi prerok, kaj bi videl ? Njegovi učenci in aposteljni gredo po svetu, pa ne oznanujejo miru, ampak nemir, sovraštvo, strankarstvo. Naslednik Petrov danes ne govori več: „Mir z vami", kakor je Jezus pozdravljal aposteljne, ampak prekletstvo kliče nad liberalce, in v škrlat oblečeni aposteljni ne delajo za uni, ampak za ta svet." Ker ljubljanski krivi pre-„zedinjena Slovenija" ui gola fraza. Celi narodi rok tako dobro zna izrek Gospodov: „Mir z Slovenski naj pošlje deputacijo sv. Očetu! I vami", zakaj prezira druge okolnosti? Ko se Kdo nam je ohranil slovensko narodnost, če I je Božje dete rodilo v Betlehemu, prepevali ue sv. vera? Niso odpadniki že od nekdaj z I so angelci na nebu: „Mir ljudem na svetu" narodnostjo zavrgli tudi vere, z vero narod-1 toda pristavljali so: „ki so dobre volje." Pa-nosti? Kdor je tedaj Slovenec, kdor je za ze-|stirci in modri iz dežele jutrove so bili dobre
dinjeno Slovenijo: hic Rhodusl	Cez.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. aprila.
(Veleč, knez in škof) se bodo še le 14. t. m. odpeljali na Dunaj, ker je shod škofov od 9. preložen na 16. t. m.
(Glasbena Matica) je preložila svoj občni
volje, zato so našli mir pri jaslicah gospodovih; farizeji in Ilerodovci pa niso bili dobre volje, zato miru niso našli, ampak Herod in Jeruzalem se je prestrašil, ko je slišal uovico, da je rojen kralj judovski. Ko je Jezus vstal, pozdravil je svoje zveste aposteljne: „Mir z va mi;" ali je pa šel tudi k farizejem in sovražnikom, ki so ga bili na križ pribili? Ti pri vstajenji njegovem niso imeli miru, ampak prestrašili so se, ko so zvedeli, da je res vstal, in so ostali trdovratni ter še čuvaje podkupili,
zbor na prihodnjo sredo ob poli osmih zvečer. L bj se ]jud(,m ,agali) ^ SQ aposteljni truplo
To društvo je letos dalo na svitlo 4 dela, eno obsega 8 zborov; med njimi je tudi prav lepa elegantna salonska mazurka ,,Anici." Društvo zasluži vsestranske podpore, zlasti bi se ga morali poprijeti učitelji po deželi, ker bi od njega dobivali lahko prav koristnega gradiva „Cecilijskemu društvu" ne bo nikakor na poti, ker goji bolj narodno, ono pa le cerkveno petje. Zato „Glasbcno Matico" prav toplo priporočamo vsestranski podpori.
(Iz seje dež. odbora 28. in 30 marcija.) Prevdarjali so se in določili različni proračuni za leto 1878, in pa računski sklepi 187G kteri bodo v obravnavo predloženi prihodnjemu deželnemu zboru, — odpoved dr. Razlaga deželnemu poslanstvu vzela se je na znanje; — doktorandu Jožefu Pihlerju in Jan. Hafnerju ste bili izprazneni sekundarski službi v deželni bolnišnici Ljubljanski podeljeni ; — deželni odbor je pritrdil, da se delinitivne službe podelijo Jožefu Dulerju, učitelju v Dvoru pri Žužemberku, Francetu Weberju, učitelju v Selcah, Matevžu Mraku, učitelju na Dovjem, Jožefu Kovšeku, učitelju na Vinicah, Petru Orosu pa služba nadučitelja v Zagorji; — na vprašanje c. k. deželne vlade: koliko bi deželni zaklad hotel pripomoči k stroškom za nameravano uravuavo Savine struge pri Klečali in Dovskem, je deželni odbor ukrenil odgovoriti vladi, da dokler ne pozna načrta, kako se ima navedena uravnava izvršiti, na koliko so stroški prevdarjeni itd., ne more on nič odgovoriti iu to tem manj, ker Sava tudi više gori in niže doli potrebuje uravnave na korist kmetijstvu in bi tedaj pred vsem kazalo, ves program za uravnavo Savine struge imeti, za ktero so se že pred več leti glasi čuli tudi iz Gorenjskega.
(Deželni sodnik Gariboldi) pride iz Ljub ljane za višjega deželnega sodnika v Gradec.
(Slovensko gledišče.) Jutri v nedeljo 8. t m. bo imel svojo benefico marljivi igralec gosp. Schmidt z novo igro francoskega izvirnika
njegovo vkradli. Ko je aposteljne razposlal po svetu, zapovedal jim je, da naj ljudi, kadar pridejo v hišo, pozdravijo: „Mir bodi tej hiši." Pa pristavil je: ,,če bode hiša tega vredna, bode vaš mir prišel v njo, če pa ne, se bode k vam povrnil. Kjer vas pa nočejo sprejeti iu vašega nauka ne poslušati , tisto hišo, ali mesto zapustite in še prah otreste s svojih nog, ter povem vam, da na sodui dan se bo Sodomi in Gomori bolje godilo, kakor takemu mestu. Nikar ne mislite da sem mir prinesel na svet; nisem prinesel miru, ampak meč; prišel sem ločit ljudi od očeta, hčer od matere, sinovljo or tašče, in domači ljudje bodo človeka sovražniki.' Po teh besedah Jezusovih so aposteljni in učenci tudi ravnali. Oznanovali so mir in ljubezen ter jo tudi skazovali vsem, ki so je bili vredni S tistimi pa, ki so bili nauku Jezusovemu nasprotni in sovražni, se niso hoteli pajdašiti. Ko je sv. Janez, učenec ljubezni, prišel v neko kopel, kjer je ravno bival krivoverec Cerint, zbežal je iz hiše, da bi se zarad tega človeka strop ne vdrl, in ž njim vred tudi njega ne pokopal. Tako je ravnal tudi Pavel, ki je Ga-ačanom pisal: ,,Ko bi tudi mi, ali angelj z nebes vam drugači oznanoval, kakor smo vam oznanovali, bodi preklet.
Znano je tudi, da je ta goreči apostelj nekega Korinčana izobčil, ali kakor sani piše, izdal satanu v pogubljenje mesa, da bo duh otet. Tako morajo tedaj ravnati vsi, ki hočejo biti pravi učenci Jezusovi in vredni nasledniki aposteljnov; oni morajo verne svariti pred ljudmi, ki so sovražniki križa Kristusovega in cerkve njegove, ki vse verske stranke trpe in podpirajo, katoliško pa preganjajo in zatirajo. Zakaj da to delajo, razvidno jc iz omenjenega članka v turškem listu. Namen cerkve Jezusove je ljudi pripeljati k njihovemu večnemu namenu, za kterega so vstvarjeni, t. j. k večnemu zveličanju. Naši liberalci pa višji namen človekov čisto prezirajo; oni išejo le
Da dušo reši, mora včasih s človekom trdo ravnati, kakor je Pavi ravnal s Korin-čanom, ali kakor moder zdravnik ravna z bolnikom, kteremu daje grenka zdravila ali mu obolelo meso izrezuje, da mu reši življenje. Se bo pa kdo zarad tega nad zdravnikom hu-doval, da je preoster , da nima usmiljenja ali ljubezni do bolnika? Se tedaj sme cerkvi očitati ostrost in neusmiljenost, če nevarno bolnim daje grenka zdravila, ali gnjile in neozdravljive ude izrezuje, da bi jih vsaj na ta način rešila za večnost? Le — turške p ris mode se zamorejo nad tem ravnanjem spodtikati. — Pa ne samo cerkvi in duhovščini, ampak tudi večini našega deželnega zbora hoče turški butelj eno zasoliti, ter se že zdaj raduje vesele nade, da bode pri prihodnjih volitvah nemčurska svojat dobila večino. Mi pa se nadejamo, da bodo naši vrli volilci tej svojati, ki je zadolžila sedanje žalostne razmere, dali po-tepeno pismo. Turški list sam priznava: „Na-rodno gospodarske zadeve v celi Avstriji, tudi ua Kranjskem, so še vedno žalostne, kupčija, obrtnija in rokodelstvo zastaja, žila gospodar-ega življenja slabo bije, velika oživljajoča duša — denar — boleha za sušico, vspeh kupčije in obrtnije v knjigah stoji vpisan v predalu „ne plačano," r e všči n a j e s p 1 oš n a." Kdo je to revščino zadolžil? Ali so narodno-klerikalci vladali v Avstriji? Če bi turški list v strasti svoji ne bil gluh in slep, bi pač moral
..Velikodušni pomorski kapitan." Ker je gosp. I začasne sreče in pozemeljskega blagostanja in Schmidt vedno priden in umen igralec, za-lvera .Jezusova jim je le „die humanste Re-služi gotovo, da se mu hiša do vrha napolni I ijgjon", ki je v njihovih očeh le toliko vredna, ta večer.	I kolikor to posvetno blagostanje pospešuje. Kaj
(Savl med preroki.) Prelepi velikonočni 1 je njim mar za dušo, če se le telo dobro po-praznik zbudil je v „turškem listu" tako nav-lčuti? Cerkev pa ima najprvo dušo pred očmi, dušenost, da je v sobotnem podlistku spisal I ktero hoče vseh strasti in pregreh na tem
skesano trkati na prsa in priznati: „Mea culpa", „moja krivda, moja največa krivda!" Da kupčija, ki je v klerikalnih rokah, ni tako slaba, pripoznava „Tagb!att" sam, in po zdravi logiki soditi, se bode zopet zboljšalo vse, kadar bode liberalnega sleparstva konec, ki povsod že pojema in umira. Kadar mu bo odklenkalo, živa duša za njim ne bode pla-kala, ampak prav iz srca mu bodemo zaklicali: „Bodi mu žemljica lahka!"
(Seje mestnega odbora 5. t. m.) se je z župauom vdeležilo 22 odbornikov. 1. Volitve III. in II. volilnega razreda se potrdijo enoglasno. K volitvam I. razreda omeni g. Klun, da sc je pri obravnavi o reklamacijah pokazalo, da poročilo dotičnega odseka glede davkov ni vselej zanesljivo, in da se je pri enem volilcu manjša svota odboru naznanila, kakor jo v resnici plačuje. Ne trdi ravno, da se je to zgodilo nalašč, vendar se kaj takega lahko primeri, ker nekteri plačujejo raznotere davke. Da se to ne bo več zgodilo in volilcem ne krčila volilna pravica, nasvetuje, da naj se celo poročilo pred dotično sejo izroči odbornikom, da jim bode mogoče pretresati ga na vse strani in pravično razsojevati. G. Lasnik predloga ne ume, in g. Klun ga še enkrat ponovi v nemškem jeziku. Dr. Supan ugovarja, da ta predlog nasprotuje mestnemu šta-tutu, ki natančno določuje, kako naj se pri volitvah ravna. Tudi natolcevanje samo ne zadostuje, ampak treba je povedati fakta. In če se ne verjame vradnemu poročilu, kako se bo verjelo privatnemu? O. Klun ga zavrača, da to ne nasprotuje Statutu, ki ne določuje, ktere priloge naj se odbornikom izročujejo in ktere ne; tudi imenuje volilce, kterim se je godila krivica. G. Kaltenegger omenja, da to je samostalen nasvet, ki se danes ne more rešiti; njemu pritrjuje tudi g. Schrey. Pri glasovanju se volitve potrdijo, g. Klun pa svoj nasvet umakne ter si pridrži, da ga bode stavil pred prihodnjimi volitvami. 2. O cesti, ki jo hočejo napraviti od dolgega grabna do Pod-peč se vname dolg razgovor, ki kaže, da reč ni prav jasna; zato se sklene jo še enkrat
celo pridigo o veličastni besedi „Aleluja", se I svetu očistiti, da bi jo za vekomaj zveličala.1 izročiti magistratu, ki naj jo vsestransko prev-
dari, ter se posvetuje tudi s cestnim odborom okolice ljubljanske in potem jo še enkrat odboru predloži v obravnavo. 3. O prošnji J. R. Podrajška, da naj se potrebno potrdilo podeli za njegovo na novo sozidano bišo v Trnovem, nasvetuje odsek, da naj se ne zahteva povik-šanje poslopja, ker so sobe še višje kakor bi po najmanjši določbi stavbene postave imele biti. Ker je pa poslopje jako vlažno, naj ga komisija še enkrat v tem mesecu ogleda in potem dovoli ali odreče pravico, da se smejo stanovauja oddati.
G. Lasnik nasvetoma ugovarja, ker je mož zidal poslopje iz same dobičkarije s cestnim blatom in je zdelovanje tako slabo, da bi on še prešičev v takih shrambah ne imel. G. Regali ga zavrača, da je mož zidal iz človekoljubja, da bi namreč ljudem za male denarje preskrbel stanovanja, če g. Lasnik trdi, da je poslopje zidano z blatom, omenja, da je vse iz blata, in da na Ogerskem tudi zidajo le z blatom, pa so ljudje čvrstejši od naših. G. Kaltenegger pravi, da naj se ali postava izvršuje, ali pa naj se to, kar se zahteva od posestnika, čisto popusti, da se ne bode postave z zvijačnostjo ogibal. G. dr. Supan nasvetuje, da naj se še enkrat vpraša mestni stavbeni vrad, zakaj da se je posestniku naložilo, da morajo sobe biti 3 metre visoke, in potem naj se reč še enkrat vzame v pretres. Pri glasovanju obvelja nasvet dr. Supanov.
(Konec sledi.)
(Potres) bil je v Ljubljani 4. t. m. nekoliko pred 9. uro zvečer, pa tako rahel, da ga v nekterih hišah, zlasti.pod gradom še čutili niso. Jako silen pa je bil na Dolenjskem. Iz Mirne se nam poroča, da se je v neki hiši strop vdrl in šipe po oknih se pobile. Iz Trebnja pa nam piše prijatelj: ..Potres bil je povsod silen. Bil sem v sredo večer na Tre-belnem. Prvi najhuji potres bil je ob uri 49 minut; zid v farovžu je zelo razkopan, nekoliko tudi v šoli. Drugi potres bil je ob 8 uri 58 m., tretji ob 10. uri 39 m., četrti ob 10. uri 51 m.; poslednji trije so bili nekoliko slabeji. V Mokronogu je opeka s streh padala v neki hiši pa se je dimnik podrl. Tudi šent-ruperska farna cerkev je neki precej poško dovana."
(Premembe v najvišjih službah?) kovicam" se z Dunaja poroča, da c. k. deželni predsednik Widmann utegne priti za ces. namestnika v Brno, na njegovo mesto za c. k deželnega predsednika pa deželni glavar vitez dr. Kaltenegger, okrajni glavar Vestenek pa si, kakor smo zvedeli od zanesljive strani, na vso moč prizadeva, da bi namesto dr. Kalten-eggerja postal deželni glavar Kranjski. Ker je minister Lasser njegov stric in c. namestnik Konrad njegov tast, se mu bodo želje gotovo spolnile, če se med tem na Dunaju kaj ne spremeni.
(Nemčurska veČina mestnega odbora) je pri zadnji seji 5. t. m. zopet pokazala, kaj se je domorodni stranki nadejati tam, kjer ima ona večino. §. 29 opravilcnega reda določuje: „Kadarso vsi predmetje dnevnega reda obrav nani, sme vsak ud vprašati mestnega župana o dogodkih ali zadevah dotikajočih občino, občinsko svetovalstvo ali mestno poglavarstvo, kakor tudi izvestnike o stanju njim izročenih predmetov; in dati je na vprašanje potrebno razjasnjenje." Te pravice so se hoteli poslužiti nekteri narodni odborniki; toda komaj se g. Regali oglasi za besedo, že tudi zine dr. Schrey ter stavi predlog, da naj se javna sejaBklene, da bi narodnjaki ne imeli več prilike staviti namerovanih interpelacij. Vsled tega proti-
pravilnega posilstva narodni odborniki vstanejo in zapuste dvorano, ker se res ue vč, čemu bi bili še dalje ostali tam, če so jim nemčurji vsled omenjenega sklepa vzeli pravico govoriti? Domorodni odborniki si bodo ta način zapomnili, in če ga bodo ob svojem času primerno posnemali, se nemčurji ne bodo smeli pritoževati.
(„Tagblatt" pa norišnica.) Pri blaznih je navadna prikazen, da imajo same sebe za pametne, vse druge pa za norce. Tudi tukajšnji „turški list" ne dela izjeme; zmešanost njegova je celemu svetu znana, in vsaki list na novo spričuje, da se mu v glavi vrti, le on tega ne zapazi in se mu za neizmerno pa metnega in modrega, vse druge pa za slaboumne. „Slovencu" očita, da je na duhu bolan, „Narodu" pa, da si je čudne misli vtepel v glavo, ker noče sprevideti, .,da g. Dežman je eden najbolj zasluženih mož, pravi prijatelj domovine, ki se za blagor dežele v znanstvenem oziru in javnem življenju žrtvuje itd. itd." Živo tedaj tudi mi priporočamo deželnemu zboru, da naj usliši željo, ktero „Tagblatt'' izreka v omenjenem članku, in sozida veliko norišnico, ker je res že preočitno, da časnik ki tako bedasto piše, kakor.,turški list", in ljudje, ki kaj tako neslanega bero, so le za — no-
Ekseicutivne dražbe.
D. aprila. 3. Jan. Hafner iz Labor (4879 gl.) v Kranji. 3. Tone Valjavec iz Zvirč (5370 gld.) v Tržiču. 2. Zefa Draksler iz Ljubljane (13000gl.) ondi.
10.	aprila. 3. Fr. Zorcc iz Slavine (000 gl.) v Postojni. 3. Anton Kokalj iz Drage (1895 gl.) v Loki. 3. Jak. Šetnrov iz Lome (3169 gld.) v Idriji. 3. Jak. Smrdel iz Kala (1482 gld.) v Postojni. 3. Ana Kuret iz Narina (3(59 gl.) v Postojni. 2. Andrej Ilerčič iz dol. Semona v Bistrici.
11.	aprila. Marija Kolenec iz Žira (2477 gl.) v Idriji. 3. Jan. Derganc iz Metlike (390 gld.) ondi.
12.	aprila. 3. Jak. Strah z Uove gore (1750 gld.) v vel. Laščah. 3. Jan. Tekavc iz Osredka (021 gl.) v vel. Laščah. 3. Jan. in Mar. Šinder iz Malo gore (00 gl.) v Kočevji, 3. Marija Kobilic-iz Šellarjev (2(56 gl.J v Kočevji
Umrli s«:
Od 3. do 5. aprila: Vilibald Kotar, vrad. si. o., 9 mesecev z vtriplj. možganov. Urša Demšar, gostinja 70 1., za rakom v želodcu. Ana AVildner, želez. vrad. o., 14 m., za pljučnico. Marija Školic, gostinja, 01 1., za vtriplj. pljuč.
P. i. občinstvu se naznanja, da bode
kancelija
društev .,Tlic iiresliaiii" za zavarovanje na življenje in „\orfli llritisch nild Mercailtile" za zavarovanje zoper ogenj od 7. aprila t. 1. naprej na
TržaškB cesti
(Triester Strasse) liis. št. ;j
v II. nadstropji (v novi hiši kranjske
stavbene družbe).
V Ljubljani meseca aprila 1877.
Glavno zastopništvo za Kranjsko, (1)	Koroško in Spodnje-Stajarsko:
Val. Zeschko m. p.
„THE GRESHAM"
zavarovalno društvo na življenje v Tjondonu.
Sedež podružnice za Avstrijo je na
Dunaju, Oporiirini; štev. 8.
Aktiva društva znašajo nad 53,000.000 frnk. Letni dohodki na premijah
in obrestih 30. jun. 1875 11,851.351 „ Za zavarovanja na živlienje in odkupljenja je društvo od vstanovitve (1848) izplačalo nad..... 62,000.000 „
V zadnji 12 mesečni dobi se je društvu stavilo za 43.942.475 ,, novih ponudeb, in v zadnjih 21 letih stavljene ponudbe zdaj skupaj znašajo več ko..... 720,000.000 „
Razglede in vsakotera pojasnila daje zastopništvo za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajarsko v Ljubljani pri gosp. Valentinu Zesehko-tu, agenti po deželi in podružnica za Avstrijo	(66—12)
na Danajn, Opernring št. 8.
I" * i »a 2 £ S M X-A* 2 S K
X
H h
Hi
ima svojo odvetniško pisarnico v tistih h prostor.il, kjer je bila poprej biljižniška pisaruiea ranjkega notarja g. dr. J. Re-
Dr. Valentin Zamik
H £ 2 221 i" 2 2 2 « 2 i' 2 2 2 £
*c
M «
M
H
«
M «
U
M
„ bič-a nasproti „Križankom" (ali mestni h j1 delegirani soduiji) pri tleli, hiš. št. lfil,
*	nova 19.	(2) >f
S	M
*	* .r .t, zzz zzzz z z. z z z .t. z.z -r- z .r. j .t. s z z z x z -t z «
Žitne cene preteklega tedna.
(Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo.
koliko bi reči veljale po
stari meri. 1 hektoliter znaša 340/',,,* mernikov.
V Ljub-	V Novem- V Krnnji	V Mari-	V Ptuju	VOrmužu	V Trstu	V Celoveu	V Zagrebu
R w ji j Ijani	mestu	boru
__gl. kr.	gl. kr.	tri, kr.	gl.	hr. gl. kr.	gl.	kr.	gl. ! kr.	gl. | kr.	gl.	lir.
I	j	I
p. . (hektoliter 10 ; 30	10 50	lil ,38	9	10	9 10	7	32	—	—	10	12	9	—
rseoice (mernik 5 j 16	3 . .,.,	3 40	2	79	2 7„	2	25	-	—	3	10	2	76
„ ,. (hektoliter 6 80	6 90	6 50	6	50	6 90	6	18	—	—	8	48	8	i —
Kezi • • (mernik 2 9	2 I 12	2 ! —	2	2 j 12	1	89	-	-	2	60	2	i	45
. . (hektoliter 5 30	5 50	5 84	5	40	5 ; —	5	70	—	—	6	28	3	80
JoCmena (mernik 1 63	1 69	1 79	I	66	1 54	1	75	-	-	1	92	1	16
... (hoktoliter 5 85	5 : 90	6 16	5	30	5 : 30	4	88	—	—	6	—	5	—
J • ' (mernik 1 80	1 83	1 79	1	63	1 | 63	1	50	—	—	1	84	1	54
jI
(hektoliter 5 36	5 80	6 16	6	20	5 ! 20	7	80	—	—	4	46	6	80
"osa • (mernik 1 65	1 78	I 88	1	60	1 j 60	2	40	—	—	I	37	2	9
... .. (hektoliter 5 60	6 70	7 20	5	40	5 1 20	4	80	—	—	5	16	5	10
lnratce ^mernik i ! 72	2 6	2 20	1	6«	1 60	1	47	—	-	I	58	1	47
(hektoliter 4 —	4 : 10	4 86	3	70	3 60	2	92	—	—	3	38	3	j 70
Uvsa • (mernik t 22	1 25	1 50	1	13	1 10	—	90	—	—	1 3	1	13
I
I	I	I	- I	I