Leto VIL, St. cpravinalvo; Ljubljana, Kr^fljeva ulica 5. — Telefon št. S122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. (^intro« xv„ it. im«) Ljubljana, ponedeljek It. folija 1934 Cena t Din Ponedeljska Izdaja FonecieijsJia ltuu ja »J uura« izoajfe vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt) prejem ana Din 4.-, po raznašal-cth dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon 6L 3122, 3123, 3124, 3125 to 8126. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon 61. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. to vati je obrača jadra preoktet italijanske zunanje politike - Prejšnje naspro-- paktu se je preko noči izpremenilo v odobravanje Tudi Poljska za vzhodm pakt Rim, 15. julija, d. Fašistični listi niso samo ustavili kampanje proti francoskemu načrtu o organizaciji evropskega varnostnega sistema, temveč so nenadoma vsi pozdravili n ačrt sam, pri čemer n a g 1 a š a j o, da vidijo v njem končno stabilizacijo miru in reda v E v-r o p i. Ko je bil načrt na podlagi predloga IJtvinova in Ruždi beja predložen na poslednjem zasedanju razoroži tvene konference v Ženevi, je italijanska vlada, ne glede na to, da je Barthou kategorično izjavil, da regionalni pakti o vzajemni pomoči niso proti nikomur naperjeni in da se ne misli z njimi nikogar obkoljevati, — odklonila sodelovanje v r »d boru razorožitvene konference, ki mu je bil načrt o regionalnih paktih izročen v proučitev. Zatem je v času Bartlioujevih obiskov v Varšavi, Pragi, Bukarešti in Beograda postala kampanja italijanskih listov proti temu načrtu tako ostra in brezobzirna. da ga niso samo proglašali za nevarnega in škodljivega, temveč so v njem videli tudi vzroke za novo vojno. Naposled so italijanski listi tudi Bar-thonjev poset v Londonu opisovali kot nevaren manever Francije, da pregovori Anglijo k prepustitvi evropskega kontinenta francoskemu vplivu in da bi tako Francija pod okriljem Društva narodov ojačila svojo hegemonijo. Anglijo fio svarili, naj ne naseda francoskim načrtom, ker bi se na ta način uničil pakt štirih ter ustvaril protirevizionistični blok od Pariza do Viadivostoka. Pri tem fio fašistični listi naglašaii, da kuje Francija verigo vo jaške zv^ze okoli držav, ki bi rade na miren način popravile krivice in z revizijo obstoječih pogodb zagotovile Evropi trajen ter soliden mir. francoskem načrta so končno videli tudi poizkus, da se prisilijo reviziomotične države k izpremembi svojega političnega programa. Kljub vsem svarilom je Barthoujeva misija v Londonu uspela celo preko pričakovanj. Angleška vlada ni samo odobrila francoskega načrta, temveč je tn-di sama podvzela korake v Berlinu, Ri-mn in Varšavi z namenom, da olajša za-Mjučitev regionalnih paktov o medsebojni pomoči. Prav v trenutku, ko je angleški poslanik v Rimu sir Erick Brcimrnond po naročilu svoje vlade prijateljsko interveniral pri italijanski vladi, j® »Tribuna« še očitala Angliji, da je nasedla diplomatski intrigi generalnega tajnika francoskega zunanjega ministrstva Legerja, ki si je postavil za cilj, da organizira poleg obstoječe locarnske pogodbe še dve sličra pogodbi, ki bi za-jamčile meje v srednji in vzhodni Evropi. o katerih pravi omenjeni list, da so improvizirane, in ki jih postavlja v isto vrsto z mejami ob Rena. katere so po njegovem mnenju »zgodovinske« in imajo cilizatorično nalogo. Pri tem je »Tribuna« poudarila, da se Francija ne more več zadržali na poti, na katero je stopila, da pa je žalostno, ker se Anglija noče upreti tej nevarni igri in jo celo podpira. Kmalu nato so fašistični listi in tudi »Tribuna« sama objavili oficielno objavo, v kateri se napoveduje popolna iz-prememba italijanskega stališča. To je prvi odmev Barthoujevega uspeha v Londonu in neposredna posledica obiska angleškega poslanika Drummonda pri Mussoliniju ter državnem podtajni-ku Suvichu. Oficielni italijanski komunike pravi, da je stališče Italije identično s stališčem Anglije. Ta objava je izzvala radikalni pre-okret v italijanskem tisku. »Tribuna« poudarja, da more sedaj Italija mirno zasledovati akcijo za uresničenje francoskega načrta o regionalnih paktih, ker je sedaj izven vsakega dvoma dejstvo, da Vzhodni Locarno nima proti-nemškib ciljev. V tem paktu bi bilo zajamčeno enakopravno sodelovanje Nemčije, Rusije, Poljske, češkoslovaške, Litve, Estonske in Letonske. Končno bi s tem paktom Rusija in Nemčija zajam-čili nedotakljivost svojih mej in bi se zavezali k medsebojni pomoči. Francija bi pristopila k temu paktu kot garant in bi bile njene obveznosti v tem pogledu slične onim, ki sta jih prevzeli Anglija in Italija v obstoječem locarnskem paktu. V zameno za jamstvo, ki bi ga prevzela Francija v vzhodnem paktu, bi Rusija pristopila kot garant poleg Anglije in Italije k zapadni locarnski pogodbi. Nemčja bi na ta načn, kar je glavno, postala enakopravna v odnošajih tako proti Franciji kakor Rusiji in napram vsem drugim državam. »Giornale d' Italia« je mnenja, da se bo ta francoski načrt mogel kmalu uresničiti in da bo k temu paktu razen Nemčije brezdvoma pristopila tudi Poljska. »Lavoro fascista« trdi, da vprašanja, ki se imajo obravnavati v zvezi z zaključitvijo vzhodnega pakta, ne morejo direktno interesirati Italije, ki pri tem iskreno želi, da bi bila rešena v zadovoljstvo vseh prizadetih držav. List napoveduje, da bodo pogajanja za zaključi tev Vzhodnega Locarna • trajala do jeseni, ko se bo Nemčija vrnila v Društvo narodov in ko bo vanj vstopila tudi Rusija. Angleški vpliv na Italijo Pariz, 15. julija, d. Kakor poročajo iz Rima, je angleški poslanik sir Eridk Drum-mond izjavil v razgovoru z Mussolmijem, da je Anglija pripravljena pogajati se z Italijo o važnih vprašanjih Sredozemskega morja in pritegniti k tem pogajanjem tudi Fr Kakor menijo v francoskih političnih krogih, bo Anglija že v bližnjem času sporočila svoje želie glede sredozemskega pakta in svojih gospodarskih interesov na vzhodu Sredozemskega morja francoski in italijanski vladi. Drummondov razgovor z Mussolinijem je imel tudi za posledico, da je Italija brez pridržka in v skladu z angleškimi željami pristala na sodelovanje pri pogajanjih o zaključttvi vzhodnega pakta v locarnskem duhu. Bržkone je Anglija pristala tudi na važne koncesije glede na italijansko pomorsko politiko, ki bodo v bližnji bodočnosti izpopolnjene tudi z enakimi francoskimi koncesijami. Pariz, 15. julija, d. Kakor poročajo iz Varšave, se kaže poljska vlada pripravljena za sodelovanje pri pogajanjih o vzhodnem paktu. Razgovor angleškega odpravnika poslov v Varšavi z zunanjim ministrom Beckom je imel ugoden uspeh. Po došlih poročilih se bo Poljska pridružila angleškemu stališču. Sedaj se vrši izmenjava misli med angleško in poljsko vlado. Tudi v Parizu so bila pričeta pogajanja s poljsko vlado. Včeraj je imel generalni tajnik zunanjega ministrstva Leger razgovor s poljskim poslanikom o pogajanjih za zakljiučitev vzhodnega pakta. Pričakujejo, da bo poljska vlada že v prihodnjih dneh objavila, kakšno stalisce zavzema glede na francoski predlog. Francija in Rusija Pariz, 15. julija. AA. Iz Moskve poročajo, da je tamošnji francoski poslanec Georges Bonnet obiskal včeraj popoldne sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova. — Razgovor je trajal nad eno uro. Pariz, 15. julija. AA. Švicarska brzojavna agencija poroča iz Ženeve, da so pogajanja med prizadetimi zastopniki o vstopu Sovjetske Rusije v Društvo narodov malone končana. Verjetno je, da bo o vstopu Sovjetske Rusije v Društvo narodov ze sklepala glavna skupščina Društva narodov, ki se sestane 10. septembra. Po informac^ah iz drugih krogov pa se vedno ni določen dan, ko bo Sovjetska Rusija uradno prosila, naj jo sprejmejo v Društvo narodov. Barthou o paktih In obisku v Londonu Dva važna govora apostola mirovne politike Pariz, 15. julija. AA. Zunanji minister Louis Barthou je danes v Bayonni prisostvoval svečanemu odkritju spominske plošče padlim Portugalcem in Poljakom. Pri tej priliki je imel dva govora. Govor na banketu je bil zelo važen. G. Barthou je v njem pojasnil temeljne misli francoske zunanje politike. Naša politika, je dejal Barthou med drugim, sloni na enostavnih idejah. Njena temeljna misel je zahteva po miru. Ne gre nam za mir, kjer bi se naj organizirali bloki in države druga proti drugi. Mi zahtevamo mir s pomočjo regionalnih paktov, ki naj dotičnim, ki jih podpišejo, jamčijo varnost pred vsakim napadom. Zato je treba te pakte tudi vzajemno spoštovati. Regionalni pakti so v zvezi z locarnskim paktom. Njihov namen je, da podprejo to politiko miru obenem s Francijo tudi tiste države, ki so s tem mirom prizadete. Barthou je nato govoril o svojih pogajanjih v Londonu: »Da so od mene zahtevali. naj se pogajam o razorožitvi kot o pogoju za sklenitev vzhodnega pakta, bi bil jaz to odbil. Take zahteve ne bi bili mogli dokazati. Nihče ne ve, kaj prinese bodočnost. Nočem prejudicirati bodočnosti. Če pa bi kdo stavil taka vprašanja, potem smatram, da mora Francija storiti vse potrebne varnostne ukrepe in da bi morala počakati, preden pristopi k pogajanjem o razorožitvi. Te ukrepe bi morala izdati, pa naj naša država z menoj vred še tako odklanja vojne grozote. Že zdaj pa je mogoče reči, da bo z locarnsko pogodbo in z regionalnimi pakti nastala nova doba, ki bo omogočila, da se ti pakti prouče s stališča razorožitve. Točno je, da so razorožitvena pogajanja mogoča kot posledica teh paktov. Odkrito pa pravim »ne!«, če naj se razorožitvena pogajanja vrše kot pogoj za regionalne pakte. Vidite, tako bi odgovoril, da so mi postavili vprašanje o razorožitvi kot o pogoju regionalnih paktov!« Hitlerjev molk o zunanji politiki Manjši uspeh kakor pri dosedanjih nastopih — »Hitler ni nič pojasnil!" Berlin, 15. julija, d. Kljub odobravanju, ki ga je žel Hitler s svojim govorom v državnem zboru, in kljub navdušenim komentarjem nemških listov ugotavljajo v resnih političnih krogih, da njegov nastop ni napravil takega vtisa kakor prejšnji Hitlerjevi govorniški uspehi. Nezaupanje proti odgovornim krogom, ki se je zbudilo med nemškim prebivalstvom po 30. juniju, se ne da odstraniti na tako lahek način. Hitler se mora v tem pogledu boriti z velikimi težko-čami. Hitler, ki je doslej vedno nastopal v politiki kot napadalec, je prišel sedaj prvič v položaj, da mora sebe in svoje svetovalce opravičevati pred javnostjo zaradi dogodkov 30. junija. V tem pogledu ničesar ne izpremeni dejstvo, da se je to opravičevanje izvršilo s samopoveličevanjem. Množice so predvsem pričakovale, kako bo državni karcelar branil svoj režim proti raznim očitkom, ki se po 30. juniju niso pojavili samo v inozemskem tisku, temveč tudi v širokih krogih nemškega prebivalstva samega. To velja predvsem za delavstvo, ki je izključeno od sodelovanja v politiki že od 30. januar ja lanskega leta. V berlinskih delavskih okrajih se opažajo značilni znaki o izpremembi razpoloženja. Politična letargi-ja. ki je označevala zadržanje delavstva v zadnjem poldrugem letu. se je umaknila novemu duhu, novemu zanimanju za politiko. Obeležje neomajnosti sedanjega režima je namreč po 30 juniju izginilo. Na tem dejstvu ne more ničesar izpremeniti niti Hitlerjeva govorniška sposobnost, če- prav so marsikatere njegove izjave napravile močan vtis na prebivalstvo. Odmev Hitlerjevega govora v meščanskih krogih je bistveno drugačen. Tudi ljudje, ki so bili nasproti njegovemu režimu rezervirani, so mnenja, da ie Hitler preprečil veliko prelivanje krvi. Kljub temu razpravljajo mnogo o vprašanju, če bi morda ne dosegel istega cilja na drug način z bolj meščanskimi metodami. Nadalje je zbudilo v političnih krogih pozornost, zakaj ni Hitler z nobeno besedico omenil zunanje politike. Govore, da je Hitler molčal o zunanjepolitičnih vprašanjih, ker se še ni odločil, kakšno stališče naj zavzame Nemčija glede na angleško posredovanje zaradi pristopa Nemčije k usodnemu paktu, do katerega je prišlo na dan pred njegovim govorom v parlamentu. Razen tega je nalagal previd-nots tudi italijanski komunike, z katerega besedilo je zvedela nemška vlada šele nekaj ur pred sestankom državnega zbora. Italijanski komunike, ki pravi, da bi vseboval vzhodni pakt za Nemčijo priznanje njena enakopravnosti. je vzbudil v Berlinu malo navdušenja, ker sklepajo, d« je Italija zavzela že precej pozitivno stališče slede na angleško-francoski načrt tega pakta. Vse to je močno vplivalo na taktiko berlinske vlade. V tem pogledu se vrše tudi razgovori s poljsko vlado in ie imel včerai nemšk; poslanik Moltke v Varšnv5 dališi »Hitler ni nič pojasnil!" London, 15. julija. AA. »Star« komenti- ra Hitlerjev govor in pravi, da nemški kan-celer ni pojasnil, zakaj je dal ubiti svoje nekdanje prijatelje. Hitler je trdil v svojem govoru, da je že davno vedel za zaroto, ni pa ničesar storil, da bi jo onemogočil. Pač pa je, kakor pravi sam v svojem govoru, čakal, da je ta zarota dozorela. Prav tako Hitler ne more trditi, da je dal svoje prijatelje postreliti zato. ker so živeli nemoralno. To njihovo življenje mu je bilo že pTej znano in ga ni morilo, da jih je štel med svoje najožje sodelavce. Oster ameriški protest v Berlinu New York, 15. julija, d. Bančno podjetje Morgan & Cie. je poslalo nemškemu finančnemu ministru brzojavko, v kateri obvešča nemško vlado, da svet ne bo kmalu razumel niti pozabil, zakaj Nemčija ne izpolnjuje svojih plačilnih obveznosti na podlagi Youngovega in Dawesove-ga posojila. V brzojavki pravi med drugim: V svojem in v imenu vseh drugih, ki so | podpisali ameriške transe Youngovega in Davresovega posojila, kakor tudi v imenu tisočev ameriških lastnikov obveznic protestiramo najostreje proti vsaki zamudi plačil od strani nemške vlade, pa naj bi se pripetila iz kakršnegakoli vzroka.« VVashington. 15. julija, d- Državni tajnik Hull je ameriškemu poslaniku v Berlinu naročil, naj energično protestira pri nemški vladi proti zapostavljanj« ameriških lastnikov pri izplačevanju obveznosti na podlagi Dawesovega in Youngovega posojila. Demoitstracije v Londonu Pariz, 15. julija. AA. Havas poroča iz Londona, da so bile snoči nove demonstracije pred poslopjem nemškega poslaništva v Londonu. Poslanik ni hotel sprejeti odposlanstva, ki mu je hotelo izročiti skupno prošnjo iz nekih koncentracijskih taborišč. Redarji so razpršili demonstrante in nekatere izmed njih aretirali. Velik praznik novinarstva v Beogradu Ob veliki udeležbi oglednih osebnosti je bil blagoslov-Ijen temeljni kamen za mogočen Novinarski dom Beograd, 15. julija- p. Beograjska »ekef)« JNU in z njo vse novinarstvo Jugoslavije je danes praznovalo velik praznik. Na zelo slovesen način je bil položen in blagoslovljen temeljni kamen Novinarskemu domu. Novo, impozantno poslopje bo stalo v Frankopanovi ulici št. 28 na zemljišču, ki ga je v ta namen odstopila mestna občina beograjska. Povabilu odbora so se odzvali ne samo vsi novinarji prestolnice in zastopniki sekcij, temveč tudi v izredno lepem številu prijatelji tiska, med niimi cela vrsta uglednih političnih, uradniških in gospodarskih osebnosti. Po blagoslovitvi so bile v čestitkah izražene želje, da bi novi dom postal važno zatočišče družabnega in kulturnega življenja prestoinice. Poslopie se bo zidalo po načrtih zagrebškega arhitekta Ernesta Weismanna in bo, kakor kaže naša slika, šestnadstropno, v najmodernejšem sloga, izključno iz armiranega betona, s tankimi vmesnimi stenami opeke. Prva dela so že izvršena, vodstvo je poverjeno arhitektu Borivoju Ugričiču. Današnia svečanost ie bila eden izmed najpomembnejših trenutkov v življenja Jo-goslovenskega novinarskega udruženja. Velika stavka v San Franciscu Panika med prebivalstvom, ki beži iz mesta v strahu zaradi pomanjkanja živil Pariz, 15. julija. AA. Listi posvečajo veliko pozornost generalni stavki, ki bo izbruhnila jutri v velikem ameriškem mestu San Franciscu. Listi naglašajo, da bo to prva splošna stavka v Zedinjenih državah Severne Amerike. San Francisco šteje sedaj z okolico poldrug milijon prebivalcev in je na drugem mestu med severno-ameriškimi pristanišči. Stavka bo izbruhnila zaradi spora med delavci in delodajalci o višini mezd. V zvezi s proglasitvijo stavke je zavladala v San Franciscu prava panika med prebivalstvom. ki se boji. da bo prihodnje dni ostalo brez živil. Mnogi so že zapustili mesto in se napotili na deželo. Po poročilih iz San Francisca bodo skušali delavci preprečiti vsak dovoz živil v mesto. Govore celo, da hočejo komunisti porušiti mostove in železniške proge in da nameravajo rzropati vse večje trgovine in bogataše. Hoteli so že obvestiti svoje goste, da za stavke ne bodo mogli deliti hrane. Oblasti so izdale vse potrebne varnostne ukrepe. V San Franciscu še vedno traja stavka pristaniškega delavstva. Ta stavka se je pričela že 9. maja. Danes so se jim pridružili še drugi delavci. Število stavkujočih znaša sedaj 34 tisoč, v splošno stavko pa bo stopilo vsega 110.000 delavcev. Snovanje skupne rdeče Sronte Po naročilu iz Moskve zahtevajo komunisti sodelovanje s socialisti za skupno borbo proti desnici Pariz, 15. julija. AA. širši glavni odbor socialistične stranke se je danes sestal ▼ Parizu da sklepa o skupni akciji komunistične stranke proti skrajni desnici. Na dopoldanski seji so prečitali steno-grafsko poročilo o včerajšnji seji med o«morico socialističnih in osmorico komunističnih delegatov, ki so razpravljali o istem vprašanju. Nato je odbor ugotovil, da v nekaterih okrajih že obstoja skupna fronta med socialisti in komunisti Razni delegati so zahtevali, naj bi ta skupna fronta ne posegala po nasilnih akcijah, ker bi tako ravnanje potisnilo razne demokratske struje v fašizem. Neki delegat je trdil, da skupno fronto med socialist' in komunisti zahteva tretja intemacionala. Vprašal je dalje. ali ima socialistična stranka od svoje mtemacionale dovoljenje za ustvaritev te fronte Zanimivo je. da glavno glasilo socialistične stranke »Ponulaire« nima v svoji današnji številk'" nobenega poročila o ustanovitvi take fronte Komunistično glasilo »Humanitč« pa tudi danes objavlja članek, v katerem zagovarja sodelovanje med so- cialisti in komunisti. Pariško časopisje po-j sveča veliko pozornost temu najnovejšem*! stališču francoskih komunistov. Tako komentira te dogodke tudi »Le Temps« in navaja pri tem mnenje novoso-cialističnega prvaka Renaudela, ki trdi, da so komunisti spremenili svojo taktiko in ds zahtevajo zdaj sodelovanje s socialisti po naročilu iz Moskve. Socialistični glavni odbor bo o tej stvari siklepal šele nocoj ▼ nočnih urah. Sovjetski letalci pojdejo v Francijo Pariz, 15. julija. AA. Iz Moskve poročajo, da bo skupina sovjetskih vojaških letalcev konec meseca vrnila obisk, ki so ga napravili francoski letalci septembra lani s tedanjim letalskim ministrom Cotom. — Med sovjetskimi letalci bosta tudi načelnih letalskega generalnega štaba general Kriči in ravnatelj sovjetskega trgovskega letalstva Unsliht Sovjetski letalci bodo leteli v Pariz čez Kiiev. Lvov, Prago in Strass bourg. Velik kongres za izvoz sadja V Mariboru so se zbrali izvozniki in trgovci kakor tudi producenti sadja — Nujni ukrepi za izboljšanje našega sadjarstva in izvoza Maribor, 15. julija. Dopoldne je bil v Maribora otvorjen kongTes izvoznikov in producentov sadja iz vse naše države, ki ga je sklical zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Kongres se je vršil v veliki dvorani pivovarne Union in se ga je udeležilo nad 500 delegatov iz raznih krajev države. Navzoči so bili tudi mnogi delegati iz Avstrije, češkoslovaške, Nemčije, Švice in Grčije. Kongres se je pričel ob 9.30 in je bil izvoljen za predsednika Voja Petkovič, predsednik izvozniškega društva v Beogradu, ki je toplo pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnika bana dravske banovine inž. Zidanška, sreska načelnika dr. Senekovi-ča in Makarja, mariborskega župana dr. Lipolda, predsednika Zbornice za TOI v Ljubljani Ivana Jelačina, generalnega tajnika Zbornice za TOI Ivana Mohoriča, direktorja zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomšiča, delegate itd. Nato se je spomnil najvišjega zaščitnika kmetijstva Nj. VeL kralia Aleksandra, ki so mu zborovalci priredili navdušene ovacije. Na predsednikov predlog je bila vladarju poslana udanostna brzojavka, pozdravne pa predsedniku vlade Nikolu Uzunoviču, trgovinskemu, kmetijskemu in prometnemu ministru ter banu dr. Marušiču. Nato je predsednik prečita! pozdravne brzojavke in pisma predstavnikov oblastev in javnega življenja. Pozdravna pisma so med drugimi poslali: minister n. r. dr. Kramer, minister n. r. Ivan Pucelj, narodni poslanec Krejči, ljubljanski župan dr. Dinko Puc in dragi Nato je predsednik Petkovič v daljšem govoru očrta! važnost sadjarstva za gospodarstvo in trgovino. Sadjarstvo se razvija v eno najmočnejših gospodarskih panog in vedno večja poraba sadja zahteva čimdalje večjo produkcijo. Tako porabijo v Angliji sadja na osebo 45 kg na leto, dočim pride pri nas na osebo komaj 15 kg. Zaradi tega smo primorani, da večji del naše produkcije sadja izvažamo v turro. Sadna trgovina je važna panoga, pa tudi zelo komplicirana in je važno vprašanje nsče države. V naši državi je okrog 65 milijonov Sadnih drevf>s, in sicer 40 milijonov sliv, 7 milijonov jablan. 3.7 milijona hrušk, 2 milijona orehov ter okrog 12 milijonov drugih sadnih dreves. Največ izvažamo sliv, in sicer 3000 vafonov svežih ter 2000 suhih, 2 do 3000 vagonov jabolk, 200 do 300 vagonov orehov, dočim je izvoz drugega sadja neznaten. ., , , , Nadalje je predsednik Petkovič naglasal potrebo načrtnega gospodarstva v sadjarstvu, strokovnih šol, tovaren za predelavo sadja, pametnega sadjarstva in modernih vagonov. Naposled je naglasa! potrebo propagande za napredek našega gospodarstva ter plasiranja našega sadja v trgovini. Pozdravi Zborcvalce je nato prisrčno pozdravil naielnik kmetijskega oddelka inž. Zidan-šek, ki je poudarjal prizadevanje banske uprave za. zboljšanje sadne produkcije in procvit sadne 'trgovine. Izrazil je željo banske uprave po sporazumnem sodelovanju med producenti in trgovci, ker more samo v tem primeru procvitati naša trgovina s sadjem. V imenu Maribora je pozdravil zboro-valce župan dr. Lipold, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da so si ravno obmejno metropolo izbrali za mesto kongresa. Predsednik zbornice za TOI g. Iran Je-lačin je v stvarnem, izčrpnem govoru predočil, da dravska banovina ni agrarna pokrajina, kljub temu pa si prizadevajo sadjarji, da dvignejo prod ulici jo sadja in to zlasti zadnjih 10 let. Sadjarstvo je v dravski banovini visoko razvito, kar ne dokazuje samo kvantiteta, marveč tudi kvaliteta sadja, ki ga izvažamo. Obžaloval js, da bratje iz vseh slovanskih pokrajin ne morejo prisostvovali kongresu ter je poudarjal, da je sadjarstvo ravno v neodrešenih pokrajinah, n. pr. v okolici Gorice, najbolj razvito. G. Jelačin je končal z željo, da bi prišlo do sloge med producenti in izvozniki. Izvozniki naj bodo solidni, korektni in pošteni ter naj strogo pazijo na ugled, ki ga uživa jugoslovenski izvoz v tujini. Naposled je naglasil potrebo, da Narodna banka po-detuje solidnem trgovcem sezonske kredite, ki bi znatno olajšali izvoz našega sadja. Za lepa izvajanja je žel burno odobravanje. Nato je izpregovoril predsednik srbskega, kmetijskega društva dr. VeJjko Stoj-kovič, ki ie podal splošno sliko o gospodarskem položaju naše države. V imenu združenja trgovcev v Mariboru je kongres pozdravil g. Miloš Oset, nato pa v imenu KmeLijske družbe narodni poslanec Lovro Petovar, ki je primerno naglasa! potrebo složnega sodelovanja producentov in izvoznikov, da se dosežejo najboljši uspehi. Sledilo je poročilo šefa gospodarske sekcije konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Šibe Miletiča, ki je podal spJošcn pregled sadnega stanja v Evropi. Na Madžarskem bo letošnji pridelek sadja srednje dober, v Rumuniji prav tako, v Italiji se pričakuje rekorden pridelek breskev, dočim bo pridelek jabolk srednje dober; v Avstriji bo letos malo sadja, v Češkoslovaški bo za 40 odstotkov manj sadja kakor lani; v Švici bo precej hrušk, dočim bo pridelek jabolk srednje dober; v Franciji bo pridelek jabolk dober, v Belgiji, Nemčiji pa srednje dober. Po tem poročilu izgleda, da nam ostanejo izmed vseh držav, v katere izvažamo sadje, Češkoslovaška, Avstrija in Poljska. Zlasti češkoslovaška bo prisiljena uvažati mnogo t^eč sadja kakor lani. Zaradi tega je potrebno, da se napravi vse, da plasiramo sadno produkcijo razumno, in da držimo stara tržišča. Potrebno je tudi, da izkoristimo izkušnje lanskega leta in da odklonimo ono, kar je lani dovedlo skoro do katastrofe sa. producente in uvoznike. Govornik je tudi naglasil potrebo skupne izvoz-niške politike producentov in izvoznikov, da se doseže racionalno zalaganje tujih tržišč. Svoj referat je dr. Miletič zaključil z ugotovitvijo, da prirodno bogastvo zemlje ni vse, marveč je potreben tudi človeški razum, ljubezen do proizvoda, s katerim se bavi producent. Nato je referira! ravnatelj banovinske sadjarske šole v Mariboru g. Priol o produkciji in vnovčevanju sadja v dravski banovini glede na domači in inozemski trg. Agrarna preobljudenost in maloposestni-ška struktura našega kmetijstva nan*eva-ta intenzivacijo organizacije kmetijskih panog, katerih proizvodi bi na ta način kljub današnji gospodarski krizi dosegli cene, katere bi bile v skladu s proizvajalnimi stroški. Med poslednje iniemo prištevati po vsej pravici tudi sadjarstvo, ki je bilo do nedavnega omalovaževano kot postranska kmetijska panoga, na katero smo se spomnili kvečjemu jeseni v dobrih sadnih letinah, ko je bilo treba spraviti pridelke kolikor jih je v takih razmerah. Svetovna gospodarska kriza, ki objema bolj in bolj tudi naše kmetijstvo, občuten padec cen kmetijskih proizvodov in stagnacija prodaje nas silijo boli kakor kdaj prej. da pričnemo razglabljati, kako rešiti našega kmeta iz sedanjega težavnega položaja. Izmed vprašani, ki se porajajo v tem pogledu pred nami, se moramo dotakniti predvsem dveh: kakšne nalogre f-afcajo naše ladjarje v bližnji bodočnosti in v kateri smeri Se bo morala razviti sadna trgovina. Dravska banovina je zaradi usodnih podnebnih in talnih okoliščin ustvarjena v prvi vrsti za produkcijo finih namiznih jabolk, dočim so druge sadne vrste bolj podrejene važnosti in so tudi zastopane v manjšem obsegu, čeprav je bilo doslej še vedno dovolj povpraševanja po našecn sa- dju, ln so ga mogli vnovčiti po odgovarjajočih cenah, se nam obeta v prihodnje ostra tekma na evropskih tržiščih od strani sadja Amerike, Afrike, Avstralije, Južne Rusije, -Italije, Rumunije, Švice, Nizozemske itd., kjer so v poslednji dobi pomnožili število sadnih dreves ter delajo 8 polno paro za povečanje množine in kakovosti pridelkov. Borba, ki jo bo morala iirrojevati v bodoče naša država za ohranitev svojih pozicij na evropskih sadinih tržiščih, bo izredno ostra in bo treba napeti vse sile, da dvignemo produkcijo kvalitativno in kvantitativno ter se prilagodimo pri vnovčevanju in izvozu svojih 'pridelkov tuli pri nas sodobnim zahtevam. Ena izmed glavnih nalog naših producentov bo standardizacija in tipizacija pridelkov. Standardizacija blaga mora biti popolnoma enotna ter prilagodena zahtevam svetovne trgovine. Jedro standardizacije je v skupni in enotni produkciji maloštevilnih sadnih sort, intenzivna obskrba obstoječih nasadov, pravočasno in pravilno spravljanje pridelkov, enotno sortiranje in normalizacija transportnih posod. Produkcija se mora prilagoditi zahtevam trgovine same, odnosno sadnih kenzumentov, ki imajo edini tukaj pravico odločevanja. Za dosego omenjenih ciljev bo getovo pripomogla v znatni meri vzpostavitev krajevnih sadnih izborov za posamezne pridelovalne okoliše v dravski banovini. Na podlagi svojega referata je dr. Priol predlagal naslednje ukrepe: Ukrepi za prsspeh našega sadjarstva 1. Razširi in poglobi naj se pouk o sadjarstvu in uporabi sadja na kmetijskih osnovnih in učiteljskih šolah, 2. Oblasti in kmetijske korporacije naj posvečajo pospeševanju sadjarske panoge pozornost, ki jo glede na narodno gospodarski pomen im zboljšanje naše izvozni-ške bilance zasluži. 3. V važnih sadjarskih središčih se naj nastavijo potovalni učitelji za sadjarstvo, ki naj bodo podrejeni banovinskemu sadjarskemu referentu na sedežih banovine. 4. V svrho poenotenja in tipiziranja sadne produkcije v posameznih pridelovalnih okoliših je treba pospeševati znižanje števila sadnih sort. Pri napravi novih nasadov, kakor tudi pri precepljanju sadnega drevja naj se vpoštevajo le sedanje izbire določenih sort. Izvežbati je treba v kratkih tečajih zadostno število dobrih cep-ljarjev, ki bodo producentom pri precepljanju in oskrbovanju precepljenega drevja ti a razpolago. 5 Posvečati je treba vso pažnjo gnojenju ter zatiranju sadnih škodljivcev in ■bolezni. 6. Osnuje naj se državni osrednji zavod za analizo in preizkušanje sadja. 7. V krajih z ugodnimi klimatskimi razmerami naj se pospešuje poleg peškar-jev tudi kultura, koščičastega in lupinastega sadja, zlasti takih sort, ki so spo-sol»ie za transport 8 Z banovinsko naredbo naj se določi vsako leto termin, pred katerim se gotove sadne sorte v posameznih sadjarskih oko-liščih ne smejo obirati. 9. Prirejajo naj se tečaji za pravilno obiranje, sortiranje ln pakovanje sadja. 10. Organrzrajo naj se na zadružni in privatni osnovi sadme zbiralnice ter skladišča v glavnih sadnih središčih, pri čemer naj gredo oblasti na roko s primernimi subvencijami. 11. Uvede naj se reklama za večjo porabo domačega sadja in sadnih pridelkov doma ter v inozemstvu. 12. Omogoči naj se s primernimi subvencijami (prirejanje stalnih sadnih sejmov aa fina namizna jabolka in drugo sadje v Beogradu, Nišu, Skoplju, Zagrebu, Novem Sadu, Ljubljani in drugod. 13. Prirejajo naj se sadni ogledi, sejni, in razstave v naši kraljevini, v inozemstvu pa sodelujmo z našim sadjem in pridelki pri sličnih .prireditvah. 14. Store naj se ukrepi, da bodo producentom in izvoznikom na razpolago zadostne količine pravilno in solidno izdelanih transportnih posod ter materijala za pakovanje po primernih cenah. 15. Država naj zniža železniške tarife za sveže sadje ter naj poskrbi za zadostno število vagonov, sposobnih za sadni transport. . 16. Oblasti naj poskrbe, da se bo izvajala kontrola sadnega izvoza enotno in točno po predpisih pTavilnika, ker obstoja sicer nevarnost, da izgubi inozemstvo zaupanje kar bi rodilo nedogledne posledice. 17. Odpošlje naj se komisija tehničnih in sadjarskih veSčakov v Italijo, da pro uče moderne hladilniške naprave v Ve roni i 11 Bologni, specielno glede vagonov za transport sadja. Poiščejo naj se pota in sredstva, da bi se mogli okoristiti z modernimi pridobitvami tudi v naši državi. Dravska banovina prednjači Sledilo je poročilo zastopnika kmetijskega ministrstva profesorja Lukmana, ki je referiral o letošnjih izgledih naše sadne produkcije. V dravski banovini se pričakuje za letos 20.000 meterskih stotov sliv, 2000 stotov jabolk, 67.000 stotov hrušk, 10.000 stotov orehov, 4G00 stotov breskev, 75.000 stotov kostanja. V ostalih banovinah so izgledi najslabši pri jabolkah, nekoliko boljši pri slivah, zelo dobri pri hruškah, orehih, 'kostanju in breskvah. Sliv bo letos v naši državi okrog 129 milijonov kg, jabolk okrog 35 milijonov, hrušk 19 milijonov, orehov 20.5 mil. in kostanja 13.5 mil. Nato je poroča! kmetijski referent dravske banovine Anton Flego o negovanju sadnega drevja glede na zboljšanje sadne produkcije pri nas. V dravski banovini imamo okrog 5 milijonov raznih sadnih dreves, od tega odpade na pečkarje približno 70 odstotkov, na koščičarje 27 in na lupinarje okroglo 3. Samih jablan je približno 50 odstotkov sadnega drevja v banovini oziroma 33 odstotkov vsega števila jablan v kraljevini. Iz tega je razvidno, da stoji dravska banovina po številu jablan in po pridelku jabolk na prvem mestu v kraljevini. Zavedajoč se, da postaja sadjarstvo z vsakim letom vedno važnejši del dohodkov našega kmeta, ga podpirajo oblastva s primernimi zakonskimi predpisi in razpoložljivimi denarnimi prispevki. Ker so dani vsi pogoji za uspešen razvoj sadjarstva, je jasno, da je le od sadjarjev samih odvisno, v koliko in kako bodo dosegli svoje cilje. Nadalje je referira! delegat zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Stamu-novič o sklepih državne konference izvoznikov meseca februarja. Za njim je poročal dr. Kovačič v imenu organiziranih producentov dravske banovine o sodelovanju med producenti in trgovci. S tem je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno. Pcnšni govori na popoidansk&s zfcora Ob 16. se je kongres nadaljeval, vendar pa ni bil tako mnogoštevilno obiskan kakor dopoldne. Popoldanski del kongresa je v glavnem potekel v tolmačenju želja, tako izvoznikov kakor producentov naših kakor inozemskih. Prvi se je javil k besedi g. Kraus z Dunaja kot zastopnik tamoš-njih uvoznikov sadja. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo nad gostoljubnostjo, ki so je deležni gostje v Mariboru, nato pa opozoril na razne nedostatke pri transportu sadja v inozemstvu, predvsem pa na nepotrebno zadržavanje vagonov ob meji. Na vse pritožbe je odgovarjal zastopnik prometnega ministrstva g. Pavlovič, ki je tolmačil stremljenja ministrstva kakor tudi njegovo prizadevanje, da ustreže tako našim izvoznikom kakor inozemskim trgovcem. Obljubil je, da bo tudi v bodoče prometno ministrstvo storilo vse, kar je v njegovi meči za izboljšanje prevoza sadja. Za pozornost se mu je zahvalil predsednik kongresa g. Petkovič. Govorilo je še več naših kakor tudi inozemskih gostov, ki so opozarjali na razne nedostatke naše trgovine s sadjem ter prevoznih sredstev. Glede na vso to upravičeno kritiko se je sestavil odbor, ki bo navedene nedostatke proučil ter jih skušal odpraviti. Nato je podal izredno zanimivo poročilo izvoznik Spartovič, ki se je bavil v glavnem z denarnim poslovanjem in njegovimi tež-kočami, ki so pogosto velika ovira trgo-govini s sadjem. Na vsak način bi se moral najti nekakšen izhod v pomoč izvoznikom kakor producentom. Hvaležno nalogo bi tu opravila Narodna banka ter Poštna hranilnica z nakazovanjem primernih posojil izvoznikom, da bi se omogočila nujna in večja izplačila. Zadnji je referent inž. Lupša opozarjal na možnost novih trgov za naše sadje na Vzhodu, kar bi bilo lahko v veliko korist vsem našim izvoznikom. Za vzor je navedel Dansko, ki se bogati z izvozom v vzhodne dežele. Na drugi strani bi na ta način dosegli nekako revanžo za uvoz velikih količin južnega sadja in drugih pridelkov iz vzhodnih držav. Vse želje in zahteve kongresistov so bile ob koncu zbrane v posebni resoluciji, ki je bila sprejeta soglasno z velikim navdušenjem in ki bo poslana na vsa pristojna mesta. Zvečer je bil pri Orlu slavnostni banket, ki je potekel v najlepšem razpoloženju. Jutri se bo kongres nadaljeval in so na programu izleti v mariborsko okolico, kjer 3i bodo kongresisti ogledali lepe nasade in drevesnice. Sadjarji so zborovali ločeno in zahtevajo prodajo preko Kmetijske dražbe Objave Pogreb g. Magdalene Mam se bo vršil danes v ponedeljek ob 17.30 s Poljanske ceste (Jožefišče) na pokopališče na Viču. Himen. Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi g. dr. Boris Premrov, pristav kr. banske uprave, z gdč. Majdo šusteršičevo, hčerko blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske v p. in lastnika trgovine M. Tičar. Kot priči sta bila g. dr. Vladimir Vidmar, direktor čekovnega urada, in nevestin oče g. Anton šusteršič. Bilo srečno! Počitniška kolonija, ki jo priredi mestna občina ljubljanska v Sv. Jakovu — šiljevici pri Crikvenici, odide danes 16. t. m. zvečer z vlakom ob 18.25 preko Zagreba na Su-šak, jutri zjutraj pa z ladjo do Sv. Jakova. Na počitnice odide 60 otrok, med njimi tudi 10 gostov iz Korotana. Voščimo jim obilo lepih solnčnih dni, Maribor, 15. julija. Istočasno kosov Unionu zborovati sadni izvozniki in trgovci, so se zbrali v vinarski šoli ločeno sadni producenti, da na samostojnem sestanku rešijo nekatera važna in pereča vprašanja ter zavzamejo stališče nasproti trgovcem in prekupčevalcem s sadjem. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in so se ga poleg domačih zastopnikov sadjarskih ter kmetijskih podružnic udeležili tudi nekateri sadjarji iz Hrvatske in Srbije. Vodil je predsednik mariborskega Kmetijskega in sadjarskega društva g. dr. Kovačič, ki je obrazložil pomen sestanka zaradi precizirsanja stališča producentov nasproti sadnim trgovcem. Zbodovalce sta pozdravila tudi zastopnik bana sreski načelnik Makar in narodni poslanec inž. Pahernik, ki sta jim želela najlepši uspeh ter obljubila vso možno pomoč. Predsednik Kmetijske družbe g. Detela je poročal o sobotni predkonferenci, na kateri so razpravljali o resoluciji, ki se je prečitala na koncu zborovanja. Večina zbo-rovalcev je izrekla mnenje, da so interesi trgovcev in producentov tako različni, da je za enkrat skupno sodelovanje nemogoče, tem manj, ker so med trgovci in prekupčevalci mnogi nesolidni in nereelni ljudje, ki Spravljajo v Rlabo luč vse trgovce in prekupčevalce* Razvila se je živahna debata, v kateri so padli ostri očitki proti tistim, ki pogosto nimajo ničesar »kupnega s pojmom trgovina in vrše agolj posredovanje tei prodajo denarja, ne da bi pri tem kaj tvegali. Tudi riziko pri transportu gre največkrat na račun producenta. Sicer pa je pravih trgovcev s sadjem malo. Večino tvorijo prekupčevalci, ki so se vrinili med odjemalce in ponudnike m zaslužijo brez večjega truda težke tisočake. Iz vrst trgovcev bi bilo treba predvsem izločiti take pijavke. Ves potek je izzvenel v eno samo željo, da bi se tudi sadjarji čimprej zadružno organizirali in da bi prevzela ves kontingent izvoza Kmetijska družba. Bil je izvoljen odbor, ki bo odslej stalno razpravljal na svojih sejah o perečih vprašanjih sadne produkcije. V Mariboru se bo osnovalo stalno tajništvo, kjer bodo producenti lahko dobili vsak čas potrebne informacije. V odbor so bili izvoljeni po en zastopnik vsake podružnice Sadjarskega in kmetijskega društva, s področja bivše štajerske. Podružnice, ki niso bile po svojih delegatih zastopane na zborovanju, bodo naknadno imenovale svoje zastopnike. Nato je predsednik dr. Kovačič prečital resolucijo, ki je bila po nekaterih popravkih sprejeta z velikim navdušenjem. Najvažnejša je v njej vsekakor zahteva, naj se ves izvoz v dravski banovini poveri izključno Kmetijski družbi in Se izloči tako vsako prekupčevanje. V kolikor pa v tem pogledu producenti ne bi uspeli in bi bili še vedno navezani na trgovce, zahtevajo giede na dosedanja izkušnje, naj se ukine vsako kreditiranje od strani producentov. Blago naj se ne od-premi prej s postaje, dokler ni plačano. Določijo naj se tudi točni termini za obiranje posameznih vrst sadja po okoliših. Po razpravi o bližnji kmetijski razstavi, ki bo oktobra v Mariboru, je dr. Kovačič, ki so mu zborovalci izrazili popolno zaupanje. zaključil zbor. Zborovalci so odšli nato korporativno na zborovanje v Union, kjer so obrazložili svoje zahteve tn želje, izražene v resoluciji. Ha razstavi obrambe proti plinskim napadom česa se morejo ljudje naučiti v Brnu in drugod V Brnu sem videl v palači Prosvetnega doma stalno razstavo, ki nam kaže nevarnosti bodoče plinske vojne in tolmači način, kako se moramo ravnati v primeru plinskega napada. Razstav« je zelo dobro urejena in se stalno izpopolnjuje. V prvi dvorani so razstavljeni različni tipi bombnih letal in bomb. Letala so označena po velikostih, brzinah in silah, enako tudi bombe. Na eni steni visi zeml jepisna karta Češkoslovaške države z mejami s sosedi. Na karti so narisane vse važnejše zračne linije, ki spajajo vsa glavna in večja industrijska mesta z glavnim? mesti sosednjih držav. Te linije imajo vpisan čas. v katerem prileti sovražno letalo napadat. Tako n. pr. prileti letalo z Dunaja v Brno v 2d minutah, to je v najkrajšem času. najdaljši pa ne traja preko ene ure. V isti dvorani je tudi navedena statistika, koliko bomb mora pasti na Brno, da uniči vse prebi-vaistvo — 260.000 ljudi. — V drugi dvorani je razstavljeno par tipov acroplanskih motorjev in različnih plinovih in trgalnih bomb v prerezu z označenim njihovim učinkom, kako globoko prebije opaženo žele-zobetonsko ploščo in kako globoko se posamezne bombe zarijeio v trd ali mehek teren. Razstavljeni so tudi načrti posameznih stavb, kako se lahko opaži klet in tako obvaruje trgatnih in sledečih plinovih bomb. Po ogledu prvih dveh dvoran me je puščica vodila v klet. Vhod je razdeljen v tri celice. Kletna vrata, okna in sploh v*ak« odprtina, ki veže klet z zunanjim svetom, so zračno tesna. V vojni bo v tretji celici zdravnik nudil posameznikom prvo pomoč. Po zdravniškem pregledu se šele posameznik pridruži ostalim varovancem, ki so skriti v večjih kleteh tako dolgo, dokler jim oblasti ne javijo, da lahko brez skrbi za-puste svoja skrivališča in se svobodno raz-idejo na prosto. Vse kleti so opažene: posebno močno so zavarovani njihovi stropi z železobetonom, tako da po možnosti vzdržijo tudi najtežjo bombo. Vse večje kleti so opremljene z lastno stalno vodo, razsvetljavo in pripravami za izmen iavo /raka preko različnih filtrov (čistilcev). Večje novejše stavbe, ki jih zidajo v Brnu, so že opremljene s podzemskimi zavetišči ki bodo v primeru plinskih napadov obvarovala vse stanovalce, stanujoče v isti hiši. Mesto samo pa namerava zgraditi podzemska zavetišča, ki bodo v medsebojni zvezi iimela v vsaki ulici po več vhodov. V tretji dvorani najdemo načrte novejših stavb, ki bodo imele strehe zidane v obliki parabol, da se eventualno odbije bomba od strehe in se tako poslonje obvaruje pred večjo katastrofo. — Dalje so razstavljene v em-uvetah različne kisline in prvine, iz katerih izdelujejo pline, obenem pa slike, ki prikazujejo vpliv teh na ljudi in živali: opekline, oslepitev, mrtva trupla, katerih obrazi so izražali strahovite muks. V četrti dvorani so razsvaliene vse vrste nv«V ;7 različnih držav: Nemčije. Rusije, češkoslovaške in drugih. Prav tu so češkoslovaške tovarne razstavile svoje najnovejše maske, ki obvarujejo samo pliuča ali pa vse telo pred strupenimi plini. Med temi so tudi preparati, s katerimi se prebarva leseno ostrešje in sc tako ohrani pred požarom. V zadnji dvorani so razobešene slike z navodili, ki liudem nazorno prikazuje pravilno m nepravilno ravnanje v primeru plinskega napada. Na primer če napade sovražnik mesto ponoči, obvesti prva telefonska stanica s posebnimi s'gnaii vse ostale kraje, da se bliža nevarnost. Po sprejemu teh znakov sklenejo policiiski ali žandar-merijski uradi električni tok in s tem poženejo sirene, ki oznanjajo ljudem, da se bliža sovražnik. Sirene so v krajih po 6 km oddaljene druga od druge. Nahajajo se na strehi policijske ali orožniške postaje. Ljudje. ki čuiejo tulenie siren, morajo mahoma ugasniti vse luči. zapreti vsa okna in vrata ter čim prej zbežati na varna mesta. Ustaviti se mora tudi ves promet. Vse to se morua izvršiti čim prej in popolnoma mirno. Vsak prebivalec mora biti opremljen z masko, ki mu ie edina rešiteljic« v zastrupljenem kraju. Vsa društva morajo biti opremljena z najmodernejšimi sredstvi za reševanje ponesrečencev. Po bombardiranju morajo ljudje počakati na znamenje, ki ga javi ljudem sirena, da je zrak čist plinov in se lahko svobodno razidejo. Enako kakor ljudje morajo imeti tudi živali maske ali pa primerna zavetišča, če jih hočemo ohraniti pri življenju. Vse bmske večje, novejše stavbe imaio zgrajena podzemska zavetišča. Isto tako imajo že nekatera policijska poslopja n« strehi montirane električne sirene. Ni mitinga v Češkoslovaški, ki bi se dovolj tre potrudil pokazati ljudstvu čim bolj naravno in resnično nevarnost bodoče plinske vojne. Podobne razstave in predavanja se vršs v vseh modernih državah. V prvi vrsti moramo omeniti Nemčijo, ki je začela prva poučevati svoje ljudstvo, saj je tudi izunr-teljica plinske vojne. V današnji dobi, ko je tehnika najbolj napredovala, imamo že tako dobra obrambna in napadalna sredstva na razpolago, da se moramo resno baviti z vprašanjem samoobrambe prebivalstva pred eventualnimi napadi drugih držav s plinovimi bombam . ko so vrste plinov v kemičnih tovarnah tako napredovale, d« nam je sestava mnogih še povsem neznana in i;h bo treba določiti šele na licu mesta. To nalogo bodo vršili posebni laboratoriji, ki bodo razglasili prebivalstvu s pomočjo zvočnikov vrsto plina in obenem nastavek (filter) ta masko. Kajti plini, ki iih bo uporabljala bodoča vojna, bodo imeli različne posled:-ce. Posebne tabele pojasnjujejo na razstavi ljudstvu vpliv plinov na organizme. Tako n. pr. povzročajo nekateri glavobol, po-vračanje. omedlevico, solzenje, ki traja po par ur: nekateri delujejo na oči in povzročajo začasno ali pa trajno oslepitev. Drugi, ki je najhujši, povzroča vsepovsod, kjerkoli pride v dotiko s površjem koče. hude opekline. Če je opečena tretjina kože na telesu, nastopi smrt Najhujši je pr. plin, ki že po parkratnem vdihu razkroji krvna telesca v pljučih in povzroči takojšnjo smrt. V novejši dobi so izumili plinske bombe, ki uničujejo vse in ne prizanesejo niti vodi. Navedeni plini so vsi težji od zraka, zatj ležejo na zemljo do 20 m visoko, tako da sežeio preko najvišjih stavb in zvonikov. K temu je bila na tabeli pripisana opomba, da si človek lahko reši življenje z masko, ako zbeži na najbližjo vzpetino, odkoder vleče veter v smeri napadenega kraja. AH bomo v doglednem času tudi mi slediK sličnim stalnim razstavam, propagandam in poučevanju ljudstva po zgledu drugih držav? Potrebno bi bilo. Edvard Grošelj. Obsodba treh gimnazijcev morilcev Bukarešta. 14. julija, č. Okrožno sodišču je danee razglasilo razsodbo v procesu proti trem gimnazijcem, ki so svoječasmo umerili bivšega poslanca Popovicija. Obtoženci oo kradli v njegovem stanovanju, ko pa jih ie neke noči Popovici presenetil, sa streljali nanj z revolverjem, da bi jih ne prijel. Morilec Joan Dineerj je bil obeljen na 12 let ječe. njegova tovariša Joan Rakr-ni in Demeter Grigoria pa vsak na tri leta ječe. Dinesru je sin apelacijskega sodnika v Bukarešti. Rakani sin gimnazijske?* profesorja Grigoria m sin aktivnega kapitana. Ustavitev Šipadovega obrata Banjaluka, 14. julija n. Gozdarsko industrijsko podjetje sšipad« je ustavilo danes obrat žag v Dobrlinu in Drvarju zaradi po. manjkanja materijala, ki so ga prenehali dovažati v skladišča zaradi nizke vode reka Une. Z ustavitvijo dela je prizadetih več sto delavcev. Delo bo počivalo tri mesece. Grob Esad paše na jugoslovenskem pokopališču Pariz. 14 julija. AA. Posmrtne ostanke nekdanjega slavnega gospodarja Albanije Esad-paše, ki eo bili od 13. julija 1920 pokopani v mrtvašnici v Aubervilliersu pri Parizu, so sedaj prenesli in pokopali na iugoolovenskem pokopališču v Tilleuxu. To ee je zgodilo na željo njegove rodbine, ki bi rada videla, da počiva Esad-paša pri svojih vojnih tovariših iz svetovne vojne. Prenosj smrtnih ostankov in pogrebu eta Drieostvovala tudi delegat pariškega pretekla in zastopnik jugoslovenskega poslaništva. Kronika od sobote do ponedeljka LJubljana, 15. julija. jOanašnja nedelja se je spet enkrat točno 'držala vseh treh vremenskih napovedi. Jutro smo imeli prav lepo, celo nekaj meglenega plašča je v zgodnjih jutranjih urah ležalo nad prostrano pokrajino in je torej bilo pričakovati najlepšega dne. Zares so prve dopoldanske ure bile jasne in solnčne. ali opoldne se je začelo nebo naglo oblačil in v popoldanskih urah je bilo že kar temno. Dobili smo močan naliv s pišem m tudi treščilo je neka jkrat. Ko pa se je po dobr" uri dež snet unesel, se je nebo zjasnilo in večer je bil prijetno hladen. Dogodkov ni bilo prav nič posebnih. Va-bila ni niti Gorejska. Edina nrivlačnost je bila imenitna razstava v Št. Vidu, o kateri izčrpno poročamo posebej. Niti policija, niti reševalna postaja nista imeli povoda za kakšno intervencijo. Danišnk nedelja ie veljak za nrvi praznik združenega gasilstva Jugoslavije. Podeželska društva so ta svoj dan praznovala, kolikor to ni preprečilo nevšeono popoldansko vreme, s skrbno pripravljenimi prireditvami. V Ljubljani na je proslava izostala, ker se ie dost' številno članstvo prostovoljnega gasilnega društva s starosto Josipom Turkom in s češkoslovaško daputacijo odpeljalo r? velike gasilske svečanosti v Va-mždin. kjer ie ondotno gasilsko društvo praznovalo TOletnico ustanovitve. Z zanimanjem so menda naši radioposlušalci v me^tn in na deželi popoldne ob 17.30 poslušal: predavanje generalnega sekretark Ju-goslovenske gasilske zveze g. Petra Lekiča. Predavanje. ki se je vršilo t>o beograjskem radini. je oddajal tudi Rirlio Lbrekinien. Voda je iz-podkotak železniški nasip. V P«nčevu je silovito treskalo. Ve? ko dvajsetkrat ie udarila strela in povzm':k mnogo škode. Enkrat je udarila celo v občinsko hišo in zažgala zastavo.^ nožir pc-s-.opja pa so pravočasno preprečili. V okolici Smedereva je strela ubila neko žensko in nekega kmetovalca. Poročik o znatni škodi no nc'"'h-tab prihajajo tudi iz drufib kraiev. Tako iz T:mo<3ke Krajine in iz Vojvodina. V ^aračinu je zaradi strele nastala v^ družini Maksimovičevih velika tragedija. Sestri Ljubimka in Cveta sta v n^nosredni bližini mesta okopavali koruzo. Nenadno je treščilo v bližnje drevo in Ljubimka je obležala na mestu mrtva. Cveta pa je hudo poškodovana in so jo komaj prebudili iz nezavesti. Na šentviški razstavi Svečana otvoritev v navzočnosti g. bana — Ogromen naval na krasno razstavo — Uspeh |e zagotovljen Ljubljana, 16. julija. Slovesna otvoritev obrtne razstave, ki Jo Jb priredila podružnica Društva jugoslo-venskih obrtnikov v £t. Vidu v vseh prostorih tamošnje narodne šole, se je razvila v mogočno gospodarsko in nacionalno manifestacijo, kakršne so redke še celo po večjih mestih, človek, ki se je dopoldne namenil iz Ljubljane proti št. Vidu, je v prenatnpanem tramvaju lahko opa-t!l, da so Ljubljančani prav resno sprejeli prireditev svojih najbližjih podeželskih sosedov. Beseda, ki je teKla med potniki, je pričala, da se v St. Vidu pripravlja nekakšna majhna konkurenca ljubljanskemu velesejmu. In na trgu pred šolskim poslopjem, ki je bil ves v narodnih trobojnicah, se je v resnici trlo sveta: domačega ljudstva, predstavnikov in posetnikov iz Ljubljane in gostov iz bližnjih in daljnih vasi. Ko se je ob 11. pripeljal poKroviteij razstave ban dT. Marušič v svojem avtomobilu, ga je zbrano občinstvo prav lepo sprejelo. Nato je domači župan Babnik v kratkem nagovoru izrekel vsem, ki so prihiteli na to prvo reprezentativno gospodarsko razstavo slovenske podeželske občine, iskreno dobrodošlico. G. banu se je zahvalil za pokroviteljstvo hi podporo. Naš kraj, je poudarjal g. župan, je tipičen obrtniški Kraj, o čemer najbolje priča dejstvo, da plačujejo v občini obrtniki dve tretjini vseh doklad. V borbi proti krizi ki brezposelnosti, ki tare ta tndi šentviško podjetnost, »o domači obrtniki priredili to razstavo, da pokažejo vsakomur, kaj se v št. Vidu izdeluje lepega in solidnega v vseh obrtih, Klasti pa v mizarstvu. Domači poslanec Koman Je v Imenu svojega sreza .pozdravil g. toama in nagla-sil, da smo šele, odkar je Jugoslavija, vajeni pozdravljati državne funkcionarje na ncospodarsKih in drugih ljudskih prireditvah Zastopnik šolske mladine je prav tako strumno m pogumno izrekel dobrodošlico ter v imenu podmladka Jadranske straže povabil na popoldanski kon- eert. _ . Nato je povzel besedo predsednik šentviškega Društva jugoslovenskih obrtnikov krojaški mojster g. Vrhovec, in v preprostih, iskrenih izvajanjih .pozdravil najprej pokrovitelja, nato pa načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi dr. Marna, obrtnega referenta banske uprave Brozoviča, zastopnika sreskega načelnika Keteja, predsednika osrednjega Društva jugoslovenskih obrtniKov Pičanana in predsednika ljubljanske podružnice občinskega svetnika Košaka, urednika »Obrtnika« Mihel-čiča, domačega poslanca in župana, zastopnika mestne občine ljubljanske dr. Rup-nika senatorja dr. Rožiča, generalnega direktorja Zanatske bamKe Dragiča iz Beograda in upravnika njene ljubljanske podružnice Rajka Ogrina, zastopnika zbornice za TOI Rebeka in Krapeža, ravnatelja šentviških zavodov dr. Ratajca ter ravnatelje in upravitelje številnih drugih šolskih zavodov iz Ljubljane in okolice, prvoboritelje obrtniškega napredka v št. Vidu prof. Siča, prof. Tratnisa, prof. Jakliča in velikega dobrotnika šentviških obrtnikov g- Belca ter župane iz občin Medvode, Tacen, Šmartno in Moste. Ko se je zahvaljeval vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k razstavi, se je na prvem mestu spominjal šentviških žena ln deklet, Katerih skrbnemu delu gre največja hvala za vzorno prireditev. šentviški mojstri bo se lotili razstave z namenom, da pokažejo bližnji in daljni okolici, kaj zmore obrtništvo ene same občine, če je dobro organizirano, še danes delajo v št. Vidu obrati, ki so jih ustanovili naši stari predniki Moderna strokovna izobrazba, predvsem pa naše obrtne nadaljevalne šole. skozi katere so šli mlajši rodovi, pa so napravile iz njih obrate, ki jih vodi no- va, duhu časa ustrezajoča spretnost in dovršenost. Naše delavnice so svetle in moderno urejene, mi pa smo ponosni delavci, ki jih njihovega dela pred nikomer ni sram. šentviški mizarji so kos tudi vsaki inozemski konkurenci. Njim ob strani pa se lahko postavijo tudi vse druge panoge. Dati pobudo za plemenito tekmo med mojstri in delavci, to je prvi namen razstave. Najboljša kakovost izdelkov mora biti naša prva skrb. Današnja kriza nas je k temu še posebej vzpodbudila. Naročil smo imeli zmerom manj, zato pa smo se toliko bolj lahk0 posvetili svojim izdelkom. Pri naših prednikih so bili solidni, nmetmi izdelki v posebno visokih čislih, da jih ljudje še danes radi hirajo in hranijo za spomin. Prva doba po vojni nas je razvad II a ln ▼ obrtniškem stanu je takrat prevladalo geslo: malo delati in veliko zaslužiti. Današnji časi pa so drugačni. Naša vera je, da bomo sam0 s skrbnim delom in pridnostjo ustvarili lepšo bodočnost Base in za narod. Med navdušenim odobravanjem je predsednik na koncil predlagal vdanostno brzojavko NJ. VeL kralje, orkester *Sloge« z dirigentom Svetelom na čelu pa je zaigral državno himno. Pozdravno brzojavko so z otvoritve poslali tudi ministru za trgovino, obrt in lnuu-strijo dr. Deraetroviču. V kratkem nagovoru Je g. tere- kel iskrene čestitke svojim šentviškim tovarišem in poudaril, da je to brez dvoma eden najlepših dni vsega ^^ obrtništva. Nato pa je pregovor i g. ban^ k je toplo pohvalil zgledno P^^J^ viških mojstrov ln požele bi razstava le še razširila sloves m odkrila nove vire gmotnega .blagostanja. Nato Je proglasil razstavo za otvorjeno. Sprehod po razstavi pod vodstvom prirediteljevJe sledill ogled lri le vzorno nameščena v 13 ve- obrti še do mnogo učinkovitejše veljave ka-kofv improviziranem razstavnem pavdjo-lu Nekateri razstavljal« so znah ured^ti kar cele žive opremljene sobe in Interierje. Med pohištvomP vzbuja veliko pokornost umetniško dovršen, v ^^TTrr^n katere^a je napravil moderno zamišljen osnutek alTad. sliLr Tone Kralj. Zammi- ve so tudi slike iz furnirja, lepo, ^retno delo domačega umetnika Mrharja; Da šentviški obrtniki mnogo dajo naskrbno st^ kovno vzgojo svojega naraščaja^čajo ^ delki mladega vajenca pri moistru Križnarju, ki jih je izgotovii p^em letu učenja. Ti i^elki_so_živ d> za bodočnost. Majhna atrakcija je med dru-živ vodnjak, ki ga je razstav« stu- kaz, da se šentviškim obrtim ni treba bati za b< IS^alTrTz MedSega: vsak obiskovalec Shko v šolski sobi »nažaga« vode koli- ta££ da se preveri o solidnc^ri izdelka mednanskega mojstra. Enako dobro pa »o se postavili vsi, ki jih srečate na razstavi, mehanične in strojne delavnice, sedlarji, torbarji^ vozni ličarji, izdelovateljl tehtnic tovarne pohištva, izdelovatel^orge^to harmonijev, cementarji, jtavbenlki, klJu čavničarji, stavbni in pohištveni mizar i nečarii zlatarji, izdelovalci ogledal m Sev,ZSi, tapetniki izdelovaljciter, kamnoseki, pletilci, krojači, čevljarji, dež-nikarji in zidarski mojstri. Takoj prvi dan je obiskala razstavo ogromna množica ljudi. Iz posameznih krajev so se pripeljali celi avtobusi obiskovalcev. Kakor kaže uspeh, bodo šentvidčani iz svoje prve obrtne razstave najbrž napravili trajno ustanovo. Celje, 15. julija. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žajlcu je sklicalo za danes dopoldne vsakoletni »tabor hmeljarjev«, ki se je vršil od pol 9. do 10. ob zelo dobri udeležbi v Roblekovi dvorani v Žalcu. Zborovanju je predsedoval društveni podpredsednik, žalski župan g. R. Lar-ber. Društveni poslovodja g. Anton Pe-triček je najprej izčrpno poročal o hmeljskih nasadih v splošnem, zlasti pa o hmeljskih nasadih pri nas. Položaj je letos slab, najslabši pa je v Ceškoelova-vaškl Letos so zaradi izrednih vremenskih prilik odpovedala vsa teoretična in praktična pravila glede gojenja hmelja. Nekateri hmeljarji so že pričeli obirati, ker so na drogih kar po štiri vrste, obrasel, napol obrasel hmelj, nad njim cvetje, na vrhu pa cvetni nastavki. Letos bo šel ves hmelj v denar, ker bo količina mnogo manjša nego lani. Obiranje hmelja bo trajalo, ker obrašča-nje ni enakomerno in zaradi tega ne bodo smeli podirati drogov, letos dalje nego v prejšnjih letih. Društvo je predlagalo, naj ostane mezda za obiralce, tam kjer se bo dalo hitro obirati, ista kakor lani t j. s hrano 1.50 Din, brez hrame 2 Din od škafa. Kjer pa hmelja ne bo mogoče hitro obrati, naj hmeljarji skrbijo, da bodo prišli hmeljarji kljub oviram pri obiranju na svoj račun in da bodo dobili primerno dnino. Mezde se naj tu določijo po kakovostih nasadov. Minister g. dr. Novak in naapdni poslanec g. Ivan Prekoršek sta storila vse, da bi tudi letos izposlovala polovično vožnjo za hmeljarske obiralce. Prometno ministrstvo pa je to odklonilo, češ da tudi obiralci opija in tobaka niso deležni voznih olajšav na železnici Hme- grotnovfteJS »f—a« hi nifi najburnejS »hov«, jih je ustavila straža. In čudno: straža njihovega rodu in plemena. — Ne dalje, če vama je ljubo vaše življenje! — jih je ustavil poveljnik straže, stasit momak iz rodu Ihaha, kateremu sta stala ob strani druga iz rodov I—a in Hov. — Pred vami leži mesto krvolokov Vršac. Ni dovolj, da se tu na vse mogoče načine streže po življenju rodovom Mu, Be in Vi—vi, katere koljejo neusmiljeno, prav po mesarsko in podekvajo v gksovite vršačke salame, temveč so se v zadnjem času našli celo divjaki, ki so se v svoji človeški pohlepnosti po denarju začeli lotevati tudi nas. Pod bridkimi noži krvolokov Save Petroviča in Čina Stojkova je že izpustil dušo marsikateri Ihaha in I—a in njihovo meso so poiedli človeški živinožrci za meso mladih Mujevcev. Krvolok Martin Skber pa se je lotil celo tudi Hovovcev, katere je lovil in klal brez usmiljenja, njihovo meso pa hotel prodajati za vi-vijevsko. Odkar so v veliki vojni lovili, klali in ubijali vse. kar leze ino gre ter so se celo v samem cesarskem Berlinu pod zapovedjo, da tega ne sme izvedeti svet. mastili s hovovskim mesom. še ni bilo takega pokolia nad nami, kakor nam preti sedaj v vsega sitem krvo-loškem gnezdu Vršcu. Storili smo vse. da odvrnemo to grozoto od naših umorov. Zato smo tudi postavili prostovoljne straže pred vsemi vhodi v mesto, da bi rešil' svojce grozeče jim pogube. Ali upamo, da bodo naši obrambni in varstveni koraki, ki smo jih storili pri merodajnih oblastih, obrodili zaželjeni u^peh in nas obvarovali nadaljnjega pokol ja. V tistem, ko so naši romarji z grozo po- Tabor imeljariev v Žalcu Letos bodo hmeljarji lahko in dobro prodali -Mezde obiralcev - Polovična vožnja odklonjena — Sezonski kredit za obiranje hmelja ljarsko društvo bo v tem pogledu ukrenilo še vse potrebno. Ce pa ne bo uspelo, bo priporočalo hmeljarjem, naj plačajo obiralcem, ki bodo nabrali 50 škafov hmelja, vožnjo za povratek domov. Izražena je bila zahteva, naj se uzakoni odločba, da imajo vsi sezonski poljski delavci ugodnost polovične vožnje po železnici. Daljša razprava se je razvila taidi o pravilnem obiranju, sortiranju, sušenju, basanju in dobri prodaji hmelja. Občinski uradi naj strogo prepovedo paberkovanje hmelja in naj na to opozorijo tudi orožniške postaje. Na 2foorovanju je bilo iznešena tudi zahteva, naj se z vsemi močmi preprečijo nerealne kupčije s strani kupcev. Hmeljarsko društvo bo storilo primerne korake, da se takim trgovcem odvzame obrtni list. Gcsp. Petriček je omenil, da je Privilegirana agrarna banka odobrila Hmeljarski in Savinjski posojilnici v Žalcu sezonski kredit v znesku 300.000 Din, ki se bo porabil za kratkoročna posojila hmeljarjem, da bodo mogli kriti stroške obiranja. Ob tej priliki je izrekel prisrčno zahvalo narodnemu poslancu g. Prekoršku, ki je letos zopet lzpo-sloval ta kredit. Cene hmelja se bodo letos stabilizirale šele, ko bo obiranje v vseh državah končano. Zato naj hmeljarji ne hitijo s PRAVEj ASPIRIN tablete Imajo * ene strani vtisnjen „Bayer-Jev križ © - a z druge strani Ime ..Aspirin 0 5*\ ASPIRIN Mala tableta z velikim učlnkonr* V. ». -Jugela« k. d.. Zagreb. Og1»« I« reg pod S. Br. 12.314 od 25. VL »934. slu&ali to strašno vest, pa je prisopihal od mesta sem Hovovec in javil, ko se je komaj oddahnil od silnega dire, stražnemu poveljniku: — Hvala Bogu! Vsi trije krvoloki 90 že pod k! iučem. Vzela jih je policija. Varni smo. Ni se nam več bati za življenj«. Ob radostnem »»ihaha*. »i—a« in »hov« je straža s popotniki krenila proti silne nadloge in nevarnosti odrešenemu mestu. čudna kneglnja v Pešti Kako je nekdanja služkinja postala aristokratinja Budimpešta, 15. julija. Budimpešta ima svojo senzacijo z razkošno, lahkoživo knjeginjo, pravo pravcato knjeginja Marijo Aiello, ki je doma iz Batine blizu Zmajevca v Jugoslaviji in je bila še pred dvajsetimi leti služkinja. Lepa, živahna Marija je najprvo služila v Somboru, nato pa je odšla v Budimpešto. Tu se je pri raznih aristokratskih gospodinjah navzela manir, nato je služila še v nekem hotelu, kjer je zvesto posnemala obnašanje gosposkih ljudi. Njeno pravo ime je Marija Bognarjeva, Nekoč je izmaknila dokumente baronice Ge-randove in ci nakupila krasne toalete, ne da bi plačala kak pengo. Kmalu so jo prijeli in zaprli. Ko je prišla spet na svobodo, je besnela vojna furija. Pogumna Marija se je odpravila na rusko fronto, se preoblekla v uniformo in se krepko udeleževala bitk. Nazadnje se je vrnila v Budimpešto in postala bolničarka. Tako se je seznanila s poročnikom grofom Štefanom Maylatkom, ki je ležal težko ranjen. Mladi grof se je zaljubil v lepo in požrtvovalno negovalko in tik pred prevratom se je z njo na tihem poročil. Grofovi starši so začeli silno pritiskati na sina, ki se je naposled vdal in se ločil, Marija pa je dobila visoko odpravnino in ohranila je naslov — grofice..« Zdaj so se šele pričele njene velike avanture. V Beogradu se je vanjo zagledal japonski vojni ataše. Vzel jo je s seboj na novo službeno mesto, v Carigrad. Veljala ga je mnogo, mnogo denarja in jo je slednjič zapustil. Iz Carigrada je Marija Bognarjeva odpotovala v Švico, kjer se je seznanila z mladim italijanskim kneaom Josipom Aiellom. Predstavila se mu je za madžarsko grofico. Ko pa je mladi mož izvedel po sporočilih policije resnico, jo ja zapustil In zdaj se je Marija, ki je Se vedno lepa, pojavila spet v Budimpešti ln vzbuja furore kot — kneginja Aielio. Njene toalete so najelegantnejše, njeno življenje }s razkošno, na kopalnih promenadah je oni kraljica, da se druige lepotice in ansto" kratinje kar grizejo od jeze in nevoščlji-vosti. Očividno po njihovih zaslugah so začeli gosposki peštanski listi prinašati razkritja o dosedanjem življenja samozvane grofice in policija ji grozi z izgonom. Marija ima še vedno mnogo denarja in ker je očarljiva zapeljivka, zna imenitno za-stonjkarsko živeti. Ali bo zmagala njena okretnost ali le srd pravih grofic, to ?! zdaj vprašanje, ki zanima vse fine peštan-ske lenuhe. 70 milijonov za grešno dušo Borba za zapuščino Ivana Tomiča v Kairu Split, 15. julija. V Kairu v Egiptu je 20. decembra umrl bogati Dalmatinec Ivan T°mi<> doma iz okolice Makarske. Rodil se je bil 1843 in je že kot mladenič odšel v Egipt. Postal je gradbeni podjetnik, sodeloval je pri Sueškem prekopu, nato pa je opravil še razna velika gradbena dela v Kairu in Aleksandri ji. Tako si je pridobil ne samo izredno bogastvo, marveč tudi ugled in odlikovanja. Seznanil se je v Kairu s Ka-rolino Prachovo, Dunajčanko, plesalko in varijetejsko igralko. Zagledal se je v po-nočno dekle in jo poročil. Njun zakon pa je trajal le nekaj let. Milijonar Tomič je umrl na skrivnosten način. Toda vse se je pozabilo in žalujoča vdova je nad moževo grobnico zgradila kapelico, v kateri je pokojnikovo poprsje z odlikovanji Potem se je mlada vdova kajpak spet poročila. Ker je imela denar, jo je pove-del pred oltar Grk Jurij Kokilani, angleški državljan. Ko je precej olajšal njen mošnjiček, je Karolino lepega dne zapustil. Postala je torej slamnata vdova toda ostala je do danes angleška državljanka. Pred dvema letoma je egiptovski dnevnik prinesel senzacijonalno vest, da je »kontesa« Karolina Tomič naklonila vse svoje ogromno bogastvo, ki obstoja Iz dve" palač v Kairu, vrednih skupno 100.000 egtptskih Ur aH po našem okrog 70 milijonov dinarjev, nikomur drugemu kakor očetom frančiškanom v Jeruzalemu. Pogodba o tem je bila podpisana pred mešanim sodiščem v Aleksandri ji dne 12. marca 1932. Za svojo velikodušnost je dobila Karolina naslov nekakšne »kootesec. Nadalje so se frančiškani obvezali, da jt bodo — zdaj je stara 73 let — do smrti plačevali letno rento 2&00 Br, zgTacffli bodo azil za sirotinjo v Jeruzalemu, na dan njene smrti pa bodo poslali svetemu očetu papežu 125.000 zlatih frankov, za kar se bo ob vsaki obletnici njene smrti do sodnega dne brala zanjo maša zadušniaa. Tako si je torej nekoč živahna in grešna varijetejstoa ptešalka zagotovila rezervirani sedež v nebeškem paradižu. Aji _ zganili so se številni sorodniki pokojnega Ivana Tomiča- Pišejo se za Cvi-tanoviče in žive revni in bedni na skalovju v okolici Makarske. In ne gre jim v glavo, da ne bd zanje odipadlo nekaj drob-tin od ogromne zapuščine. V tej zadevi je interveniral zastopnik naše kraljevine v Kaira po navodilih splitskega odvetnika dr. Branka Radice. Kako se bo zadeva razvila in kdo bo imel večji delež — al! očetje prosjašketga rodu v Jeruzalemu, ali Vatikan ali bedni sorodniki v Dalmaciji — na to odločitev bomo še nekaj časa čakali. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Albin Zalaznik: Slutnja Na večer po pogrebu Napoleonovega veterana Remya so se zbrali okrog mize lahko in po dobri ceni. Hmeljarsko društvo bo pošiljalo v sezoni podružnicam točna in redna tržna poročila. Ob zaključku je podpredsednik g. Lorber omenil, da so prispele pritožbe, da je bil doslei obrani hmelj površno obran. Želel je vsem hmeljarjem najlepše uspehe. Konjiček, osliček in psiček zanimiva neotroška zgodbica iz današnjih dni Vršac, sredi julija-Po Vršcu kroži te dni naslednja zanimiva in, kar je največ vredno, tudi resnična St Domenili so se Ihaha,. I-a in Hor da gredo po svetu. Pa so šli. Godilo se jim je po poti dobro, godilo se jim je slabo m kljub vsej krizi so vendarle se nekam dobro izhajali. Ljudje so sicergovorihda je huda suša, na polju, v gozdu, travniku m žepu, toda trave za Ihaha je bilo povsod, I—a je dobil ob poti vsepovsod toliko zelenja. da mu tudi z osatom zadovojjn; želodec nikdar ni krulil, in Hov je našel vsako toliko po kako kost, pri čemer so vsi trije prS>,' ki se io hmelj letos prodal Vegovi prijatelji, sami .stari vojaM*-F J ' - - • —- tj—I ^ yojn veiikega Korzicana. V pomen kih, ki so bili zdaj otožni zdaj bolj zabavni, so se spominjali umrlega tovariša. »Mar ni čudno,« je dejal enooki ca-pitaine, »kako točno je oča Remy pogodil svojo usodo?« »Pogodil?« so vprašali drugi. »Saj veste, lani smo pokopali ubogega Mareta. Bil je med nami najmlajši, Uo bi nas bil vse preživel. Zlasti^Re-mvju je bilo hudo za njim- Ves, mi je dejal, ko sva se vračala s pogreba zdaj skoro nima več smisla živeti: ne bo minilo leto, pa pojdem za njim Mlslil sem si, to govoriš le tjavendan. Pa sem pozabil. Zdaj mi stopa vse toliko bebavo pred dušo. Kar čudno je, kako je mogel slutiti, kaj ga čaka.« »Včasi se človeku res prikradejo slut-nie ki kar nič ne varajo. Le odkod to nrihaia'« je modroval malobesedni Thie-ff ki je brez pohabe šel skozi osem večiih bitk. »M-m!« je zmajal z glavo njegov sosed. »Slutenj ni. Če živi človek svojih 70 let. kaj čuda, če nazadnje ucaka, da se mu od neštetih misli, ki jih ima vsak vselej m vsepovsod mogli ugotoviti, da kost, ki jo obdelava Hov, ni pripadala nikomur iz njihovih rodov. Naletavali so le na koščene ostanke rodov »Mu« m »Be«, največ pa »Vi—vi«, kajti so romali po nepreglednih ravneh slavne Vojvodine, Bačke m Banata. Preplavali in prebrodili so ka.no Tiso in leni Tamiš in so zagledali pred seboj zadnje obronke karpatskih bregov, spu-ščajočih se k silnemu Dunavu. V daljavi, pod vinorodnimi goricami se jim je v zgodnjem jutranjem svitu zalesketalo belo mesto. Tja so hoteli. Toda že daleč pred mestom. tako daleč, da od tamkaj ne seže do mesta niti najglasnejši »ihaha«, niti naj- dan, ena obistini? Vse gre naravno.« »Ker govorite o slutnjah, gospodje,« se je oglasil colonel Garsault, »sem se spomnil dogodka — pravil ga nisem še nikomur, kajti izmed vseh vojnih spominov mi je ta, po pravici povedano, najmanj všeč. Pomladi 1809 so se uprli Ti-rolci in čete našega cesarja so morale iz dežele. Toda brž smo se vrnili in dober kos sveta znova zasedli. Bil sem takrat capitaine. Poslali so me s šibko kompa-nijo v večji kraj, ki je bil važen zaradi rudnika Imeli smo dosti straženja, kar je pa mojim ljudem preostajalo prostega časa, so ga morali precej žrtvovati snažnosti. Sovražil sem in sovražim mrčes kakor nič na svetu in venomer sem svojim ljudem zabičeval: Bodite snažni, ljubite čistočo, ne trpite tujih gostov na sebi! Moje stremljenje je šlo za tem, da napravim iz svoje kompanije n? jsnažnej-ši oddelek vse armade. Pomislite, da je bila takrat vojna! Pa kljub vsej snagi so nas prebivalci mrko gledali. Kar poznalo se jim je, da žive v veri, da ne bomo dolgo ostali. Ker so boji drugod po deželi še trajali, smo morali biti na moc oprezni — no, poveljniku Garsaultu ni bilo treba .v tem nobenih naukov. Imel sem srečo, da sem ujel zaupnega sla, ki je raznašal tajna navodila po vaseh. Iz zaplenjenih papirjev sem razbral, da se DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Zopet v domovini! Francoska letalca Codos in Rossi sta se te dni vrnila iz Amerike, kjer sta si z »dinjim poletom nabrala novih lovorik. General Denain ju je pri povratku dekoriral x odlikovanji Častne legije Nevesta ga je spravila na psa Neki angleški državljan, ki živi na Dunaju je te dni ovadil policiji madžarsko grofico Etelo Orasich - Nicholsonovo, ki niu je izvabila ves denar. Opienila ga je za poldi-ug milijon Din naše veljave. še pred letom dni je bil Anglež imovit <9ove»k. Odkar se je seznanil z grofico, pa je njegovo premoženje kopnelo kakor sneg v poletnem soncu. Grofica mu je umela Izvabljati denar z najrazličnejšimi pretvezami in mu ni nikoli vrnila niti pare. Ko je slednjič mož prišel oa nič in je zahteval povračilo posojil, mu je grofica izjavila, da je tudi sama brez beliča. In je še predrzno vprašala, kakšen gentleman je, da v tem poiožajiu ni izvršil samomora. Policija je pozvala grofico na odgovor. Ta je pri zaslišanju izjavila, da si je od Angleža, samo izposojevala denar, ki pa po njenih računih ni presegel skupne vsote 680 tisoč dinarjev. Povedala je tudi, da je imela namen vzeti Angleža za moža, zaradi česar je tudi sprejemala denar od njega ne da bi računala z dolžnostjo povračila. Grofico so aretirali in jo izročili pristojnemu sodišču. Monopol na kavo In sladkor Buikarešika »Gazetta« piše, da bo uvedla ruimunska vlada monopol za sladkor in kavo. Vest še ni uradno potrjena. Zares je vroče in vsakdo skuša na čim najprijetnejši način odgnati vročino Francosko - angleško prijateljstvo TOK _ i b ^ -1 dlll&IPl^ P* ^Hi PiflHHKflHHilf * m - jjgM jI i. i Francoski zunanji minister L o u i s Barthou, ki se je pravkar vrnil iz Londona domov, v razgovora z angleškim poslanikom Clerkom v Parizu Maharadža In princesa iz Kapurtale Washingtonov spomenik v Parizu sta te dni obiskala evropski prestolnici Pariz in London Kako v Parizu skrbijo za ktfžke V Parizu imajo na nekem otočku sredi Seine že nad trideset let pokopališče za kužke. Tam vidiš najlepše spomenike z najganljivejšimi napisi. Lastniki psov, ki ohranijo tudi po smrti svojih zvestih čuvarjev, lovskih tovarišev in podobnih štirinožnih prijateljev v svojih srcih hvaležnost do njih, jih pokopljejo na otočku, jim postavijo spomenike, skromne ali razkošne, kakor kateri more, in jih prihajajo obiskat. Nedavno tega je pa neki gostilničar odprl na Elizejskih poljanah restavracijo za kužke. V tej restavraciji dobijo kužki zastonj juho, proti primernemu plačilu pa še pasji kolač, mesni nara-stek, špinačo, riž, rezance in kosti. Tak obed stane dva franka. Neki prijatelj strica Matica nam je nedavno tega pisal iz Pariza, da je v tej restavraciji zmerom vse polno kužkov in da se bo podjetniku kupčija obnesla. Navdušene manifestacije v Parizu pred spomenikom Georgeaa VVa&hingtona na trgu Jena Viljem II. — praded Bivši nemški cesar Viljem II. je v svojem 75. letu postal praded. Najstarejši sin bivšega prestolonaslednika, princ Viljem Friderik, ki se je lani oženil z Dorotejo v. Sal-viati, je namreč postal oče. Žena mu je povila deklico. Viljemu Frideriku je zdaj 28 let. Zakon z Dorotejo v. Salviati ni bil priznan kot enakovreden zakon, zato je zahtevala mlada mati, čim je povila otroka, da se ji prizna naslov pruske princese. Rodbina Salviati izhaja iz Italije ter je dobila plemenitaški naslov v Pnisiji 1. 1&30. Zastrupi j evalka V Czokmdju na Madžarskem so prijeli orožniki 641etno starko Nagyjevo, ki je osumljena, da je v zadnjih 14 letih zavdala celi vrsti vaščanov. Preiskava nekaterih izkopanih trupel je namreč pokazala, da je Negyjeva zastrupila svojega moža, ki se je po ločitvi od nje zopet oženil. Nagyjeva pa je zavdala tudi moževi drugi ženi, in 6icer z na m en om, da se polasti njenega premoženja. Ovadbe, ki so jih prejeli orožniki, pričajo o tem, da ima Nagyjeva na vesti še polno drugih zločinov. Stvar še ni zaključena. Eksplozija v tvornici za letala Te dni je zletela v zrak milanska tvor-nica za letala Isotta Fraschini. škodo cenijo na dva milijona lir. Nesreča se je primerila v nedeljo. Kakor je ugotovila preiskava, je nastala katastrofa zaradi napake v podzemskih prostorih za stisnjeni zrak. Letala s spalnimi kabinami Med Newyorkom in Chicagom so uvedli v zračni promet letala s spalnimi kabinami. Vsako letalo, ki vozi v nočnem času na tej progi, ima 12 postelj, ki so nameščene v nekakšnem zračnem Pullmanu. Letala odhajajo iz Newyorka ob 1-20 ponoči m prihajajo zjutraj ob 8. uri v Chicago. Brzi vlaki rabijo za to razdaljo najmanj 18 ur. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Učenost se ji klanja Gospa Carie-Sklodowska v dražbi ameriških učenjakov m njihovih dam pripravlja nova vstaja, in sicer za najbližjo bodočnost. Umljivo je, zaseženo gradivo sem moral čimprej dostaviti višjemu poveljstvu. Toda kako? Stali smo v odročni dolini, cesta je držala skozi soteske, povsod je lahko prežala zaseda. Domačini, ki jim ni ostalo prikrito, kaj sem ulovil, so si morali misliti, da bom skušal poslati obvestilo v glavno dolino; gotovo so bili odločeni, da mi to preprečijo. Da sem hotel kar očitno do cilja, bi bil moral vzeti s seboj vso posadko. Te pravice nisem imel, kajti kraj je moral ostati zaseden. Sklenil sem, da odpošljem sergenta Vialarta ponoči samega po stezah čez goro k bližnji komandi. Vialart je poznal ozemlje, bil je zanesljiv in se je že večkrat izkazal. Pokličem ga, povem mu, za kaj gre, ter mu naročim, naj se zvečer ob tej in tej uri primerno opremljen pri meni javi, da dobi listine. Mož me posluša, kakor se spodobi. Iz-nenada pa opazim, da se mu obraz spremeni, nekaj kakor strah ga spreleti, oči se mu večajo — trajalo je nekaj kratkih trenutkov, potem je bilo vse dobro. Vendar sem ga vprašal, ali se čuti morda preslabega za nalogo, ki kajpa ni bila šala. Mož se je vzravnal in nekam užaljen mi je hotel odvrniti: »Capitaine —.« »Že dobro,« sem mu zamahnil z roko, ker sem uganil, kje sem ga ranil, »— že dobro! Sergent Vialart je v kompaniji edini, ki ga pustim na to pot.« Zvečer je sergent skrivaj odrinil in vzel papirje s seboj. Naj vam zdaj povem, da sem dan poprej napodil svojega sluga Benoi-ta, ker sem packo zasačil, ko je oblizo- val posodo, iz katere je prihajalo tisto, kar je bilo namenjeno za moje kosilo. Nadomestil sem ga z Blaisom, ki se mi je zdel ubogljiv, dasi nekoliko navihan fant. Teden dni po Vialartovem odhodu se je kakor na znamenje vnel upor po vsej pokrajini. Bilo je nemogoče držati se brez zaslombe v oddaljeni dolini. Ne brez izgub smo se pretolkli do svojega polka, ki se je kakor drugi oddelki umikal proti Bavarski. Tedaj sem zvedel, da moj sergent ni dospel do cilja. Kje neki je obtičal? To se je razjasnilo pol leta kasneje. Po Schonbrunnskem miru je francoska armada zopet vkorakala na Tirolsko, jaz sem pa prejel ukaz, naj na kraju pre-iščem, kaj je s sergentom. Blizu steze, precej visoko v gori, smo našli v skalnati globeli s kamni pokrito truplo. Bilo je Vialartovo, kljub strohnelosti sem ga prepoznal. Le listin sem iskal zaman. Vrli vojak je zašel v past, ubili so ga in mu vzeli tisto, česar komanda ni smela dobiti. Tedaj sem se spomnil, kaj ga je čudnega spreletelo takrat, ko sem mu dajal navodila. Morda se je moža hipoma polotila slutnja, da ga vede pot v gotovo smrt ?--Šest let kasneje smo stali pripravljeni, da gremo naskakovat angleške postojanke. Bilo je pri vasi Waterloo. Vedel sem, da je pri mojem polku — bil sem že polkovnik — vse v redu, vendar sem še enkrat obhodil vrste. Vojaki so vedeli, da hodim prav za prav k njim slovo jemat, saj je bilo na dlani, da marsikoga ne bo nazaj. Prijaham torej za hip tudi h capitainu Vaudoncour-tu, ki je bil postal namesto Vialarta ser- gent, a se je potem v Rusiji in še bolj pri Worschenu neverjetno odlikoval, da je enako neverjetno tudi napredoval. 'listi dan je bil nenavadno bled. »Kaj vam je?« ga vprašam. »Bolan?« On pokima žalostno: »Pa prav danes! Zakaj ni vrag počakal še en dan?« »Določim vam namestnika.« »Ne morem nazaj, colonel. Prekasno! »Zakaj prekasno? Cesar gotovo ne želi, da mu vsi že danes pademo. Mar mislite, da bo tale njegova poslednja bitka?« »Je že res,« zmajuje on z glavo. »Toda Vaudoncourt ne more z mesta,« »Capitaine!« odvrnem. »Če ne pojde zlepa, Vam bom moral ukazati. Ne maram se kasneje kesati, kakor se še dandanes kesam zaradi Vialarta.« Pripovedoval sem mu o sergentovi slutnji Tedaj je šinilo preko bledega lica mojega capitaina nekaj živahnega, oči so mu za-žarele. »»Cokmel!« mi je zašepetal ter me napotil malo v stran, da bi drugi ne slišali. Razjahal sem konja in ga prepustil nekomu iz spremstva. »Colonel — torej še vedno ne veste?« »Kaj naj bi vedel?« sem se začudil. »Vidim, da vam moram slednjič jaz povedati resnico, ko nihče drug ni hotel. Kam je namenjen, o tem nam takrat ni zinil Vialart niti besedice, s tem svetejsim strahom nam je zato pravil, kaj je grozotnega doživel, ko je stal dva koraka pred vašim obličjem.« »Grozotnega ?« »Ko je stal pred vami —. Coianea, smem govoriti?« »Nič smete — morate!« »— vam je, to je videl na svoje oči, prilezla izpod ovratnika tolsta stenica —« Prijel sem ga ves osupel za roka »Brž se je pa zopet zatekla tjakaj, odkoder je bila prišla.« »Preklicani Vialart!« sem se raažra-dil. »Da ni našel tistih treh, štirih besed, da bi mi povedal!« »Če ga je pa malone zadela kap! Saj ga še danes živo vidite pred sabo, kako se trese.« »Po kompamiji pa je znal raznašati!« Vaudonoourt se je trudno nasmehnil. »Ali se ni našel niti eden, ki bi bal prišel k meni?« sem se ljutil dalje. »Mila nebesa, kdo bi si bil upal, colonel! Povejte komu bi bili verjeli?« »Šest častnikov je bilo v kompami^.« »Tem se ni nič sanjalo. Vedelo je sar mo moštvo.« »Parbleu!« me je presunllo. »Zdaj se spomnim, saj me je srbelo tisti popoldan. Marčen, kakor sem v tem vedno bil, sem se celo preoblekel in slugi naročil, naj mi uniformo pregleda,« »Ta sluga Blaise se je kasneje mnogo bahal, da je nekaj ulovil —« »Capitaine!« sem se skoroda sesedel, »Tudi kazal nam jo je —« »Jo? Koga?« mi je ušlo. Toda Va»-dancourt ni odgovoril. »Zakaj je falot ni pokazal najprej meni, če je bila moja?« »Na vero, colonel — kako bi vam bil dopovedal, da je zares vaša? Dečko je trii pač bribben in ni šel iskat vašega oda. ftvafico je vtatafl ▼ Ma> ter jo no6il s seboj, prepričan, da ga bo ta talisman ščitil pred sleherno krogla Beg ga ni nobena zadela, toda to veste, k» smo pod ognjem ruskih topov siliti čez Berezino, je zaradi gneče, ki je nastaja na mostu, padel v reko. Z njim vx*si se je pogrezarila tadi--« »Hvala Bogu!« sem se ne&oHko od-> dahnil. Prišlo je znamenje, naj se naskok prične. Zavihtel sem se v sedlo. »Ne mislite,« mi je hlastno dejal, loveč mojo roko,« ne mislite, da smo zaradi tega začeli dvomiti zastran vas, colonel! Živalca ni bila vaša. Maščevalni Besnoit vam jo je spustil v uniformo, ko jo je po-slednjič čistil. Sam ni tega sicer nikoli pravil, toda kompanija ga je poznala, hi kar ve vsa kompanija, to menda drža.« Prijateljsko sem se od njega poslovil in odvihral v bitko. Dve uri kasneje mi je odfrčala noga pod kolenom in boj je bil zame končan. Dobri capitaine Vua-donoourt se iz meteža ni vrnil.« Colonel se je malo zamislil, potem je pripomnil: »Treba priznati, življenje je časih čudno. Najbolj čudne podobe hrani pa za nas gotovo tisto avl jen je, M se imenuje vojna. Po pravici trdim, da taka stvar ni za vsakogar. Kdor se ne čuti čvrstega, da prenese, ako treba, celo najhujše, ta naj ostane kar lepo do ma_ S tem večjim ponosom se sme spo minjati pravi vojak svojih ran, pa tudi ostalih nezgod, naj si bodo kakršnekoli, ni treba da M se sramoval, Gloire! Gospodje, pijmof* jJUTRO*. aoTfltoljftfca —r* • - Ponedbijak, 16. julija ^ « Dober začetek v državnem prvenstvu Primorje si le t premočni igri, ki Je bila ..činkovlta zlasti v dragem pol&s«, pribordo prvi dve važni tocKi Start v državnem prvenstvu se je Pri- morjanom popolnoma posrečil. V d i vnem naletu in po odločno boljši, prevdarnejši igri ao zdrobili žilavega nasprotnika, ki ni hotel priznati poraza vse do zadnjih potez. Hašk je vedno dobrodošel gost v Ljuibljani, toda v bitkah s Primorjem mu očividno ni sreča naklonjena. Ze triklf^ zaporedoma je pustil obe točki črno-be-lim in se moral zadovoljiti z nadami na revanžo doma. Zdi se, kakor da bi se hotela udomačiti navada, <3 a Haskovcl v Ljubljani ne morejo uspeti. Množica, ki je iobro ocenjujoč pomen srečanja, po dolgem zopet napolnila fen-sce — bilo je nad 1500 gledalcev - je zmago domačih burno m z očividnim zadoščenjem pozdravila Printerje : Hašk 3:1 (IsO) Primorje: Starec—-Hassl. Bertoncelj-— " Boncelj—Janežič, Pu- —«em!jaX Slamič, po. Makovec, Jež, Zermljič ni nastopil v svoji najmočnejši BVVU ___formaciji, zlasti je manjkal Tepček v napadu na vseh koncih H ašk^Sijačič—SHvak, Golac—Petrak n, Gaver, Kunst—Medarič, Horvat, Lemert, Komfeld, Petrak I. Igra je bila — prvenstvena, boAena, kakor je nogometnim prijateljem najbolj všeč. V svojem prvem delu j« bila na oko lep&a. žilava, i .iako forsiranim tempom ia je potekla v očividni bor« o i dveh sistemov dveh mačLnov borbe: Hašk se je v*n trenotne Starčeve smole, so se črno-beli potrudili k večji opreanosti. Z ojačeno obrambo so bili nekaj časa sicer še gospodarji na polju, potem pa je Hašk prenašal igro v drago polovico. Toda minute so bile štete nekaj s premišljeno zavlačevalo taktiko nekaj ® zagrizeno žilavoetjo — črno-bela obramba ni dala nasprotniku prilike za realiziranja. Primorje je igro dobilo s premočno igro. Tistih dvajset minut drugega polčasa bo ostalo v dobrem spominu vsem, ki so bili zraven: tedaj je vse bilo na mest«, igra je šla kot po vrvici; kombinacije na levi strani napada so nenehoma ustvarjale čudovite šanse in z malo več sreče bi bil rezultat lahko še izdatnejši. Slabe točke ni bilo v moštvu. Obramba je bila trda kot zid, srednja vrsta je delala točno in zanesljivo v obe smeri in bila kljub Gayerju in Kunstu močnejša od Haškove in v glavnem je ona bitko odločila. Napad se v celoti ni povzpel do pravega efekta. V prvem polčasu je bil Zemljič prilično šibak, skupaj z Ježem pa je dal v drugi polovici odlično igro. Janežiča je bilo zlasti v drugi polovici škoda. Malo so ga pritegnili k dčlu in je nekam visel. Makovec je v napadu zgubljal največ žog pri tem se je hotel bolj uveljavljati kot' izvajalec nego kot vodja. Na zvezi bi bil prišel bolj do veljave. Hašk ni niti razočarali niti navdušil. V prvem polčasu je bil enakovreden nasprotnik, obramba mu je delala solidno, srednja vrsta je z menjajočo se sreoo bila trdo bitko za sistem igre. šibak je bil le Petrak. toda pomagal miu je SlivaK, pa todi Gayer, ki v prvem polčasu ni delal krivice svojemu renomeju. Pač pa je bil napad zelo šibak. Krili sta tudi tehnično zaostajali za trijom, v prvi vrsti levo Krilo, famozni Petrak, ni pokaralo prav mC posebnega. Nekaj so Haškovei rmeli smole Kornfeldova bomlba v prečko je 'za^ las zgrešila cilj, vsekakor bi bila obsedela. Začetkom drugega polčasa je moštvo v celoti zelo Padlo, forsiran tempo te prje-ga dela igre je na njem zapustil vidne^e posledice. Tudi proti koncu, ob obrnjeni taktiki Primorja, ko *o Pohajali pogosto-ma v napade, niso amogli več moči za zadnji najpor. Ugajala je njihova igra s glavo, v kateri so domače prekašali, zato io VL z mehkejšim startom bilizelo ** škodi. Simpatično Pa je bilo njihovo ne-ugnano prizadevanje, da še v zadnj<*n kip« izbi jej o kak dobiček zase, klonili niso do poslednjega žvižga. V prvem polčasu so črnobeli teraziM svoje izrazitejše napadatoe akcije % devetimi koti. šele tik pred koncem je Mt kovec potisnil Zemljičev centerpas 4*. mrežo Sodnik reklamiranega ofsida m priznal. V 4. min. drugega polčasa je Zemljič izkoristil Makovčev idealen predlo-žek njegova bomba ni obtičala v golma-novih rokah in Pupo je samo porinil pre. ko črte — silen aplavz! Par trenotkov zatem je Pupo krasno pre Igral Janežiča, ki je prevdarno plasiral, in ▼ 5- min. je F. v vodstvu s 3:0. V odprti igri ostanejo obojestranski napori brezuspešni. V 3Z. min. je H. v krepkem napadu. Starec se dvakrat prekratko vrže in Lemert posije usnje v prazno mrežo. Rezultat je postav- ljen! G. Petkovič-Senegalae je sodil dobro ta objektivno. BSK : Tri Zvezde 5:0 (0:0) Beograd, 13. julija. V prvi skupini sta se danes srečala v Beogradu BSK in apatinski klub Tri zve- Glavna skupščina LNP v navzočnosti zastopnikov SOklubov |e LNP ^erai po- dalporocHo o svojem delu - Za predsednika je bil izvoljen g. Kosti Včeraj ob devet* se je pričela letoma no* ki. jih je uprava podreza nudila redna glavna skupščina naše največje športne organizacije. Pod svežim vtisom najnovejšega poskusa reforme športnega pokreta pri nas m v pričakovanju izvestnih sprememb je bi.a agi- tacija za skupščino, odnosno za mandate poedinih klubov preko mere vendar je ostala struktura v glavnem neizpremenjena. Skupščine so se udeležili z malimi izjemami direktni klubski delegati, kompaktnejše število poverilnic je prinesel edino « dr. Planinšek kot reprezentant skoro vseh klubov mariborskega okrožja. Predsednik g. Rvbar je pozdravil je se-veznega delegata g- dr. Plešo, nato J« skupščina s trikratnim športnim pozdravom stoje izrazila vdanost najvišjemu pokrovitelju našega športa Njegovemu Veličanstvu je bi'a s skupščine odposlana udanostna brzojavka, pozdravna brzojavka pa je bila odposlana ministru za telesno vzgojo naroda * dr. Andjelinoviču. V nadaljnjem delu otvoritvenega govora je predsednik alu-di-ral na spremembe v našem športu m poudaril, da šport ni privilegij boljše situira-nih, dasi so zanj potrebna gmotna sredstva, temveč je podlaga za nacionalno razgibanje mladine. Kdorkoli bi kratil širokim slojem to plat nacionalnega izživetja. ne bi mogel zase zahtevati zahvalnosti države. Nato je verifikacijski odbor odobril vseh 30 predloženih poliiomočij. zastopana ni bila edino zagorska Svoboda. Iz poročil uprave posnemamo, da je štel podsavez 51 klubov. V poročilu o odnosa jih z JNS omenja referat nekatera vprašanja, ki jih je savezna uprava rešila proti inten-ci jam podsaveza, tako vprašanje sprejema Slavije. ki da je bik sprejeta v članstvo protipravilno, dalje zadevo dekretirane verifikacije nekaterih bivših primorjanskih igralcev za Ilirijo, potem Rapidovo izločitev iz prvenstvenega tekmovanja, dogodke prilikom tekme Maribor : Ilirija in verifikacijo te tekme s 3 : 0 za Ilirijo, o že skoro pozabljeni bojkotni akciji se je zopet osvežil spomin in končno zadeva sodniških honorarjev. Posebno poglavje je posvečeno sodniškemu vprašanju in se v poročilu rabijo ostri izrazi, ki so provocirali kritične opazke opozicije. V poglavju o razmerju podsaveza do klubov so našteti nekateri disciplinski ukrepi, ki jih je moral podsavez napraviti proti klubom, ki so se pregrešili proti pravilom, dalje navaja tudi ugod- klubom, katerim je kljub skromnim razpoložljivim sredstvom razdelila 14./07,25 Um v obliki prispevkov. V opazki o prvenstvenem tekmovanja stoji ugotovitev, da podsavezno tekmovanje še ni končano in da to tekmovanje še ni določilo podsaveznega prvaka. Tudi časopisju posveča poročilo svojo pozornost in med drugim izraža podsavez-nemu službenemu glasilu »Jutru« toplo zahvalo za nesebično naklonjenost. V poročilu poslovnega odbora so navedeni statistični podatki, iz katerih izhaja, da imajo klubi pri podsavezu verificiranih 1580 igralcev. Vsem krajem prednjači Ljubljana s številko 470 igralcev. Podsavez je registriral prdko 400 javnih tekem, brez upoštevanja vseh neprijavljenih in na pol javnih tekem. Kazenski odbor objavlja detajlno statistiko svojega dela, iz katere izgleda, da je v svojem delokrogu hnel opravka s 171 igralci. Blagajna je imela dohodkov okoli 56 tisoč dinarjev, stroškov okoli 52 tisoč, denarni promet je znašal 211 tisoč dinarjev. Poskodbeni fond je razdelil za 11020 Dim prispevkov. Debato je otvoril delegat Ilirije g. dr. Lapajne s konstatacijo, da je poročilo pristransko in neobjektivno, da se v glavnem bavi z njegovim klubom, v kritiziranem postopku JNS pa vidi korektiv proti delu podsaveza. Pogreša v poročilu omenitev sprememb, ki so nastale v JNS, saj bi bila dolžnost LNP, da k temu zavzame svoje stališče. Repliciral je delegat Maribora g. dr. Planinšek, ki se je bavil z govoricami o predstoječem oblastvenem posegu v LNP. ki se z gotove strani forsira, zahteval je za ljudi, ki naj bodo postavljeni v vrhovno nogometno upravo, legitimacijo od večine klubov v Dravski banovini. Kot zastopnik devetih klubov svojega okrožja bo izrazil upravi zaupnico. Ozre se še na nedavne sklepe JNS glede mariborskih klubov in protestira pred saveznim delegatom proti tem ukrepom. Kritizira izjavo g. dr. Lapaj-neta v Mariboru, po kateri bo, če ostane v LNP vse po starem, zastopal v Beogradu samo interese Ilirije. Izčrpno se je nato bavil s poročilom še g. Betteto, ki je za-merjal podsavezu postopek glede Slavije, glede prestopa primorjanskih igralcev v Ilirijo, pojasnjeval je ozadje Rapidove zadeve, češ, da bi bila morala Ilirija z Rapi-dom v resnici igrati, dočim naj bi bili prejeli mariborski klubi tekme par forfait, ob- zde. Za to srečanje Je vladalo precejšnje zanimanje. V prvem polčasa so se Apatlnci držali precej dobro ter so bili v premoči. Vendar pa niso mogli realizirati niti ene san-se. Gostje so se borili zelo požrtvovalno. Njihova glavna napaka je, da streljajo iz prevelike razdalje. V drugem polčasu pa so popustili ter je BSK uspelo, da je zabil pet golov. Gole so dali v 12. min Moša po prostem strelu, v 20 min. zopet Moša b glavo, v 35. ln 37. min. novo desno krilo Binac, v 38. min. pa MošLn brat Nikola Marjanovič. Sodil je g. Gjorgije živkovlč. Kraiišnik : Concordia 1:1 (1:0) Zagreb, 16. JnliJa. Prvo tekmo v četrti skupini med Con-cordio in prvakom Banje Luke Je sodil ljubljanski sodnik g. Držaj, ki je bil zelo dober im objektiven, vendar pa je napravil napako s tem, da je dovolil, da se je tekma v drugem polčasu, ko je divjala nevihta ter onesposobila igrišče, nadaljevala. Concordia je bila v premoči, vendar pa ni mogla rešiti obeh točk. Banjalučani so dobro vedeli, kaj pomeni doseženi gol v prvem polčasu, ter so v drugem polčasu igrali precej defenzivno. V prvem polčasu je bila igra kljub dežju regularna, v dragem polčasu pa Je nevihta frstvori-la igrišče v pravo jezero. Concordia je v drugem polčasu potisnila svojega nasprotnika docela v kazenski prostor, vendar pa je bila voda na igrišču največja zapreka, tako da Concordia mi mogla Izrabiti svoje premoči. Edini gol za Conoor-dio Je bil avtogol Krajišnika. Prvi gol je zabil v 15. min. prvega polčasa Podgor-nik gol za Concordio pa Je v 33.min.dru-gega polčasa zabil branilec Krajišnika Davidovič. Sparta : Radnički SK 4:0 (Z:0) Zemun, 15. julija. Današnja tekma za državno prvenstvo Kaflri so prinesle listi dr. K6sfl 38 g Usti Golmajer pa 11. Nov odbor je sestavljen tako: predsednik dr. Kosti, I. podpredsednik g. Kuret, II. ptMipreds. g. Kralj, I. tajnik g. Stanko, II. tajnik g. Novak, III. tajnik g. Logar, L blagajnik g. Setina (Primorje), II. blagajnik g. Jugovec (Svoboda), odborniki Petrič (Koro-tan-Lj.), Skalar (Grafika), Kačar (Enakost), Dorčec (Slovan), Buljevič (Primorje), inž. Debelak (Primorje), Slamič (Mars), Slano-vec (Jadran). Malovrh (Svoboda). Kern (Korotan-Kr.), Ciglar (Hermes), Mrzelj (Amater). Nato je g. Stanko prečital resolucijo glede reformnih namenov v nogometnem športu. Štiri točke resolucije želijo, naj ostane še v nadalje v veljavi načelo privatne iniciative v športnem pokretu, naj država podpre razširitev nogometa v najširše sloje naroda, kot prvi korak v tej smeri bi bilo tolmačiti znane ukrepe g. ministra, naj se razširi avtonomija podsavezov, m končno naj se sodniki ponovno vmejo pod kompe- tenoo saveza, odnosno podsavezor. Vp stavku se še pozivajo merodajni činitelji od občine preko banovine do vlade, naj posvetijo vso pozornost športnim klubom iz trboveljskih revirjev, ki jim iz težkih gmotnih prilik grozi propast .. Tekom debate se je oglasil k besedi tudi savezni delegat g. dr. Pleša, ki je kot osebno mnenje tolmačil namere ministrstva glede reforme nogometnega športa. Tikale se bodo predvsem saveza, ki naj dobi po pravilih določeno upravo, v katero bi imenovali ligaški klubi po enega zastopnika, pod-savezi po enega, ostale bi imenoval minister, glede podsavezov pa bi ostal dosedanji način izbora uprave, s to razliko, da bi morali klubi poslati na skupščine lastne delegate, da bi se izognili zlorabam s povenl-nicami. Resolucija je bila naposled izglasovana s 34 glasovi za, 4 proti, 4 so se pa vzdržali. _ ____. Pred koncem so bila dana nori uprtri že izveš tna pooblastila glede organizacije uprave, prvenstva itd. Varšava: Ljubljana 3:1 (3:0) Zaslužena zmaga Poljakinj, nepotreben poraz Ljabljane Velika bitka Varšava : Ljubljana, ki je končala na žalost z nepotrebnim porazom Ljubljane, je za nami Po rezultatu v Zagrebu, so poznavalci naših prilik računali s tesno zmago Ljubljančank, Poljakinje pa so račune optimistov z odločnim na- nepotrebnem. Glavno krivdo neuspeha nosi napadalna vrsta, ki je bila ▼ tej igri milo rečeno nemogoča. V prvean polčasa je bila poleg vsega nesrečno sestavljena. Bernikova je branilka in ne spada v napad. Njena kondicija ne dovoljuje več- stopom na igrišču temeljito prekrižale. jih naporov, katerim je tam izpostavljena; Potrdile so staro pravilo, da je za zmago j ravno tako pa ne odgovarja način njene potrebna poleg požrtvovalnosti, dobre volje in tehnike tudi prevdarna in taktično dovršena igra. Tekma bi se morala odigrati že v petek. Radi silnih nalivov pa je bila preložena na soboto ob 18. V belo-rdeči opremi so prve prišle na teren Poljakinje. Sledile so jim Ljubljančanke v belo-zelenih mestnih barvah. Obe družini je maloštevilna publika navdušeno pozdravila. Po oficijelnih pozdravih in izmenjavi šopkov je dal s. s. žitnik znamenje za pričetek igre. Poljakinje so se zavedale važnosti te tekme. Početne treme so se hitro otresle ter so energično pričele pritiskati na domača vrata, tako da je imela ljubljanska obramba polne roke posla. Poljakinje so pokazale zmiselno in dobro kambinacijsko igro. Nastopile so v isti postavi kakor prošlo nedeljo proti naši državni reprezentanci. Najzanesljivejšo moč so imele v vratarici, katere ni bilo mogoče premagati. Veliko oporo pa so imele tudi v ljubljanskem napadu samem, ki ji je naravnost trdovratno pošiljal na gol same visoke žoge, v katerih je bila ravno najsigurnej-ša. Celotna obramba je bila solidna in do- Nunsko Sparto m prvakom Kragu- bro povezana z napadom. Napad je s pre-ime d zemun®ko &parw m v ----------| ^ precizno kambinacijsko igro hitro osvajal teren ter je vzdržal do konca otvorjeno igro. Vse tri napadalne igralke so odlične strelke. V splošnem so ostavile Poljakinje jako dober vtis. Vse igralke so v odlični kondidji in so zelo hitre, na račun česar gre v prvi vrsti njihov uspeh. Ljubljanska družina je Izgubila igro po Žensko lahkoatletsko državno prvenstvo Že v soboto bi se moral vršiti prvi del ženskega lahkoatletskega državnega prven- 0 _____1: 1____ jevaca Radničkim SK, je končala « smago domačinov 4:0 (2:0). Danes so se še igrale v prvi tekme Vojvodina : prvak Bečk^eka t Novem Sadu, v drugi skupini Slavija . Sašk v Sarajevu ter v Osijeku Slavija . prvak Osijeka. Ker so bile zaradi neviht proge prekinjene, ne moremo objaviti rezultatov teh tekem. Ostale nogometne tekme Maribor: Maribor : Ptuj 6:2 (3:1). Ne- zanrmiva tekma, pri kateri so zasluženo zmagati domačimi. Včeraj se je vršila odločilna tekmama srednjeevropski pokal med Hnn- I stva> ^ so ga morali zaradi bazenske te-eariio ln Sparto, ki je ®opet ostala «1:1 kme, ki se je zaradi neurja mesto v petek ^ ^ ihu T«mltat I vršila v soboto, preložiti na nedeljo. Jasno je bilo, da ne bo mogoče izvesti celotnega programa že v nedeljo. Včeraj »o absolvt-rali le prvi del, drugi del pa se bo vršil danes ob 18. na igrišču Primorja. Res je, da je soparno vreme precej vplivalo na atletinje, vendar pa kaže, d« eo nekatere tekmovalke prišle zdravstveno nezadostno pripravljene na stert To se je videlo zlasti pri teku na 200 m, ko so nekatere tekmovalke padle že na progi, ostale pa so prišle popolnoma izčrpane na cilj. Menimo, da bi se smele pripustiti k tetano-le take atletinje, ki jih je zdTavnik « t ___aUofi M neodločena. Po podaljšku je bil ^rml^t 1-1 (0:1). Odločiti Je moral torej treo, kdo bo prišel v drugo kolo. 2reb Je odločil za Sparto, ki bo v sredo igrala « dunajsko Admiro. Budimpešta: Perencvaros ; Bologna l:L Širno je zavražal pritožbe pods. poročila t sodniški zadevi, češ, da imajo sodn.k, aplicirati pravila nogometne igre, docim bazira organizacija podsaveza na tozadevnih sta-tutih, v čemer je bistvena razlika. V poročilu niso omenjene okrožnice, ki jih je pod- cnu u»u ----------- -1 ■ o talce atletinje, k-i j1" j" - -— S^J^MaKS-fiS SS&ffl - -HU. - Tek 60 m: prijavljenih 67 (37 Jrrija, 30 Aten«). Nastopilo 55 (30 I. 25 A -PUsir«i.h -v> (18 T 12 A). Najboljši rezultat*: Kavčič Boža (I) 8.2, Bernik (A) 8.5uS-nerdu (I) 8.8 Točke Ilirija Atene_ 453. SVok v višino: prijavljenih 43 (25 A, is D. NastapHo 28 08 A, 8 I) Plasiranj 74 a 8 I) Najboljši rezultati: Tratndc (1) V"S«tW' Pustile* Babinek (obe 1) 130 Točke: Atena 501.5 llinja 337 Tek 200 m: prijavljenih 60 (33 L AJ-intervencija oblasti, oblast se bo našla do- j Nastopilo 46 (23 A. 23 I). Hasiranin . ma. Nadaljnje debate so se udeležili še (14 A, 17 T). Najboljši rezul^J^avčič UJ - - - ---I Ulaga Ema (A) 29.3. Oman (1) Točke: Atena 447, Ilirija 603 Stanje točk po tej disciplini: Itrij« 15», Atena 1401.5. tipravilna. Tudi ne vidi v poročilu sledu o krčevitih naporih podsaveza, da bi se preprečil Iliriji vstop v državno prvenstvo Ilirija da ni v boju s podsavezom, temveč v obupnem silobranu. Pogoj za ozdravljenje prilik vidi v odstopu sedanje uprave, ki naj napravi mesto objektivnim športnikom. Odgovoril mu je zopet g. dr. Planinšek, češ. če je 40 klubov od 51 zadovoljnih, se jih bo moralo tudi tistih 11, ki delajo zgago, pokoriti, zato pa ni potrebna gg. Kuret, Čamernik, Fischer, Kralj, Golmajer, Pevalek, ki so zavzeli vsak svoje stališče k predmetu v debati, ne da bi mogli drug drugega prepričati o svojih argumentih. Predlog g. Ošlaka na konec debate ne - - Met krogle: prijavljenih 8 (o A, a U- prodre in tako gre medsebojno obračuna- I Na,topi,o 5 <4 A, 11). Točke: ! - stilu naših podsaveznih skupsem | rezultat: Bernik (A) 9.». iockc. > """ Atena 79.33. «* m r « K"\ vanje v naprej, v katero posegajo že prej omenjeni govorniki, omeniti je med tem poskus predsednika Jadrana g. Slanovca, da bi se poiskala baza za sporazumno delo v podsavezu. Naposled predloži revizor g. Albin Zaje v imenu nadzorstvenega odbora pod 5:40.5 (no* j"««'?'"^..!?"^ -------------- „ M"m 2-424 (boljši od dosedanjega savezni upravi za njeno objektivno delo m VlUda Nad« (A) 2:48.4. Točke: Ilirrja ____Kl^rto mil-1, F47Pftčnirrt < nrmvalo. I DB" posebej blagajniku razrešnico s pohvalo, Prvo glasovanje d« rezultat 38 glasov za predlog, 11 proti, 1 glas »za« je bil razveljavljen, ker je glasoval namestnik delegata, dočim Reka ni glasovala. Pred izvolitvijo novega odbora je izjavil dolgoletni predsednik podsaveza, da odklanja ponovno izvolitev, in sicer, da ne bo nobene napačne razlage, z izrecnim poudarkom, da so za to odločitev merodajni edino osebni momenti, da ni imel z nobenim športnim forumom nikakih divergenc, pač pa ga odbija pomanjkanje fairnesse v postopanju gotovih klubov. Dosedanji upravni odbor je predložil kolektivno ostavko, tako da. je bila potrebna izvolitev celokupnega upravnega odbora. Par poskusov za nekalk sporazum je ostalo brez uspeha. Predloženi sta bili dve listi: dr. Planinšek je predstavil svojo z nosilcem g. dr. Kostknn, stavil pa je opoziciji na razpolago 3 odboraiška mesta, ki jih naj po svojem preudarku zasede, sorazmerno s številom polnomočij, s katerimi razpolaga; g. dr. Lapajne je k temu predlogu izjavil, d« je njegova grupa desinteresirana na taki sestavi odbora, nakar je g. dr. Planinšek kompletiral listo s svojimi ljudmi; za opozicijo je predložil listo g. Wagner z nosilcem g. Jožo Golmajerjem. Tajne volitve z igre današnjemu sistemu napadalne igre. Po vstopu Nade v drugem polčasu je napad mnogo pridobil, pričel je smotrenejše igrati, bil pa je še nadalje nemogoč v streljanju. Vse žoge so bile poslane na gxA premehko, previsoko ali pa mimo gola. Oddajanje žog je bilo prekasno, netočno, loven je nesigurno, start izredno slab. V napadu je zadovoljila samo Nada, dočim sta bili Vida in Elza skrajno slabi. Obramba je opravila svoje delo dobro, brez večjih pogrešk, zlasti pa v drugem polčasu, ko je Bernikova zamenjala nekoliko nesigurno branilko Hafnerjevo. Od tega trenutka n*-so Poljakinje pred našim golom prišle več do veljave. Bernikova je kot branilka odlično opravila svoje delo. Vse priznanje pa zasluži zopet Ivica, kateri pripada glavna zasluga, da naša družina ni utrpela večjega poraza. Ponovno je dokazala, da spada v zgornjo hišo med našimi branilkami. Brezdvoma je danes daleko sigurnejša, kakor CLmpermanova, odnosno GrSetičevs, manjka ji samo še potrebna rutina, nakar si brez nje ne bomo mogli predstavljati naše drž. reprezentance. Tekmo je vodil objektivno ta dobro g. Žitnik. Poljakinje so t soboto zvečer m braovto-kom odpotovale ▼ Beograd, kjer so nastopile včeraj proti beograjski reprezentanci. Slovenijo so zapustile težko, odneefle so s seboj najlepše utise na naše kraje ln naše ljudi. Naših prelepih gorenjskih krajev ta gostoljubja, ki so ga bile pri nas deležne, ne morejo pozabdtL SK Ilirija (ženska iahkoatletafea sekcija). Lahkoatletsko tekmovanje za dri. prvenstvo se nadaljnje danes ob 18. Na Stadionu naj bodo ob 18.: Hafner, Vida, Boža, Vlasta, Oman, Darinka, Nada, Silva, Anči, Marta, Milica, Lidija, Slapar, Smer-du, Tratnik, Reni. Opremo naj prinese vsaka s teboj. (Moška labk»atletska sek. cija.) Redna seja setocijskega načelstva se vrši drevi ob 21. v klubski sobi kavarne Evropa. ASK Primorje (Nogometna sekcija). Danes db 20.30 redna seja nogometne sekcije pri Rebecu. Prosi se za potaušteviteo udeležbo. 1% 35, Atena 180.165. „ Stanje po tej disciplini: Ilirija 1781.35, A*<»na 1660.95. - /t* a * r» Met diska: prijavljen* 18 H3 A. 5 JV Nastanilo 15 (11 A. 4 I). PlasiranA4 gA, 1 I). Najboljši rezultati: (A) ^'. Tratnik d) 28.32. BizjakJA) 27.32. Točke Atena 102.620. Ilirija 36.665. tektn0va_ Končno stanie po včerajšni^ tekmovs- nju: Ilirija 1818.015, Atena 1763.615. Kakor smo že omenili, se ^ekmovan J n^ dal ju je danes ob 18. na igrišču Primorja naj vse športno občinstvo v velikem številu prisostvuje prireditvi. Teniški medmestni turnir v Mariboru Maribor, 15. Julija. Včeraj In danes je bil na teniških igriščih I SSK Maribora medmestni teniški turnir med reprezentancami Zagreba, Gradca ln Maribora. Ljubljana, ki se vse premalo oglaša v teniškem športu, Je tudd to pot ostala ob strani. Končni rezultati so bili: Zagreb : Gradec 6:0. Maribor ! Gradec 3:5, Zagreb : Maribor 9:0. O tem turnirju bomo še poročali. GasOske svečanosti v Varaždinu Varaidin, 15. julija. 6. Včeraj eo se prijele svečanosti gasilcev za proslavo 70-letnice varaždinske gasilske čete. Mesto je Okrašeno x zastavami in zelenjem. Večina gostov je prispela v Varaždiin ie včeraj, mnogi pa eo dožli na proslavo danes. Ob 11. dopoldne je varaždinflka gasilska četa odšla na pokopališče, kjer 60 položili vence na grobove pokojnih gasilcev. Nato eo odšli gasilci na železniško postaro k sprejemu vlaka, e katerim so prispeli iz Ljubljane člani gasilske zajed niče dravske banovine 6 svojim starosto Josipom Turkom na Čehi. Z Ljubijan&uu so došli tudi delegati češkoslovaške gasilske zveze. V čast češkoslovaškim goatam sta na mestni posvetovalnici in gasilskem domu izobešeni češkoslovaški zastaivi. Po sprejemu na železniški postaji so si gasilci ogledali gasilsko razstavo. Zvečer so priredili gasilci bakljado po mestu. Davi je prispelo v Varaždm 600 gasilcev iz Zagreba. Na proslavo je prSel tudi minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič. Gasilci so priredili dopoldne velik sprevod po mestu, na Jelačičevm trgu pa so se zbrali k velikemu zborovanju, na katerem so govorili predsednik varaždinske gasilske čete, za njim minister dr. Andjelinovič, starešina gasilskega saveza Andraševič, delegat gasilske zajednice dravske banovine starešina Josip Turk, končno pa češkoslovaški delegat Plecha. Po končanih govorih je defiliralo mimo častne tribune nad gasilcev z več godbami. Grški zunanji minister v Italiji Rim, 15. julija č. Grški zunanji minister Maksimos je prispel v Benetke, od koder odpotuje na letovišče v Salso Maggiore. Atentat na Doumerfev spomenik Berlin, 15. julija. wk. Nemški poročevalski urad poroča lz Pariza: Na spomenik umorjenega francoskega državnega predsednika Dotimerja v Aurillacu, K ga bo predsednik republike Lebrun posvetil dne 22. t. m. je bil v petek izvršen bombni atentat, ki pa k sreči ni uspel. Iz nekega avtomobila so atentatorji, ki so ostali neznani, vrgli proti spomeniku bombo, ki pa ni eksplodirala. Žrtve poplav na Japonskem Tokio, 13. julija. AA. Po uradnih podatkih o žrtvah in škodi, ki so jo napravile povoclnji v okrožjih Bika vi in Tojami, je našlo smrt 50 ljudi, usoda 102 oseb je negotova, 460 poslopij je uničenih, 15.000 pa poškodovanih. Voda adaj polagoma pada. I škodo cenijo na 25 milijonov jenov. TEDEN DNI FILMA Mnogo novih čeških filmov Tuda mlada, zelo podjetne češka filmska industrija vztrajno napreduje, se izpopolnjuje in prizadeva, da bi dala dobre umetniške filme. Zraven pa mora seveda skrbeti tudi za zabavo. In tako so Cehi pravkar dobili zabaven nem f»m: »Vojaško življenje, veselo življenje«. Seveda je ceski humor iS isto drugačen, kakor dni dunajskih eti pruskih kasarnskih dvonsc. V tem til-m igrata mlada mnogo obetajoča umetnica ljubka Jarmila Berankova m Ladislav Brom. Drugi nov film. v katerem igra Jarmila Berankova glavno vlogo z lepim uspehom, se imenuje Reka, ki ga že vrtijo v nekaterih evropskih državah m ki se tx> oredvajal tudi na mednarodnem filmskem -festivalu v Benetkah. Nadaljnji film, ki bo uprizorjen na tem festivalu, je »Godba src«, v katerem igrata glavni vlogi Uton Rubiik in Bedruska Seidlova. Karel Hašler ima krasno vlogo »plavega ebbeja« Dobrovskega v novem filmu. Velik napredek pomeni tudi film »Periferija« po znani Langerjevi komediji, ki smo jo videli tudi v Ljubljani. Takisto bo še to sezono izgotovljen film »Grandhotel Ne-vada« po istoimenem Langerjevem delu. Th bo večjo vlogo igral tudi naš igralec Zvonimrr Rogoz. Slavna Nedbalova operete »Poljska kri« bo v avgustu izgotovlje-na v nemški in češki verziji. Pa je še cela vrsta novih filmov, s katerimi bodo češki producenti ustregli vsem zahtevam v novi sezoni. Kortnerjev film je gotov Slavni nemški karakterni igralec Frie Kortner je igral glavno vlogo v filmu »Ču Č$n Cau,« ki so ga po opereti enakega^ imena ntvršSi v Londonu. Opereta je doživela prerašero v svetovni vojni, in sicer 31. av- Robey m drugi znani filmski prominenti. Režiral je Forde, potrebne nasvete so pa dajali strokovnjaki, med njimi celo profesor perzijske umetnosti in arheologije. To dokazuje resna prizadevanja angleškega filma, ki bo menda kmalu postal hud konkurent v svetovni produkciji. Kaj je za novo sezono pripravila Ufa? V velikih reklamnih objavah praške ekspoziture Ufe čitamo, da je vodilno nemško filmsko podjetje pripravilo za novo sezono 1934/36 meu drugim naslednje zanimive filme: >Kta 1916, nakar ao jo neprestano predvajali do 22. julija 1921. Za rekord operete govori samo dejstvo, da je bilo 2238 predstav. Film je bil zelo drag. ker je razkošno opremljen in igralci so pobrali visoke na-de. Nič čudnega. say v opereti nastopa-Fric Kortner, Ana ttav Wong. George Renata Mullerjeva kot »posnemovalka dam v civilu« — n.jena svojevrstna vloga v novem filmu »Viktor in Viktorija« »Zlato« (Hans Albers, Brigita Helmova). »Turandot« (Vili Frifcsch), »Hčerke njene ekscelence« po sloviti komediji »Trafika« (Katica Nagv, Vili Fritsch, Hansi Niese), »Princesa earrf ša« po Kalmanovi opereti (Marta Ivggerthova tenorist Sohnker, Pavel Horbiger in Pavel Kemp). Po Straussovi opereti bo izdelan »Ciganski baron«. Nadalje bo prijeten glasbeni film »Dunajski valček«. Zelo zabavna veseloigra bo »Igra * ognjem« (Pavel Horbinger, Truda /Har-len). Iz dobe Marije Terezije bo film »Svet intrig« (Katica Nagy in Viktor de Kowa). Nadaljnja dva filma zelo forsirane in uspešne igralke Brigite Helmove sta: »Otok« in »Barkarola« po motivih opere »Hofmannove pripovedke«. Novi nemški filmi za Jugoslavijo Berlinska Cinema d. d., največje nemško podjetje za promet filmov, je prodala za novo sezono 10 velikih filmov v Jugoslavijo. Med njimi so: »Pomladna pravljica«, »Očka«. »Črni kit«. »Paganini« in »Blagajna velikega vojvode«. V teh filmih nastopajo večinoma sami znani igralci: Emil Janings, Viktor de Kowa, Heinz Riihmamv Camilla Horn, Ida Wiist, Karina Bell. od Jugoslovenov pa: naša ožja rojakinja Angela Zalokarjeva (Saloker) in Svetislav Petrovič. Sodeč po kolikor toliko objektivnih kritikah švicarskega strokovnega lista so ti nemški filmi dovoli ustrežljivi, imajo dobro vsebino in so daleč od običajne nemške šablone. Bomo videli, je dejal slepec. i -s . '.' 5 Maks Baer In ljubaviie zgodbe Maks Baer, svetovni prvak t težki kategoriji boksa, je mož, ki danes govori o njem ves športni svet Kakor smo poročali, je angažiran za film, in sicer je sklenil pogodbo z MGM, ki je že nabavila prvi fikn z zanimivostmi iz Baerjevega življenja. Kakšne so te zanimivosti, lahko povemo kratko: Maks Baer je bil devetnajstkrat zaročen in štirikrat se je vrnil k ženam, s katerimi je bil poročen, pa se je spet znova ločil. Od vsake drago plačane ljubezni ee je znova vračal v krog. Treniral prev za prav nikoli ni mnogo. Je krasno raščen, močan kakor brk in okreten kakor mačka. Rani in Roulien je — mlad ameriški filmski igralec in pevec, ki si je s svojim prvim filmom »Blažen med ženami« pridobil tako rekoč preko noči svetovni sloves. Raul Roulien je b1' po vsem amer kontinentu znan že p^vl nastopom v filmu, ker je sam zlagal, kom-poniral in za gramofonske plošče pel prvovrstne šlagerje. Plošče so šle ▼ stotisočih med ljudstvo. S svojim prvim nastopom v filmu se je pa tako odrezal, da je, kakor navajajo ameriške novine, postal najpopularnejši zvezdnik latinske Amerike. Njegov glas je kakor nalašič za film, razen tega 'je pa Roulien zelo lep in okreten igralec. Ali to še ni vse! Poleg komponi-ranja, petia in glume zna Roulien tudi spretno sukati pero. Zlasti njegova knjiga »The real Hollvwood« (Pravi Hollvwood) je vzbudila ogromno zanimanje. Šest mese-crv pred zaposlitvijo je Raulien «-ebil v Hollywoodu čisto nepoznan in tako je lahko spoznal vse zakulisne skrivnosti filmskega paradiža. Zadnje ča«e je dovršil še dva filma: »Nihče ne ljubi kakor ti,« in »Grenadirji ljubezni«. S slavo je Roulien postal kako pa tudi težak milijonar. Saj je ena sama gramofonska plošča z njegovo najboljšo pesmijo bila v nekaj dneh razprodana v 1,700.000 izvodih. Karina Hardt glumi glavno vlogo v novem zvočnem filmu »Abel z orglicami« po istoimenem romanu Manfreda Haus-manna še nekatere filmske novosti Ker je vsaka uspela opereta tudi jamstvo filmskega uspeha, bo seveda tudi »Ples v Savoju« prišel na platno. In ga bomo v novi sezoni bržčas videli tudi v Ljubljani. V glavni vlogi je — kdo drugi, kakor Marta Eggerthova! — Vlasta Burian je pripravil novo kapitalno burko, in sicer bo igral »Junaštva kapitana Korkorana«. Izmed angleških f:'mov pravijo, je zagotovljen velik uspeh de'u »Žid Suss« po senzacionalnem zgodovinskem romanu Liona Feuchtwanger-ja iz početka osemnajstega stoletja. Naslovno vlogo igra Konrad Veidt Na Visu delajo lep nov čsL film Lani je češkoslovaško filmsko podjetje Star-film skupno z našim prosvetnim filmom v Beogradu snemalo na oLku Visu in v Komiži film »Življenje teče dalje«. Tu sta sodelovala tudi naša umetnika Ita Rina m Zvonimir Rogoz. Snemanje je bilo prekinjeno in se letos nadaljuje z istimi igralci. Včeraj je ekspedicija prispela v Split, danes pa se odpeljejo na Vis. Dosedanji posnetld so baje krasno uspeli in so posamezni motivi z Visa kar očarljivi. Letošnje filmanje bo trajalo 15 dni, torej bo ekspedicija ostala na Visu najmanj en mesec. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijiskih trgovinah. Zasluži je doslej že težke milijone, ki pa jih je sproti zapravil z ženskami Nekoč je moral za ljubezen neke lepotice plačati malenkost 250.000 dolarjev. Itd. itd. V novem filmu, ki se imenuje »Vsake žene mož«, je obogatil svojo ljUbavno kolekcijo z izbranimi lepoticami svetovnega slovesa. Navzlic hudi vročini žanje film po velikih ameriških bioskopih poln uspeh, ker zvesto predstavlja življenje idola Amerike, ki mu boks služi samo kot posredovalec v ljubezni ter premore mnogo šlagerjev, mnogo krasnih žensk in zares zabavnih epizod iz oeksarjevega življenja. V počitniškem taboru sokolske mladine Prav v zadnje dneve sokolskega zleta v Sarajevu je padel začetek našega taboren ja in zato smo se še čisto utrujeni podali s prvim vlakom v Ljubljano. Noč nas je prinesla tja, e naši fantje ne poznajo utrujenosti, kadar je sila. Naslednji dan opoldne so se prvi odpeljali s slamnjačami, da ram urede prijetro domovanje. Ostali smo me-li v ponedeljek zdravniški pregled. Tam je bilo vse zelo natančno. Še premerili in pretehtali so nas, preden so nas potrdili. Naslednje jutro pa si videl koračiti proti kolodvoru čedno vrsto mladih ljudi. Z najmlajšimi so šle mamice, da se pred odhodom v'aka še enkrat poslove in jim dajo še zadnje dobre nauke. Vožnja do Mojstrane je kratka, a v nestrpnem pričakovanju so minevale ura precej počasi. Ko smo vendar izstopili in prišli po dvajsetih minutah do ljubijce dima ije, se je nervoznost vsaj nekoliko polegla. * Hiša leži med smrečjem tik za tovarno cementa ob cesti, ki pelje v Vrata in so v njej pred leti prebivali tovarniški delavci. Od poti jo ločijo le na več straneh preluknjane rake, da pada od njih voda v curkih, kar smatramo za naravne prhe. Na drugi stran: hiše '.e ozkim travnikom teče Bistrica, ki se je poslužujemo za pitje in umivanje. V poslopju smo se naselili v treh velikih sobah, lc"cni po spolu in starosti, na določenih s'amnjačah, razvrščenih ob stenah v dveh dolgih vrstah. Dan prihoda smo porabili zgolj za pripravljanje in pospravljanje. Naslednje jutro pa je storil v veljavo že čisto določen dnevni red. Trobentač Jože nam je že ob 6. uri zatrobil pod okni budnioo. ki smo ii kaj kmalu skovali prilegajoče se besedilo: Dvigni, dvigni se postelji postelje, že šesta ura je in kava kuha se! Kdor se ni takoj dvignil, smo mu krat-komalo vzeli odejo in prepustili njegove ude jutranjemu hladu in ta je v krajih, ki leži med gorami skoraj 700 m nad morsko gladino, dokaj svež. Ko smo postlali, smo zaspano stopali z zobnimi ščetkami, milom in brisača mi proti našemu naravnemu umivalniku Umivanju sledi jutranja telovadba m tej ob pol 8. zajtrk. 105 strogo razvrščenih ljudi je z neprestanim vzklikanjem: »Meni malo! — Meni dosti!« nadlegovala naši dobri kuharici, ki sta hoteli z veliko potrpežljivostjo ustreči vsem. Jedilnico je napolnil vrisk, žvenket žlic in posode, ki se je kmalu po1eee< ker ie pričel vsakdo z naslado otepati svoje. Za tem so določili naraščajnicam izlet na Rožco, ki so se ma pa morale odreči zaiadi slabega vremena. Po malici ob 10. smo mirno počivali. Obedu je sledilo dveurno spanje. Po malici ob 16. je bil odhod dece na Peričnik, naraščaj-niki so žagali drva, naraščajnice pa so šle na izprehod do Mojstrane. Ob 19. smo se zbrali vsak s svojo skledo v zboru, kjer so nam prečitali dnevni red za naslednji dan, nakar smo šli proti kuhinji po večerjo, ki ji je sledilo ob pol 21. trdno spanje. Pri večernem zboru nam prečita načelnik tudi imena kaznencev, ki so bili zaradi neposlušnosti v preteklem dnevu deležni pike in s tem zabrane na en izlet. V našem taboru vlada velika disciplina in vsak prestopek plačaš s piko, če pa si priboriš tri. moraš vzeti pot pod noge in odriniti v Ljubljano, česar ni bil do sedaj še nihče deiežen. Imamo celo svoj godalni kvintet, ki se ob večerih požrtvovalno udejstvuje pri polurnem rajanju, pri katerem se zberemo vsi in plešemo naše narodne plese. Poleg telesnih vežb — pripravljamo se namreč na tekme v Zagrebu — poslušamo tudi predavanja sokolskega ali -pa znanstvenega značaja. Za vsak drug dan je določen izlet, na katerega hodijo posamezni oddelki. Do sedaj smo bili na Rožci in Babi, na Kepi, v Vratih, v idilični Martuljko-vi dolrr.j, na Planini in ena skupina že na Triglavu Ker je Bistrica premrzla, se hodimo kopat v pol ure oddaljeno Savo. ki v ostalem tudi ni taka kakor v toplicah. Dnevno gibanje v planinskem zraku nam ustvarja izboren tek. da lahko pospravljamo vel ke množine hrane. Naj navedem dva jed;lna lista za delavnik in praznik: zivtrai k?va. za malico z medom ali marmelado namazan kruh, za kosilo juha, krompir in salata, popoldne kruh z mlekom, zvečer -pa mlečen riž. Ob praznikih pa imamo opoldne pečenko in smo ves dan prosti. Prvo pomoč nudi ranjencem, ki se ožu-lijo ali opraskajo v prosti naravi, ali pa se ranijo pri prevnetem vežbanju na orodju, naša sestra pomočnica. Navzlic ogromnemu delu, ki je na takem širokopoteznem letovanju na ramenih vodstva, deluje vse povsem dobro. Hvaležni moramo biti upravnemu odboru našega društva, ki skrbi s toliko požrtvovalnostjo za nas in nam nudi skoraj brezplačen tritedenski oddih v osrčju Julijskih Alp. Največ zaslug za te idilične počitnice pa si je s svojo lepo zasnovano mislijo in svojo vztrajnostjo pridobil naš starosta, ki je odkril ta skriti kotiček. Kdor si želi od blizu ogledati naše življenje. naj žrtvuje le nekaj ur in naj se potrudi v našo sredo. Pa bo zelo gostoljubno sprejet. Muguet Katica Nagy kot Kristja v novem filma »Beguna« »Všetečka d. d.cc in tihotapljenje špirita Za 120 bi vtihotapi]enega špirita nad 2 milijona globe Beograd, 13. julija Beograjska tovarna špirita »Vsetečka d. d.« s svojim ravnateljem Bernardom Far-kašem nima sreče. Tovarna je sicer lastnina delniške družbe, toda ravnatelj Farkaš, ki je z raznimi nepravilnostmi v poslovanju spravil tovarno v zelo neprijeten položaj, je znal pridobiti delničarje, da so mu odstopili svoje delnice, češ da bo tako on sam pred oblastmi kot dejanski lastnik tvrdke nosil vso odgovornost, katero bi drugače morali nositi oni. Tako je Bernard Farkaš postal res lastnik »Všetečke d. d.« m je skušal svoje prejšnje grehe popravljati z novimi, še večjimi. Toda stvar mu je temeljito izpodletela. Na Vidov dan so oblasti razkrile veliko tihotapstvo špirita, ki ga je skušal izvršiti ravnatelj Farkaš na celo prepreden način. V skladišču podružnice Praške banke je hotel vložiti 22 sodov »bencina« in terpen-tina«, pri čemer pa se je izkazalo, da je bil v vseh sodih rafiniran špirit, vsega skupaj 4500 kg, za katerega ni bila plačana ne državna ne občinska trošarina. Država je bila tako oškodovana za 80.000, občina pa za 40.000 Din. S tem pa stvar še ni bila končana. Ravnatelj Farkaš je imel pripravljeno še drugo, večjo količino neotrošarinjenega špirita, da bi ga skrivaj spravil v denar. Seveda, saj je bilo treba plačati ogromno globo šestih milijonov dinarjev, s katero je bila lani »Vsetečka d. d.« kaznovana zaradi tihotapstva špirita in je državna oblast, da bi si zagotovila ta znesek, udarila pečat na vse imetje tovarne. Zato je pač poizkušal ravnatelj Farkaš, da z novimi velikimi tihotapstvi »zaradi« to globo. Pri tem svojem načrtu pa ni računal s sicer zek) nmljivo maščevalnostjo ljudi, ki jih je v svojem mogotstvu odbil od sebe. V tovarni so bili dolgoletni uslužbenci, ki so videli in vedeli vse. To pa ravno ni bilo všeč ravnatelju Farkašu, pa jih je začel odpuščati. Bilo jih je osem in med njimi nekateri, ki so bili že po trideset let usluž-beni v tovarni. Odpuščenci pa potem seveda niso molčali in je tako prišlo, da so trošarinci te dni, ko so preiskavah vso tovarno od kleti do strehe, odkrili nekje v podstrešju zelo prevejano zakrito skrivališče in v njem nič manj ko 6890 litrov ra-finiranega špirita. Z onim, ki so ga zaplenili na Vidovdan, znaša vsa tihotapljena količina okoli 12.000 litrov. Ker se za tihotapljenje špirita nalaga kot globa petkratna taksa, torej 170 Din za liter, bi morala sedaj »Všetejka d. d.«, odn ravnatelj' Farkaš poleg izgube tolike količine blaga, vredne okoli pol milijona dinarjev, plačati še nad 2 milijona globe. Z lanskimi šestimi, ki še niso plačani, bi bilo torej sedaj kar nad <*em milijonov dinarjev globe! V preiskavi zaradi tihotapstva, ki so jo razkrili na Vidovdan, si je ravnatelj Farkaš skušal pomagati s fingiranimi računi, češ, da je kupil oni špirit od tvrdke Schwi-tzer. Lastnik te tvrdke, Henrik Schwitzer, ki je bil pred kratkim zaradi tihotapstva špirita kaznovan s štirimi milijoni globe, pa je pri zaslišavanju takoj priznal, da je po prigovarjanju Farkaša, njegovega poslovodje Babica, finančnega kontrolorja Todorja Stojilkovica in še nekega gospoda, napisal račune, katere je finančni kontrolor Stojilkovič potrdil. Tako je finančna oblast vložila kazensko ovadbo proti Farkašu, Schwitzerju in Stojilkoviču zaradi izdajanja lažnih listin. V tem pa se je Urejale Davorfea fiagijea, Ma^ za konzorcij »Jutra« Adotf Riboikar. Za Ali si že član „Vodnikove dražbe44?__ Narodno tiskarno d. d. kot fefcamarja Frane *»***. Za Jnaetatai del ja odurna Afc* Norok. V* * I*rt*janL tudi že razkrilo drugo Farkaševo tihotap« stvo, ki je popolnoma izbilo sodu dno. Ravnatelj Bernard Farkaš je izginil iz Beograda. Ravnatelj Farkaš si je že pred meseci nabavil potni list in je imel kovčeg vedno pripravljen. Ko so trošarinci razkrili 'krivališče špirita v podstrešju k tovarni pripadajočega starega mlina, je moža vzela noč. Splošno se misli, da je odpotoval v Budimpešto, kjer živi njegova družina ter ima Farkaš lepo vilo in trgovino z želez-nino, kjer je zaposlenih nad 40 ljudi. Da denarja ni ostalo za njim, je umljivo, ali so ostale poleg ogromnih milijonskih glob tudi še velike druge obveznosti, ki jih je svoječasne vzel nase ravnatelj Farkaš v svrho sanacije podjetja. Kaj bo z »Vše-tečko d. d.«, pa se danes seveda še ne ve. Menda jo požro globe s kožo in kostmi vred. Oblasti pa bodo imele vendarle še dosti opravka ž njo, ker je odpuščeno uslužbenstvo razkrilo vse njene tihotapske zveze in bo v tem pogledu še marsikateri »poslovni prijatelj« ravnatelja Farkaša moral na zatožno klop. »Všetečka d. d.« je s svojim tihotapstvom špirita, ki ga je organiziral Farkaš, oškodovala državo za dobrih 20 milijonov dinarjev. Koliko je »za-radil« Farkaš, ki je imel 50.000 Din mesečne plače, pa se seveda ne ve. ko je vso svojo »zarado« pošiljal v Budimpešto, kjer sedaj udobno in varno sedi na pritihotap-Ijenih milijonih. Mlada ljubezen — raj. Žen a nekaj dni po poroki: Možiček, nelkaj ti moram priznati; kuhati ne 73i»m. Mož enako sladko: — To ni nobena nesreča dušica, jaz pa nimam denarja, da hi lahko kaj kupila, in tako ti sploh ne bo treba kuhati. Mušketirja po 20 letih. Slavni igTalec sreča na gostovanju sošolca iz gimnazije, ki je bil šepetalec. — Ah, kako prijetno presenečenje. Ti tu, Franc? — Da, kakor vidiš. Usoda je dosledna. Se spominjaš, kako sem ti v šoli vedno narekoval, kadar nisi znal naloge? Mali oglasi Stanovanje Beseda 1 Dtn. 2tto m šttro »U dajanje na slova & Din. Najmanj S-' eneeek 17 Dtn. Na križišču centra LJubljane oMhm m 1. «vgmst V L nadstropju komfortoo sta-DO»ra.nje, o*»toj«6« B t ie-fcfcih »ot> in 2 k»bin»tw. primerno tudi ia poslovne lokal«. Nselor pore oglas, oddetek »Jvtra«. 17883-21 'I' O' Beseda lDln, davek 2 Din za 61Iro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši Enesek 17 Din. Nudimo Vem m majhen denar dobra o b l * 5 i l A. Presker LJubljana. Sv. Petra cesta Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjižico Ceijefee m«6tn« ali Krat« občinske z am e n j a m » Kmetfiko ljubljaneck« oko-lioe. Ponudbe na ogei-ni oddelek »Jatm« pod eiipo »K. C. K. 75.000*. 18206-16 tieseda 1 Din, davek 2 Din. ia Slfro ali dajanje ia slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posebni avto 4-sedežni, ki troši samo 8 litrov bencina na 100 km, v popolnoma dobrem stanju — ugodno naprodaj. Garaža. Kapiteljska 3. 18655-lf