tvojezičnost škoduje individualnosti naroda. Na Slovenskem se je udomačila neFjepa razvada, da se po šolah — zlasti na Stajerskem — izdavajo dvojezična šolska naznanila, dvojezične odpustnice in odliodnice. Šolski imeniki in razrednice so pogosto dvojezično tiskane, a šolska vodstva predlagajo sarnonemške vprašalne Pole A, imajo dvojezične pečate in samonemški definitivni šolski in učni red. Vse to izgleda, kot da nismo Slovenci, temveč neki nemški Slovenci, in da naš jezik ne more hoditi po lastnih nogah, temveč da mora šepati po nemških bergljah. C. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju, I. Schwarzenbergstrasse 5, ima v državni tiskarni v zalogi tudi sarnoslovenska šolska naznanila, samoslovenske odpustnice, odhodnice, samoslovenske vprašalne pole A, katerih se že precej šol po Štajerskern poslužuje, in samoslovensko knjižico »Definitivni šolski in učni red«. Vse te tiskovine se dobe v imenovani c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju na podlagi slovenskih dopisov poštnine prosto tudi odpošiljanje denarja tja je poštnine prosto, če se napiše na nakaznico na prostor za znamke: »Za državo zbiran denar, službeno poštnine prosto« in se pritisne zraven šolski pečat. Naročati pa smejo te stvari samo uradi t. j. šolska vodstva, krajni šolski sveti itd. Vsak šolski vodja blagovoli torej za to skrbeti, da se po šolah ne bo pačila individualnost slovenskega naroda z dvojezičnostjo. V smislu določb člena XIX.. držav. osnovnega zakona z dne 21. decembra leta 1867. sme namreč vsak narod svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti, torej sme to storiti v svojem delokrogu vsak učitelj in vsak šolski vodja. S tem dosežemo. da bodo morali pri c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju namestiti tudi več Slovencev. Naj se izda načelo, da naj naše tiskarne zalagajo samoslovenske tiskovine.* Naj se našim zanamcem ne daje povoda, Razati na nas s prstom, da nismo znali uporabiti državnega osnovnega zakona in da nismo znali uveljaviti svoje ravnopravnosti.