rt V) = r<"> m m m = C-» On Damjan Pintar Ljubi šport in turizem str. 42-43 Hilda Tovšak Dobila je dve leti zapora str. 3 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let Št. 19 / Leto 68 / Celje, 11. april 2013 / Cena 2,30 EUR Odkrivamo turistične bisere naših občin. /riesig- ' - v Šentjur NASA TEMA Praznična Celje in Kozje Zavod ne ustvarja delovnih mest. Bi nam pomagal Obiskali smo KS Pod gradom, kjer prisegajo na turizem. Mudili smo se tudi na UTD? str 2 44-45 Bučah, kjer je doma kmetovanje. Prvo spodbudno zgodbo smo našli v Vrenski Gorci, kjer je Ekod blizu soncu, drugo v celjskem Ustvarjalnem pristanu. str. 14-20, 6-7 VOJNIK Nov zaplet z marofom str. 9 VELENJE - Mladi sadijo ideje str. 12 VRANSKO - Vrt za vsakogar str. 8 www.palma.si SVET JE CVET ZA 1. MAJ 1jplk PARIZ I. AMSTERDAM IN NIZOZEMSKA , 4 dni, bus/letalo ali obratno , 26. in 28.4., 1.5. 5 dni, bus 27.4. od 399 € od 399 € KLICNI CENTER: 082 80 9000 . CELJE: 03 42 84 300 • MARIBOR: 02 48 03 900 • VELENJE: 03 89 84 370 Fotomontaža: ANDREJA BALJA, foto: SHERPA, GrupA, arhiv NT V Novem tedniku novice iz 33 občin PRIHODNOST JE PRIŠLA Medved obiskal Bohor str. 51 Kiv - sovražni prevzem ali zagotovljeno delo? str. 4 4 NAJVEČJI SEJMI NAJPOMEMBNEJŠIH PODROBNOSTI www.ce-sejem.si CELJSKI SEJEM, 16.-19. APRIL 2013 Do polnega vozička brez mošnjička U m n^^ ■ u* 2 NAŠA TEMA BISERKA POVSE TAŠIČ UVODNiK Preživeto in novo utopično Tudi v uredništvu Novega tednika spoznavamo vedno nove pretresljive človeške zgodbe. O eni smo pred tedni Ze pisali. O mami, ki se s sinom prebija skozi življenje le še s preostalim otroškim dodatkom, pri čemer do ostale pomoči iz naslova socialne države ni več upravičena. Kaj službo, samo delo, za katerega bi dobila plačilo, si želi. Kako pomagati njej in številnim drugim, ki v zrelih letih bijejo plat zvona brez službe? Ta mama ima izkušnje v administraciji, kot nekdanja podjetnica tudi v gostinstvu, predvsem pa je pripravljena poprijeti za vsako delo ter zaslužiti zase in za mladoletnega sina. Ne le njej, tudi številnim drugim bi do dviga prepotrebnega človeškega dostojanstva in vrnitve v delovno aktivno življenje lahko pomagali le tako, da jih spet naučimo loviti ribo. Vse ostalo je miloščina, ki boli in jim ne prinaša dolgoročnega upanja. Čeprav vsak topel stisk roke in majhna pomoč vsaj za kratek čas ublažita rane. In je beseda v uredništvu dala besedo in tako rekoč vsakdo med nami je iz številnih stikov z ljudmi lahko potegnil iz rokava kakšno zgodbo. Zgodbo mladih, malo manj mladih, že izčrpa-nih in prestrašenih ljudi, ki pišejo in pošiljajo prošnje za delo, hodijo na obvezna usposabljanja in predavanja, ki jim bolj malo koristijo, imajo doktorate znanosti, a jih učijo pisanja prošenj, dela in plačila zanj (ne nujno služb) pa od nikoder. Priznajmo si vendar, da moramo vse večji skupini brezposelnih posameznikov ponuditi roko na drug način. Rešitev zanje namreč ni na vidiku. Kako naj drugače kot tako človek razume sporočila nekdanjih in sedanjih ministrov o zmanjševanju stroškov na mehak način, torej upokojevanju tistih, ki izpolnjujejo pogoje, in nikakor zaposlovanju novih. Preprosto tako, da bo vojska ljudi brez dela še večja, predvsem med mladimi, šolanimi in dela željnimi, ki jim bodo tudi vrata javnega sektorja še bolj zapahnjena, kot so jim bila doslej, zaradi politike vez in poznanstva. Ne rečem, da moramo odpuščati starejše delavce, da bi dobili prostor mlajši. Prav tako se tudi ne strinjam z napovedmi, da so velika podjetja preteklost, naša prihodnost pa samozaposlovanje in majhna podjetja. Zakaj ne bi namensko napolnili proračuna tako, da bi vsem državljanom tudi in predvsem zdaj, v času krize, zagotovili univerzalni temeljni dohodek, ki jih ne bo izpostavljal miloščini, temveč jim bo pomagal, da z raznovrstnim znanjem in veščinami, ki jih premore vsak med nami, preživijo sebe in svojo družino. Iz tega vidika sama razumem univerzalni temeljni dohodek (UTD) kot eno od alternativ današnjemu sistemu razdeljevanja bogastva v naši državi in kot edino pravo politiko spodbujanja aktivnega zaposlovanja, podjetništva. Potem bomo ob novih zadolževanjih vsaj vedeli, kam je šel denar: državljanom, da skušajo spet stopiti na lastne noge. Prvi in doslej edini UTD so uvedli na Aljaski v obliki letne dividende od dohodkov od nafte. VNamibiji so ga leta 2008 uvedli poskusno, kar se je odrazilo v večjem obsegu samozaposlovanja, saj so ljudje skušali preživeti z lastnim znanjem, s sposobnostmi peke, šivanja... In bo kdo rekel, da je nesramno primerjati našo razvito Slovenijo z neko afriško državo? Ja, dragi moji, ko je mati lačna, ko starš ne more nahraniti otroka, ko nekdo na pragu 50. let spozna, da je nezaposljiva delovna sila, in ko mlad diplomant pri tridesetih nima niti meseca delovne dobe, meja med afriškimi in slovenskimi tlemi ni več tako oddaljena. Prenehajmo stigmatizirati in diskriminirati ljudi, ki so se znašli brez dela na robu družbe. Omogočimo jim, da sami ulovijo ribe preživetja. Morda bi lahko tudi zavode za zaposlovanje preoblikovali tako, da bi po ena svetovalka bila na razpolago popoldne in zvečer, tudi v lepih sobanah občinskih in županskih uradov, in bi zbirala ponudbe in povpraševanja občanov (kaj kdo zna, kaj kdo ponuja, kaj kdo potrebuje) in bi tako zaposlenim v okviru zavodov nudili brezplačno računovodstvo in oglaševanje storitev in izdelkov vsaj v prvih treh najbolj ranljivih letih podjetniškega preživetja na trgu. Še ena utopija, a ne? No, zdaj pa mi povejte, kam smo prilezli z realnimi predlogi, resnimi razmišljanji in reševanjem težav na star, očitno preživel način, ko se dejansko noben koncert niti ne organizira brez sporočila »smo dobrodelni, zbiramo za družino potrebne pomoči«. Morda se pa da. Morda je skrajni čas, da se preneha iskati rešitev na način, ki nas je že pahnil na rob brezna, s preživelimi sistemi. Morda pa bi bilo o UTD vredno razmisliti tudi v majhni Sloveniji na malce bolj množičen način? Če ne vemo, kam so šli nekdanji bencinski tolarji, kje bodo končali bodoči zdravstveni evri od obdavčitve sladkih pijač, potem pa usmerimo del proračunske blagajne in novih posojil v aktivno preživetje državljanov in ne v socialne miloščine. Bi imeli namesto zavoda za zaposlovanje morda uTD? Dobre in slabe izkušnje iskalcev zaposlitve in (ne)poznavanje možnosti univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) Ob kopici idej za izhod iz krize, od obveznic, tudi bonov, do iskanja prepotrebnih treh milijard evrov do konca leta, se v tokratni Naši temi morda bogokletno sprašujemo, le kaj bi bilo, če bi namesto registriranja brezposelnih v eni od ustanov nekdanjega socialističnega sistema, kar zavod za zaposlovanje brez dvoma je, uvedli univerzalni temeljni dohodek za vse prebivalce Slovenije. Na kratko lahko UTD opredelimo kot univerzalni (namenjen vsem državljanom ali z omejitvami kar vsem prebivalcem neke države) in brezpogojni (z ničemer ni treba dokazovati upravičenosti do prihodka) dohodek, ki ga država izplačuje vsakemu odraslemu članu družbe. Ob vse večji razslojenosti slovenske družbe, revščini, ki se skriva v marsikaterem domu in potrebi po novem družbenem Študija dr. Valerije Korošec iz urada za makroekonomske analize in razvoj je dokazala, da UTD v višini 300 evrov ne bi stal nič več, kot stane vzdrževanje sedanje socialne države. Doslej tega izračuna ni še nihče ovrgel. Predvidela je, da bi vsak državljan in stalni prebivalec, ki je v Sloveniji nepretrgoma deset let, v enotni višini 300 evrov prejel 250 evrov gotovine in 50 evrov zneska za izobraževanje (t.i. aktivacijski vavčer). izkušnja z zavodom, pogled na uTD Jože Artnak, pravnik v nekdanjem podjetju Alpos Šentjur: »Našemu podjetju je zavod za zaposlovanje zavzeto pomagal, ko je še delalo, pri pridobivanju primernih delavcev, realizaciji izobraževanj, ohranjanju delovnih mest in pri prehodu zaposlenih v pokoj. Z začetkom stečaja pa si v okviru svojih možnosti in pristojnosti ves čas maksimalno prizadevajo pomagati prizadetim. Zelo težke gospodarske situacije pa oni realno ne morejo spremeniti.« Mateja Kocjan, Celje: »Sama sem imela negativno izkušnjo z zunanjimi izvajalci programov zavoda za zaposlovanje, predvsem pri postopku urejanja statusa samostojnega podjetnika. Ker niso podprli moje ideje, ki sem jo želela uresničiti v samostojnem podjetništvu, nisem mogla odpreti podjetja, zato sem na takšno odločitev ugovarjala, saj se mi zdi, da gre za subjektivno mnenje. Zdaj čakam odgovor. Ideja o univerzalnem temeljnem dohodku pa se mi zdi zelo smiselna, sploh za tiste, ki so na robu preživetja, torej da se denar prerazporedi predvsem mednje, saj ga najbolj potrebujejo. Če obstaja ta možnost, bi bila dobra za našo državo. O tem bi se moralo bolj govoriti in bolj iskati rešitve. Saj obstajajo socialni transferji, vendar mislim, da obstaja pri tem še vedno veliko možnosti zlorab in tisti, ki denar resnično potrebuje, ga ne dobi.« StO, SŠol, foto: arhiv NT Po izračunih Statističnega urada Republike Slovenije je bil lani prag revščine pri 600 evrih mesečnega prejemka na posameznika oziroma 1.260 evrih mesečnega prejemka za štiričlansko družino. To med drugim pomeni, da je v letu 2010 skoraj 30 tisoč zaposlenih z minimalno plačo v višini 572,27 evra neto na mesec že živelo pod pragom revščine. dogovoru in posledično pre-razporejanju bogastva ne le pri nas, tudi v svetu, je prav te dni UTD ponovno zelo aktualen. V Evropi pravkar poteka spletna pobuda zbiranja najmanj milijona podpisov prebivalcev za pobudo, s katero bi od EU zahtevali aktivno podporo pri uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka v vseh njenih članicah. Zagovorniki UTD, v Sloveniji so med njimi dr. Valerija Korošec, dr. Uroš Boltin, dr. ki bi ga razdelili državljanom, da bi lažje vdihnili med eno in drugo zaposlitvijo in bi se tudi z zalogo denarja, ustvarjeno v času debelih krav, lažje lotili podjetništva kot zdaj, ko se jim v okviru aktivne politike zaposlovanja ponuja samoza-poslovanje kot obubožanim posameznikom na poti od stečaja podjetij do uveljavljenja statusa uradno brezposelne osebe. V uredništvu Novega tednika smo si tako dovolili vprašati UTD bi se od sedanjih socialnih prejemkov razlikoval po tem, da bi bil usmerjen na posameznika in ne na družino ali gospodinjstvo. Ti prejemki bi bili osebni in brezpogojni, kar pomeni, da ne bi bili odvisni od posameznikovega materialnega stanja in njegovih dohodkov, zanje prav tako ne bi bilo treba izražati niti pripravljenosti za zaposlitev. V teoriji, tudi v Sloveniji, se za zdaj omenjajo različni zneski, ki bi morali omogočiti ljudem življenje nad pragom revščine. Jože Mencinger in dr. France Križanič, so prepričani, da je lahko takšna prerazporeditev dohodka med državljani učinkovit in pravičnejši spopad z brezposelnostjo, spodbuda podjetništvu, tudi inštrument, ki preprečuje strah pred izgubo socialne pomoči in s tem delo na črno in utajo davkov. Med nasprotniki, ki so prepričani, da brez dela ni jela, je tudi dr. Janez Šušteršič, ki meni, da bi se marsikomu zdelo morda nepravično, da bi s svojim delom preživljal tudi tiste, ki ne delajo. Ključno vprašanje seveda je, od kod vzeti denar, sebe in vas, ali nam je v poplavi idej, kako iz krize, dovoljeno morda razmisliti o tem, da bi zgolj evidentiranje vse večjega števila brezposelnih zaupali kakšnemu uradniku znotraj pristojnega ministrstva za delo, zavode za zaposlovanje pa povsem preoblikovali ali morda celo ukinili. Povzeli smo zgodbe ljudi s Celjskega in o mnenju o učinkovitosti, težavah in izzivih, s katerimi se spopada zavod pri iskanju dela za iskalce zaposlitve, povprašali tudi eno od svetovalk iz žalske enote. BPT Že v 16. stoletju je Thomas More ugotavljal, da je bolj pametno tistim, ki nimajo, zagotoviti sredstva za preživetje, kot se ukvarjati s posledicami, ki jih prinaša pomanjkanje v družini, družbi kot celoti (podhranjenost, izobraženost, zdravje, kriminal). Tudi v 19. stoletju je John Stuart Mill predlagal, naj se vsakemu državljanu dodeli iz proračuna minimum za preživetje, o ostalem proizvodu, ki ga bo ta uspel ustvariti na trgu dela, pa naj odločajo kapital, talent, ponudba in povpraševanje. V Evropi je bila leta 1986 prva mednarodna konferenca o UTD, na kateri so ustanovili tudi Svetovno mrežo za temeljni dohodek (BIEN - Basic Income Earth Network). in kaj vi mislite o univerzalnem temeljnem dohodku, ki ga imajo za zdaj le na Aljaski, medtem ko o njem razmišljajo tudi na Finskem in nizozemskem? Pišete nam lahko na e-naslov tednik@nt-rc.si. ne PREZRiTE Zavod ne ustvarja delovnih mest, bi si z uTD lahko pomagali državljani sami? strani 44-45 KRONIKA 3 Slabo zdravstveno stanje, zaščita družine pred hudim medijskim pritiskom, številni drugi (pred)kazenski postopki, so razlogi za to, da je Hilda Tovšak na celjskem sodišču priznala krivdo v omenjenem primeru. Sodnica Ingrid Lešnik je priznanje sprejela in sledila predlogu tožilca Stanislava Pintarja ter Tovšakovo včeraj obsodila na dve leti zapora. »Resda kaznivega dejanja darnostno pomoč. In delavci, niste storili iz osebnega kori-stoljubja, ste pa neupravičeno in nezakonito odredili uporabo denarja iz blagajne, v kateri so delavci zbirali denar za soli- kot je razložila stečajna upra-viteljica Vegrada Alenka Gril, denarja nikoli ne bodo dobili nazaj,« je dejala sodnica ob razglasitvi sodbe. Čeprav je za takšno kaznivo dejanje zagrožena kazen do 8 let zapora, je tožilec predlagal dokaj nizko kazen, ravno iz razloga, ker se Tovšakova z denarjem ni okoristila osebno, ampak so denar iz blagajne vzajemne pomoči uporabili za poskus izboljšanja stanja v podjetju. Tudi zato tožilec ni mogel zahtevati odvzema protipravne premoženjske koristi Tovšakovi. Ker pa so Hilda Tovšak je bila v aferi Čista lopata že obsojena na 14 mesecev zapora, vendar ji te kazni s kaznijo, izrečeno včeraj, še ne morejo združiti. Ko bo »celjska« sodba pravnomočna oziroma še druge, če bo do njih v ostalih postopkih prišlo, lahko obsojenka ali tožilec (če kazni ne združi sodišče) predlagata združitev. Izveobravnavni senat okrožnega sodišča nato določi enotno kazen. Medtem ko se je sodni proces v tej zadevi za Tovšakovo zaključil, se bo sojenje nadaljevalo za Gabrijelovo. Ta se zagovarja, da »ni imela nobenih pooblastil in da je le izvrševala navodila Tovšakove«. Tovšakova pa je ob izreku sodbe omenila, da je marsikdo med zaslišanjem govoril, da ni imel pooblastil, »njihove plačilne liste pa so kazale drugače«. Ali je s tem mislila tudi Gabrijelovo, ni znano, bo pa to pokazal čas. Obsodba Tovšakove naj ne bi vplivala na Gabrijelovo. Čeprav je znano, da je priznanje krivde enega v postopkih, kjer je obtoženih več oseb, plus tožilstvu. Ta namreč lahko v tem primeru Tovšakovo predlaga za pričo Po izreku včerajšnje sodbe so se takoj začela ugibanja, ali bo Hilda Tovšak krivdo priznala tudi zaradi domnevnega oškodovanja Evropske unije v primeru Rimskih term. Hildi Tovšak dve leti zapora Nekdanja šefica Vegrada: »Verjetno bi morala še bolje nadzorovati sodelavce« Tožilec Stanislav Pintar je Tovšakovi in Branki Gabriel, ki na predobravnavnem naroku julija lani nista priznali krivde, očital poneverbo in neupravičeno uporabo denarja iz Vegradove blagajne vzajemne pomoči. Za poslovanje družb v skupini Vegrad naj bi iz te blagajne porabili več kot 428.580 tisoč evrov. Medtem kot sta polovico denarja vrnili, pa je v blagajni še vedno manjkalo nekaj več kot 200 tisočakov. Tudi ta denar bi vrnili, če bi bilo finančno stanje v Vegradu boljše, je trdila njuna obramba. Postopek je zoper Tovšakovo zdaj končan, za Gabrijelovo pa se nadaljuje, saj slednja krivde ne prizna. družbe, kamor so nakazovali denar iz omenjene blagajne, v stečaju, ni mogoče pričakovati kakršnega koli povračila škode. Niti delavci niso priglasili premoženjsko pravnega zahtevka, zato sodišče o tem ni odločalo, imajo pa čas še 10 dni, da to storijo v civilnem postopku. »Tisti, ki so bili >skrbni-ki< denarja, so tiho pristajali na takšno ravnanje (prenakazila denarja, o. p.),« je dejal Pintar. Tu je mislil predvsem na Ve-gradov sindikat. »Nikoli in nikdar« Odvetnik Hilde Tovšak po obsodbi ni bil zgovoren, je pa zadovoljen s tem, da je sodišče ugotovilo, da obsojena denarja ni porabila zase. Z njo se bo tudi pogovoril o tem, ali se bosta morda pritožila na višino kazni. Tovšakova je izrek sodbe spremljala brez komentarja, pred izrekom sodbe pa je sodnici dejala, da nikoli in nikdar ni odredila, od kod je treba vzeti denar za reševanje slabega finančnega stanja Ve-grada, krivdo pa je priznala tudi zaradi objektivne odgovornosti. Za zbiranje denarja za družini dveh delavcev je dala pobudo ona, vendar so za urejanje tega bili zadolženi drugi, je pojasnila. »Imeli smo likvidnostne kolegije, na katerih so bili vsi seznanjeni z vsem. Ker sem se trudila za ohranitev podjetja in iskanje novih poslov, sem bila veliko odsotna. Morda bi morala bolje nadzorovati sodelavce in imeti o uporabi tega denarja več informacij. Kaznivo dejanje, ki sem ga priznala, ni bilo storjeno naklepno in ga iskreno obžalujem,« je dejala Tovšakova. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA To še ni vse! Hilda Tovšak naj bi na zatožno klop spet sedla danes. Okrožno sodišče v Celju je namreč razpisalo začetek sojenja zaradi oškodovanja Evropske unije. Vegrad naj bi pred leti povzročil večmilijonsko škodo v poslih z Rimskimi termami, ko naj bi izdal lažne račune, na podlagi česar so lahko terme dobile evropski denar. Takoj po včerajšnjem izreku kazni za uporabo denarja iz blagajne vzajemne pomoči sta se Tovšakova in njen odvetnik začela pogovarjati o možnosti priznanja krivde tudi v primeru Rimskih term. Poleg obtožnice za terme je pravnomočna še obtožnica zaradi nepravilnosti pri pridobivanju evropskih sredstev za obnovo Betnave, kjer ji očitajo goljufije. V fazi sodne preiskave sta še dva primera, kjer Tovšakovi prav tako očitajo goljufijo in zlorabo položaja in pravic. Naj ob tem spomnimo, da policisti še niso končali ostalih preiskav, ki so povezane z nepravilnostmi v Vegradu. Novi Jupol Classic z izboljšano formulo JUB vam letošnjo pomlad predstavlja novi Jupol Classic z izboljšano formulo! Z manjšo količino izdatnejše barve boste zdaj prepleskali kar do 20 odstotkov več notranjih zidnih površin! Nanašanje barve bo enostavnejše in brez vidnih sledov valjčka, barva z izboljšanim barvnim filmom pa bo stenam zagotovila finejšo strukturo in lepši videz. Jupol Classic je primeren tudi za pripravo različnih barvnih odtenkov, ki vas bodo letos razveseljevali v vašem domu. Prednosti barve Jupol Classic z izboljšano formulo: večja izdatnost barve: 15 l barve odslej za do 100 m2 zidnih površin do 20 % več prebarvane površine izboljšana pokrivnost barvanja lažje nanašanje barve z novim barvnim filmom lepši videz prebarvanih površin. Za več informacij pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 56. Pri izbiri barv vam lahko svetuje tudi JUB arhitekt. JUB, Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, E: info@jub.si, www.jub.si C1JUI) Barve spremenijo dom. 4 GOSPODARSTVO Kiv: sovražni prevzem ali zagotovljeno delo Republiški inšpektorat za delo bo proti odgovornim v družbah Kiv in Kiv Trade podal kazenske ovadbe zaradi kršitve pravic delavcev, nekatere ugotovitve pa bo posredoval Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in davčni upravi. Dogajanje v družbi Kiv Vransko se spreminja v pravo nočno moro. Zaposleni še vedno stavkajo, v podjetje prihaja le nekaj njihovih predstavnikov in članov stavkovnega odbora, pred vrati menda stoji rube-žnik ... »Želimo si, da bi se agonija končala,« je omenil eden od Kivovih delavcev. Se je pa v začetku tedna oglasil po novem spet direktor Ivo Kreča, ki je za dogajanje obtožil eno od angleških družb in sindikat. »Predlog za stečaj, ki ga je vložila angleška družba Bee Management, bo imel katastrofalne posledice za podjetje, še bolj pa za tiste, ki smo ostali v podjetju. Ocenjujemo, da želi an- gleško podjetje na ta način izvesti sovražni prevzem tudi s pomočjo sindikata, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče, da ta poteza ogroža vsa delovna mesta,« trdi Ivo Kreča in navaja, da so predstavniki angleške družbe januarja opravili skrben pregled Kiva. Do sodelovanja sicer ni prišlo, vendar se je zbiranje za hrbtom Kivove uprave nadaljevalo - nekateri zaposleni so celo organizirali sestanke med podjetjem Bee Management, bankami upnicami in zaposlenimi. Kdo je priglasil stečaj? Dogajanje je pripeljalo celo do predloga za stečaj, ki pa ga niso vložili zaposleni v Kivu, temveč nekdanji zaposleni, ki so po začetku stavke dali odpoved in zdaj očitno sodelujejo s podjetjem Bee Management, saj je to vložilo predlog za stečaj. Svoje terjatve - teh je za nekaj deset tisoč evrov - so Bee Managementu prodali nekdanji zaposleni, ki so omenjeni predlog za stečaj tudi podprli, trdi Kreča in dodaja, da gre za moralno sporno dejanje, saj je na ta način angleško podjetje za nekaj deset tisoč evrov prišlo do tehnologije, ki so jo v družbi razvijali 25 let. Očitki sindikatu Pri tem Kreča omenja še vlogo sindikata SKEI, ki da naj bi stavko v Kivu organiziralo brez vednosti predsednika podjetniškega sindikata Marjana Sveta, kar je slednji zanikal, obtožbe Kreče pa označil za »podle«. Svet trdi, da so za stavko vedeli vsi v podjetju. Glede predloga za uvedbo stečaja je povedal, da je omenjena angleška družba zagotovila le denar za vložitev predloga, medtem ko so podpise prispevali delavci. Vendarle se je očitno marsikaj dogajalo na osnovi ustnega dogovora med sindikatom in angleško družbo, ki naj bi obljubila, da se bo proizvodnja na Vranskem nadaljevala. US Ivo Kreča: »Ta dejstva postavljajo celotno zgodbo v povsem novo luč. V vodstvu se dobro zavedamo obveznosti, ki jih imamo do zaposlenih, in iskreno obžalujemo stisko delavcev. Tudi po začetku stavke se je vodstvo ves čas trudilo, da bi našlo način za sanacijo podjetja, kar nam bi brez bojkota sindikata SKEI in nekaterih nekdanjih zaposlenih najverjetneje tudi uspelo, ob novonastali situaciji pa je ta možnost minimalna.« Po trojčku še četverček Od plastike do pakiranja Breda Obrez Preskar in dr. Blaž Nardin napovedujeta uspešen sejemski četverček. V Celjskem sejmu so sezono uvedli z uspelim sejemskim trojčkom, pri čemer si je v drugi polovici marca sejme Flora, Poroka, Altermed in čebelarsko razstavo ApiSlovenija ogledalo približno 22 tisoč ljudi. V torek v sejemski hiši odpirajo sejemski četverček, ki bo namenjen zlasti strokovni javnosti. Na 17.200 kvadratnih metrih razstavišč bodo od 16. do 19. aprila štirje mednarodni strokovni sejmi povezanih industrijskih panog. Na sejmih orodij, orodjarstva in strojev Forma Tool, plastike, gume in kemije Plagkem, grafike in pakiranja Graf&Pack in sejmu Livarstvo, ki jih v Celju pripravljajo bienalno, se bo predstavilo 589 razstavljavcev iz 27 držav. Od tega neposredno prihaja kar 274 razstavljavcev, preko zastopstev pa še 315 družb. Da se razstavljavci zavedajo pomena četverčka, ki v širši regiji velja za najbolj pomemben strokovni dogodek teh industrijskih panog, kaže tudi primerjava s preteklimi leti. »Letošnje številke glede na leto 2011 kažejo nadaljevanje rasti zanimanja razstavljavcev, saj prihaja v Celje 70 razstavljavcev več kot predlani. A ti se obnašajo veliko bolj racionalno, saj ostaja kvadratura razstavišč enaka predlanski,« pravi izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar in dodaja, da je bilo sicer najbolj krizno obarvano za sejemski četverček leto 2009. Kot poudarja dr. Blaž Nardin, predsednik UO Združenja kovinske industrije pri GZS in generalni direktor Gorenje Orodjarne, ki na sejmu Forma Tool sodeluje že vse od začetka, četverček ni zgolj priložnost za sklepanje poslov, ampak bodo vsaj slovenska podjetja iskala tudi prihodnje sodelavce. Letošnja novost bo namreč Platforma znanja za prihodnost, ko bodo mladi iz visokošolskih izobraževalnih zavodov ter raziskovalnih inštitutov predstavili svoje aplikativne rešitve, ki so lahko še kako tržno zanimive. IS, foto: SHERPA Največ neposrednih razstavljavcev prihaja seveda iz Slovenije, sledijo Nemčija, Italija, Avstrija in Srbija, dobro pa so zastopana tudi podjetja s Hrvaške in iz Švice. Med zastopanimi podjetji so vse vodilne svetovne blagovne znamke, kjer Nemčiji, Italiji in Švici sledijo proizvajalci iz ZDA, Avstrije, Francije in Nizozemske. NA KRATKO Povezani lastniki gozdov ŽALEC - Spodnjesavinjski lastniki gozdov so prejšnji teden ustanovili Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, v katerega se je včlanilo 30 lastnikov. Pri sestavi organov društva, v katerem morajo imeti redni člani več kot dva hektarja gozdov, so upoštevali načelo zastopanosti lastnikov iz vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Predsednik je postal Rok Sedminek, blagajnik Tilen Tratnik in strokovni tajnik Edvard Kugler. Potrdili so načrt dela za letos, v katerega so zapisali predvidena izobraževanja, udeležbo na raznih tekmovanjih in srečanjih. Društvo se bo vključilo tudi v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. ŠO Vse manj prihodkov SOLČAVA - Letošnji proračun so potrdili tudi svetniki v eni najmanjših slovenskih občin, kjer predvidevajo 1,4 milijona evrov prihodkov. V Solčavi se srečujejo s precejšnjimi težavami, saj se poleg zadolženosti, ki je posledica pospešenega naložbenega cikla iz preteklih let, soočajo tudi s slabim finančnim stanjem cele države. V občini že tretje leto zapored zaznavajo upad prihodkov iz naslova dohodnin, na odhodkovni strani pa predstavljajo precejšnjo postavko sredstva za sofinanciranje naložb. Za to so letos namenili skoraj 213 tisoč evrov, denar pa naj bi porabili predvsem za sofinanciranje medobčinskega projekta gradnje centra za ravnanje z odpadki v Podhomu. Čaka jih dokončna ureditev lastnega ekološkega otoka, ki so ga v Solčavi zgradili lani. US VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.0.0._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: infa@va-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba »a prijavo okvar: Q3/ 42 5Q 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Parcele in stanovanja NAZARJE - V Nazarjah imajo na različnih lokacijah na voljo več komunalnih parcel za gradnjo individualnih hiš. Tudi v središču je podjetje Gradiatim iz Šmartnega ob Paki lani zgradilo objekt s petnajstimi stanovanji ter tremi poslovnimi prostori. Pripravljen je že temelj za drugi objekt, ki bo imel 31 stanovanj, lastnik pa naj bi ga začel graditi, ko bo odprodal večino stanovanj v prvem bloku. Sicer ima nazarska občina v lasti 37 stanovanj, vključno z dvema kadrovskima. US Proračun je bil še topel DOBJE - Svetniki občine so na zadnji seji v prvi obravnavni pregledali predlog proračuna za leto 2013. Predvidoma bodo na prihodkovni strani razpolagali z milijon 700 tisoč evri. Največ ogorčenja pa je vzpodbudilo dejstvo, da so dokument svetniki dobili na mizo šele tik pred začetkom te točke na dnevnem redu. Svetnica Natalija Plemenitaš je sejo zato protestno zapustila, češ da je za potrjevanje gotovih dejstev ta občinski svet in občina ne potrebujeta. Župan je problem znova pripisal skromni občinski upravi, hkrati pa povedal, da se bo na ta način občina izognila stroškov nepotrebnega rebalansa. Glavna investicija bo energetska sanacija osnovne šole, ki je vredna 450 tisoč evrov, uredili naj bi cesto v vas Jesenik, kar bo stalo dodatnih 250 tisoč evrov, nadaljevali pa naj bi tudi dela na cesti Repuš - Jezerce. Sicer pa je tudi občino Dobje finančno izredno udarila letošnja zima. V lanskem letu so v ta namen predvideli med 60 in 70 tisoč evri, dejanska porabljena vsota pa je ta znesek že več kot dvakrat presegla. Kljub temu pa v proračunu predvidevajo sanacijo enega večjih plazov v vrednosti 100 tisoč evrov. StO www.radiocelje.com Hendikepirana generacija pod 25 let Na medgeneracijskem festivalu, sicer v organizaciji starejših, o destimu-laciji mladih VELENJE - Andrago-ško društvo univerza za tretje življenjsko obdobje je v sodelovanju z drugimi organizatorji v četrtek in petek pripravilo četrti mednarodni medgenera-cijski festival, na katerem so sodelujoči ugotavljali, da prihaja do prepada med generacijami. Številni ugledni predavatelji so opozarjali, da med mladimi in starimi namesto sodelovanja prihaja do razkola. Priliv mladih iz šol je namreč velik, delovnih mest pa tako malo, da jeM-odstotni delež brezposelnih pri generaciji izpod 25 let pretiran. »Ta generacija je hendikepirana in na kratek rok ne vidim bistvene možnosti za izboljšanje. Mladi ostajajo doma, se zaposlujejo pri delih, za katera niso pridobili izobrazbe, odhajajo v tujino ...« opozarja velenjski podžupan dr. Franc Žerdin. Pravi, da je država zelo neodgovorna, če si lahko privošči izgubo kadra, v katerega je med izobraževanjem vlagala na tisoče in tisoče evrov, hkrati pa je to izjemno desti-mulativno za mlade. Pot naprej: aktivnost in sodelovanje Po prepričanju pravnika dr. Mira Cerarja je aktivni državljan danes tisti, ki bo bistven za izhod iz krize. Slovenija potrebuje to prebujanje, potrebuje novo zavest o tem, da smo skupnost, da moramo sodelovati. »Mislim, da so državljani, ki se prebujajo, že spodbudili politike, bančnike in gospodarstvenike, da so bile dosedanje poti v marsičem preveč egoistične in razpršene in da moramo najti skupne poti, vsaj tam, kjer imamo skupne vitalne interese,« poudarja Cerar, ki ga je posvet v Velenju pritegnil, ker poudarja medgene-racijsko komponento. Ne gre namreč samo za sodelovanje med politiki in gospodarstveniki, temveč med vsemi generacijami. Tu gre za ljudi, za vse vrednote, ki jih moramo izmenjevati. »Ravno tu se pojavlja velika nevarnost, saj v času, ko so nastopile socialne stiske, prihaja do razkola med sta- Mlajši in starejši, združeni v pesmi ... rimi in mladimi. Lahko se zgodi, da se bo razkol še povečal. Prepričan sem, da so tako mladi kot stari in vsi vmes dragoceni za družbo, zato je treba spodbujati sodelovanje skozi razumevanje: torej da prepoznamo, kaj kdo nosi v sebi dobrega in kje ima težave. Samo v medsebojnem sodelovanju se lahko dopolnjujemo in gremo Cerar. naprej,« poudarja URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA NA KRATKO Cene po želji krajanov GORNJI GRAD - Krajani Bočne so dosegli bistveno nižje prispevke za priklop na novozgrajeno kanalizacijo oziroma bodo plačali toliko, kot je bilo obljubljeno pred začetkom gradnje. Potem ko so v zaselku Bočna dogradili kanalizacijo, je občinska uprava krajane obveščala, da bo pošiljala odločbe o odmeri prispevka za kanalizacijsko omrežje. Ko so krajani izračunali, da bo znesek precej visok, predvsem pa bistveno višji, kot jim je bilo obljubljeno, so ustanovili civilno iniciativo in zahtevali, naj bo višina komunalnega prispevka obračunana pavšalno, po 400 evrov za hišno številko. V Bočni je šlo tako daleč, da so zagrozili, da se na kanalizacijo ne bodo priključili, občina pa bi morala vrniti evropska sredstva. Ker zakonodaja ne dopušča pavšalnih obračunov, so sklenili kompromisni dogovor, ki na splošno prinaša 60-odstotno zmanjšanje komunalnega prispevka. Odločbe o višini komunalnega prispevka bodo krajani prejeli v teh dneh. US Trinajstega bo sejemski dan DOBRNA - V kraju uvajajo nov sejem, ki bo vsakega trinajstega v mesecu. Podjetje iz Celja naj bi na ploščadi ob občinski stavbi postavilo po 20 stojnic z različnimi izdelki, ki jim bodo brezplačno dodali še stojnice dobrnskih ponudnikov. »Opazili smo priložnost, da tudi naše kmetije in društva predstavijo ter prodajo svoje, saj za njihovo ponudbo marsikdo ne ve,« je o novem sejmu povedala Marija Švent iz dobrnskega javnega zavoda za tu- rizem, šport in kulturo. Nekateri domačini so zanimanje za sodelovanje že pokazali, predvsem naj bi prodajali kmetijske pridelke. Z vsem tem želijo obogatiti ponudbo za občane in turiste. Med dosedanjo sejemsko ponudbo je Martinov sejem, na Martinovo soboto, ki so ga uvedli pred dvema letoma, s ponudbo iz različnih krajev Slovenije. Prav tako so stojnice na prireditvi Pozdrav poletju, na marsikateri prireditvi je tudi stojnica z dobrotami aktiva žena. Domači kmetovalci in društva so posebej zadovoljni s prodajo na rednih nedeljskih stojnicah ekološke tržnice v hotelu Vita, kjer kupujejo turisti. BJ Kruh prvič, salame drugič PODČETRTEK - V Polju ob Sotli so pripravili ocenjevanje salam in kruha. Salame so ocenjevali že drugo leto ter ugotovili, da to med drugim prispeva k njihovi boljši kakovosti. Lani je tako bilo mogoče najti kakšen preslan vzorec, letos so bili vsi brezhibni. Prvo mesto med salamami je dosegel vzorec Ane Merkelj iz Brezovca, na drugem mestu se je znašel vzorec Rudija Ivačiča ter na tretjem mestu Klemna Vindarja, obeh iz Sedlarjevega. Na prvem ocenjevanju kruha se je izkazalo, da je najboljšega spekla Zlat-ka Gorjup iz Lastniča, na drugem mestu je bil vzorec Irene Vajdič iz Lastniča ter na tretjem Karoline Lojen iz Sedlarjevega. Po končanem ocenjevanju je bila brezplačna pokušina teh dobrot. V sklopu prireditve domačin Vojko Valenčak predstavil možnosti turizma v zasebnih gorcah v okviru širšega obsoteljskega projekta Turizem v zidanicah. Prireditev je pripravilo Turistično kulturno društvo. BJ Delovna mesta tudi v civilnem sektorju Direktor Inštituta Ipak Velenje, ki je stičišče nevladnih organizacij za celo Savinjsko regijo, dr. Stanko Blatnik je izpostavil vlogo nevladnega sektorja v družbi, ki ima pomembno vlogo tudi na področju sodelovanja med generacijami. Veliko težav, ki jih imamo, bi lahko rešili z aktivnejšim delovanjem nevladnega sektorja. Sicer civilni sektor pridobiva večjo vlogo, ugotavlja dr. Blatnik. Na območju Savinjske regije je tri tisoč organizacij, ki so lani dobile svoje predstavnike tudi v Stanko Blatnik Razvojnem svetu Savinjske regije. »Na žalost smo družba PREKLOPI NA ZELENO! POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!* BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO neenakih hitrosti. Izobraževanje, politika in zakonodaja so med najbolj počasnimi, zasebni in civilni sektor pa med najhitrejšimi. Tudi v Savinjski regiji opažamo, da so se začeli ustanavljati zavodi, kjer se še da najti zaposlitev. To pomeni, da lahko v civilnem sektorju ustvarimo nova delovna mesta, vendar bo treba po zgledu drugih držav marsikaj spremeniti. Gre za dolgotrajen proces, pri čemer ne moremo računati samo na državo. V našem stičišču ocenjujemo, da le gre nekoliko na bolje.« US Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini Vojnilt B.I.N.Z0TTL TRADE • Šmarje pri Jelšah: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS; KGZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH • Rogaška Slatina: AM-AM MESNICA; T0PLIŠEK D.O.O. • Podčetrtek: POLJE D.0.0., PE PODČETRTEK • Bistrica ob Sotli: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB SOTLI • Podsreda: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A • Kozje:M& AŠVAJGERD.O.O. • LaSko: TRGOVINA TOČKA; KZ LAŠKO, LAŠČANKA • Rimske Toplice: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE • Radeče: KZ LAŠKO, RADEČANKA • Petrovče: LILYTRG0VINA IN BAR • Gotovlje: TRGOVINA G0T0VLJE, NATALIJA PETERNELS.P. • Šempeter v Savinjski dolini: MA - PROF D.0.0.; FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. • Prebold: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD; TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠČE, NATALIJAPETERNELS.P. • Braslovče: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. • Velenje: 0SMICA D.O.O. • Šoštanj: 0SMICA D.O.O. • Nazarje: ERA K0PLAS D.O.O. • Ljubno: TRGOVINA LJUBNO, NATALIJA PETERNEL S.P. "Kupon s popustom velja do 30.6.2013 na navedenih prodajnih mestih, in sicer izključno ob prvem nakupu plina v Zeleni jeklenki (novi uporabniki). Ostali popusti in ugodnosti se ne seštevajo. Kozjansko lovi korak z drugimi V Kozjem letos z izjemno visokim proračunom - O delovnih mestih in slabih državnih cestah z županom Andrejem Kocmanom Občina Kozje, ki praznuje občinski praznik, je v naši regiji med slabše razvitimi. Pred leti so na območju občine zaprli kar dve veliki tovarni, čeprav izgubo številnih delovnih mest bolj ali manj uspešno premagujejo. In kako se nasploh razvija Občina Kozje z zelo slabimi povezavami v svet? O vsem tem smo se pogovarjali z županom Andrejem Kocmanom. Letošnji proračun Kozjega je resnično izjemen, saj je kar dvakrat višji od lanskega in dvakrat višji od proračunov številnih občin s podobnim številom prebivalcev. So te naložbe za občino Kozje res najnujnejše? Predlog proračuna je izrazito naložbeno naravnan, zajema pomembne naložbe, ki so skladne z načrti razvojnih programov. Te sprejema občinski svet, zato sem prepričan, da so nujno potrebne. O večnamenskem centru se v Kozjem pogovarjamo že več kot deset let, saj bo služil razvoju kulture in športa v občini in širše. Seveda je proračun vezan tudi na sredstva, ki smo jih uspešno pridobili na razpisih, zato je treba temu slediti in projekte uresničiti. S tem mislim na dokončanje doma krajanov v Podsredi, postavitev postajališč na območju celotne občine, obnovo starih zaporov in izredno pomembno obnovo oziroma posodobitev vodovodnega sistema Zagorje-Pilštanj. Proračun zajema tudi sredstva za nadaljevanje obnove trškega jedra v Kozjem, ki je nadaljevanje lanskega projekta, ter izvedbo energetske obnove osnovne šole v Lesičnem. Andrej Kocman Občina se je za naložbe podobno kot številne druge občine delno zadolžila. Se ne bojite, da dolgov ne bi zmogli odplačati? Predlog proračuna na odhodkovni strani znaša 8,6 milijona evrov. Pri tem se je občina res morala zadolžiti, in sicer za večnamenski center za milijon evrov. Moram poudariti, da ostaja občina kljub tej zadolžitvi kreditno sposobna, saj nisem človek, ki bi si dovolil zadolžitev, ki bi občino kasneje privedla v težave. Veliko je vlaganj v občinskem središču, med njimi so gradnja večnamenske dvorane, obnavljanje trga, dokončana je obrtna cona. Niso zato prikrajšani v ostalih krajevnih skupnostih? Moje vodilo je bilo in ostaja, da se mora občina razvijati v celoti. To nam tudi dobro uspeva, posodobili smo vse kulturne dvorane v občini, imamo eno najlepših in najbolje urejenih zdravstvenih postaj, obe šoli z vrtcem sta v dobri kondiciji, obnovili smo knjižnici v Kozjem in Lesičnem, športne površine in objekti v vseh krajevnih skupnostih so novi ali obnovljeni, vsa gasilska društva so opremljena v skladu z novozakonodajo. Tudi ceste pospešeno urejamo na območju celotne občine, urejamo vse kraje in še bi lahko našteval. Vse to daje vedeti, da nisem in nismo pozabili na ostale kraje, res pa je, da se v Kozjem dogaja in investira največ iz razloga, ker je to središče občine, kamor prihaja po opravkih veliko ljudi iz celotne občine ter širše. Tudi čistilno napravo je Kozje uspelo zgraditi zaradi najbolj strnjene poselitve. Med največjimi problemi vaše občine je pomanjkanje delovnih mest. Pred leti so zaprli veliki tovarni. Ste v občini storili do- volj za ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta? Po nezaposlenosti občina Kozje iz slovenskega povprečja ne izstopa. Konfekcijo Mont in Dekor smo morali preboleti in se zazreti naprej. Danes sem vesel, da je pri nas kar nekaj uspešnih podjetnikov in podjetij, ki nudijo zelo pomembne zaposlitve. Občina spodbuja nove s pomočjo sredstev proračuna ter skuša ustvarjati podjetništvu prijazno klimo. Zato smo zgradili poslovno obrtno cono, kjer bodo prav letos začeli graditi dva nova objekta. Pogoj za razvoj središča Kozjanskega so boljše državne ceste, ki so tu bolj ali manj zelo slabe. Kako opozarjate državo, da na te ceste ne bi pozabila? Pred kratkim sem imel sestanek na republiški direkciji za ceste, kjer sem odgovornim povedal, da so državne ceste na našem širšem območju v zelo slabem stanju in da je letošnja huda zima stanje še občutno poslabšala. Seznanil sem jih tudi, da je na državnih cestah več udarnih jam kot na občinskih, in dobil odgovor, s katerim seveda ne morem biti zadovoljen. Odgovor je, da denarja preprosto ni ter da se bodo samo pokrpale. Menim, da bi moralo odgovorno ministrstvo nekatere večje naložbe ustaviti ter najprej posodobiti obstoječo mrežo državnih cest. V nasprotnem primeru bo prišlo do njihovega razsula. BRANE JERANKO SPODBUDNE ZGODBE Pod kozjanskim soncem Podjetje Ekod iz Vrenske Gorce blizu soncu »Potrebovali smo res veliko znanja in natančnosti. Naložbo je bilo treba dobro načrtovati in premisliti, saj je bilo to v Sloveniji nekaj novega,« se je ob našem obisku v Vrenski Gorci spominjal direktor Ekoda Mirko Dobravc. Mirko in Branka Dobravc iz osrčja Kozjanskega sta ustvarila podjetje Ekod, ki je postavilo številne sončne elektrarne. V ozadju poslovni prostori. Ko je podjetje Ekod pred nekaj leti postavilo največjo prostostoječo sončno elektrarno v Sloveniji, je to močno odmevalo. Skoraj ni bilo medija, ki ne bi poročal o tem velikem znanilcu drugačne energetske prihodnosti, ki je postavljen tako rekoč na dvorišču podjetja s sedežem v Vrenski gorci pri Bučah. Družinsko podjetje Ekod, ki je v lasti zakoncev Mirka in Branke Dobravc, ima dvajsetletne korenine. Najprej so se ukvarjali z gradbeništvom. Prelomno je bilo leto 2009, ko so zgradili malo fotona-petostno elektrarno Buče, ki proizvaja elektriko za potrebe okoli dvesto gospodinjstev. »Rezultati kažejo, da je bila sončna elektrarna varna naložba in da je proizvodnja električne energije nad pričakovanji,« je zadovoljen direktor. Po odprtju so začeli prihajati radovedneži, strokovnjaki ter vlagatelji, ki jih je pritegnila nevsakdanja investicija na Kozjanskem. Zanimanja ne manjka Ekodu je do danes uspelo postaviti za različne investitorje več kot osemdeset sončnih elektrarn s skupno močjo več kot osem megawatov, ki so po različnih krajih Slovenije. Na spletni strani podjetja so fotografije njihovih številnih projektov iz različnih krajev Slovenije s prosto-stoječimi sončnimi elektrarnami, ki so neposredno na zemljišču, z elektrarnami na strehah gospodarskih, poslovnih in stanovanjskih objektov ... Precej jih je tudi na Kozjanskem. Zanimanja seveda ne manjka. Električna energija iz obnovljenih virov se prodaja po sistemu zagotovljenega odkupa po subvencionirani ceni za obdobje petnajstih let. Po tem obdo- bju se lahko energijo proda po tržni ceni vse do konca življenjske dobe elektrarne, ki je približno štirideset let. »Če dam za primer kmetije, si le-te s sončno elektrarno pridobijo samooskrbo z električno energijo ter zagotovijo dodatni vir dohodka s prodajo v omrežje,« je opozorila na upravičeno zanimanje investitorjev Branka Dobravc. Služba za osem krajanov Sončne elektrarne postavijo na ključ vse od njihove idejne zasnove do pridobitve deklaracije za proizvodno napravo. Strankam olajšajo delo z izdelavo projektne dokumentacije ter s pomočjo pri finančni konstrukciji, s pomočjo posojil Eko sklada ali bank. »Imamo svoj inženiring, sami svetujemo, projektiramo in izvedemo,« omenja direktor prednosti pred nekaterimi drugimi podjetji. Ekod zaposluje osem občanov, večinoma domačinov, ki so dela veseli, saj ga je na Kozjanskem pogosto težko najti. V preteklih dneh je Ekod sodeloval na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni, v Celju je bil na zadnjem mednarodnem obrtnem sejmu. »To je seveda le eden od načinov promocije. Najboljša je od ust do ust, najboljše so dobre reference,« poudarja Branka Dobravc iz Ekoda. To, da je podjetje uspešno, potrjuje tudi to, da je generalni pokrovitelj nogometnega kluba Ekod Kozje, prav tako je sponzor Kluba mladih Kozje, ki se ukvarja z različnimi dejavnostmi, ter kolesarske sekcije iz Mestinja. Med drugim podpira različna lokalna društva. BRANE JERANKO KOZJE PRAZNUJE 7 Na Bučah so doma iznajdljivi in delovni Ob občinskem prazniku Kozjega smo obiskali KS Buče - V najbolj kmetijski krajevni skupnosti v občini »Krajani so zelo delavni in iznajdljivi,« pravi o krajanih Buč predsednik krajevne skupnosti Danilo Čepin. Po zaprtju velikih kozjanskih tovarn so se nekateri krajani v zadnjem obdobju še bolj posvetili kmetijstvu, drugi so postali podjetniki, tretji hodijo v službo vse do Celja in še dlje. Najprej smo se ustavili pri enem največjih vinogradnikov v občini Kozje, pri Jožetu Mramorju, ki živi in dela na kmetiji z nič manj kot enajst tisoč trsi ter s pet tisoč trsi v obnovi. Med drugo svetovno vojno so vinogradi Mramorjevih propadli, saj je bila družina izseljena. Stari starši so nato vinograde delno posekali, njihovi nasledniki pa jih obnavljajo. »Tako je po dolgih desetletjih naš breg spet v takšni podobi, kot je bil nekoč,« je zadovoljen vinogradnik Mramor iz zaselka Vrenska Gorca, ki je odprl v petek na domači kmetiji nov turistični vino-toč. S soprogo Anico bosta gostom na domači kmetiji nudila domače vino ter domače dobrote. Mramorjev vinograd je tik ob turistični Gruski jami z deset metrov dolgim slapom in Puščavnikovo jamo. »Obiskovalci Kozjanskega parka so se ob našem vinogradu ustavljali ter povpraševali, kje bi lahko kaj pojedli. Za nas je vinotoč priložnost za trženje doma pridelanega vina in pridelkov, na ta način se obenem najdejo novi kupci,« je še povedal vino- Na Bučah je veliko vinogradnikov, med največjimi v občini Kozje so Mramorjevi (na fotografiji Anica in Jože Mramor). V petek so odprli nov vinotoč, kjer prav tako nudijo domače dobrote. Predsednik KS Buče Danilo Čepin gradnik Mramor, ki bo gostom na voljo za brezplačno vodenje po Gruski jami. Rusi z »gorco« Krajevna skupnost Buče, ki je v hriboviti pokrajini, je najbolj vinogradniška ter nasploh najbolj kmetijska krajevna skupnost občine Kozje. Med vinogradniki jih manjši del prodaja grozdje veliki zadružni kleti v Ime-nem, ostali najdejo trg za svoja vina drugod. V kmetijstvu je prav tako poudarek na živinoreji, veliko kmetov oddaja mleko ter ima pitance. Prašičerejec iz Buč je na primer med največjimi v Obsotelju ter na Kozjanskem. V kraju je prav tako več registriranih ekoloških kmetij. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Kozjega bo jutri, 12. aprila, na gradu Podsreda. Na slavnostni seji občinskega sveta bodo podelili zlati grb občine Valburgi Jevšnik iz Kozjega, srebrni grb Francu Žlendru iz Zagorja in bronastega Olgi Simončič iz Podsrede. Vsi so kot posamezniki požrtvovalni celo na več različnih področjih. Denarni nagradi bosta prejela Karate klub Kozjansko in ŠD Zagorje. Med težavami, s katerimi se srečujejo kmetovalci, je potok Buča, ki se zaradi odnašanja zemlje z bregov vse bolj zajeda v kmetijske površine, vendar država problem rešuje že leta in leta. Od države je odvisna tudi sanacija velikega plazu v Bučki Gorci, ki uničuje cesto skozi vinogradniški zaselek. Da o večinoma zelo slabih državnih cestah na območju občine Kozje ne govorimo, nanje so posebej opozarjali vsi sogovorniki. O cestah, po katerih so nekoč mladi odhajali v mesta, danes pa se nekateri vračajo kot upokojenci. Med njimi se je v Vrenski Gorci naselil akademski slikar Peter Krivec, v Bučki Gorci živi nekdanji direktor Konfekcije Mont Kozje Jože Planinc, občasno obišče Buče najbolj slaven rojak, nekdanji atlet Stanko Lorger ... Nekatere »gorce«, ki so dolga leta služile kot počitniške hišice, tako postajajo stalna prebivališča upokojencev iz večjih krajev. Zanimivo je, da so eno od »gorc« kupili Rusi. Radi streljajo Predsednik KS Buče Danilo Čepin iz Zeč, ki opravlja funkcijo tretje leto, odgovarja, da je trenutno največja nuja državna sanacija plazu v Bučki Gorci. V kraju bodo letos med drugim uredili parkirišča pri domu gasilcev in krajanov, kjer domujejo gasilci, ki imajo najmočnejše krajevno društvo. Na njihovem letošnjem občnem zboru je bilo sprejetih v gasilske vrste nič manj kot dvajset otrok, zato se za požarno varnost in pomoč pri naravnih nesrečah ni treba bati. V kraju je prav tako opazno kulturno življenje z mešanim pevskim zborom, ki je lani praznoval 20-letni-co obstoja. Njegovi člani so začeli kot otroci, danes, ko so odrasli, ostajajo zboru zvesti. Na Bučah ne le da radi pojejo, ampak tudi dobro streljajo. Strelska sekcija Športnega društva Buče dosega namreč odlične rezultate na širšem območju Kozjanskega. Športno dru- štvo se nasploh lahko ponaša z največ sekcijami med vsemi športnimi društvi v občini Kozje, med drugim imajo sekcijo za družabne igre. V kraju imajo športni park z igriščem za mali nogomet, košarko ter odbojko na mivki, ki jo zelo rado igra mlado in staro. Buče tako pridobivajo, kot izgubljajo. Najprej so pred dolgimi leti izgubile podružnično šolo, katere stavbo je nato kupil zasebnik. V tej stavbi je bil dolgo poštni urad, nato so v zadnjih letih izgubili še tega. Premična pošta je novost, s katero so se morali sprijazniti tudi na Bučah. BRANE JERANKO Vrt za Gredice da, lope ne vsakogar Na tem koščku zemlje se bodo Vranšani čez dobra dva meseca veselili prvih pridelkov. VRANSKO - Kako pomembna je lokalno pridelana zelenjava in da si jo lahko privošči čedalje manj ljudi, se zavedajo tudi na Vranskem. Na pobudo podžupana Aleksandra Reber-ška bo zato občina po vzoru nemškega mesta Andernach krajanom omogočila brezplačen najem vrta. Občina Vransko je za vrtove namenila 100 kvadratnih metrov veliko občinsko zemljišče za Zdravstveno postajo Vransko. Krajani, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nimajo svojega vrtička, si bodo lahko na tem območju uredili svojo gredico. Občina bo območje predhodno zorala, pogno-jila, ogradila in napeljala vodo, kar pomeni, da bodo lahko najemniki vrtnine tudi zalivali. Orodje pa bodo morali hraniti doma, ker na zemljišču lope ne bodo dovoljene. »Če bi gredice občina oddajala v najem po ceniku sklada kmetijskih zemljišč, kar pomeni 150 evrov najemnine letno za hektar zemljišča, bi bila ta pri 100 kvadratnih metrov velikem zemljišču zanemarljiva. Zato smo se odločili, da bo najem brezplačen,« pojasnjuje idejni vodja projekta Reberšek in dodaja, da bo nastale stroške občina pokrila iz občinskih sredstev, namenjenih pomoči krajanov. Vranščanom za tovrsten projekt ne bo treba sprejeti odloka, saj oddajo omogoča Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Občina je že objavila razpis, na katerega se lahko javijo vsi zainteresirani občani, in sicer najkasneje do ponedeljka. Do zdaj se je na poziv občine odzvalo že nekaj posameznikov. V primeru, da bo zanimanja veliko, bo občina poiskala še dodatna zemljišča. ŠO Foto: GrupA Naložbe kljub krizi Prepočasna država? VELENJE - Mestna občina je prejela sklepe o sofinanciranju štirih večjih projektov, za katere bodo v prihodnjih dveh letih namenili 4,5 milijona evrov, pri čemer naj bi država in EU sofinancirali dve tretjini potrebnega denarja. V Velenju bodo prenavljali mestno središče, zdravstveni dom, športni park Konovo in malo dvorano v kulturnem domu. Med drugim bodo obnavljali severni del mestnega središča Velenja - gre za t. i. promenado, ki povezuje Trg mladosti z mestnim jedrom in deluje trenutno predvsem kot prehodna ulica. S prenovo želijo ohraniti značaj Velenja in ga hkrati posodobiti, mu vdahniti več življenja, mestnega utripa ... Pri preno- vi tega dela Velenja želijo izkoristiti tudi arhitekturno in programsko pestrost objektov, ki obdajajo promenado, in ga spremeniti v atraktiven javni prostor. Ob promenadi naj bi zgradili dvooetažno garažno hišo s 143 parkirnimi mesti. Vrednost projekta je ocenjena na skoraj 2,8 milijona evrov. V projekte z evropskim denarjem Pri zdravstvenem domu gre predvsem za energetsko sanacijo, saj je v tem smislu zelo potratna javna zgradba, kar je posledica neustrezne izolacije fasadnega ovoja in ostrešja. Naložba v višini milijon evrov bo izboljšala stanje okolja in bivalno okolje. Na območju nekdanjega deloma zapuščenega in zastarelega športnega igrišča na Konovem naj bi zgradili večji športni park z igrišči za različne športe, www.triglav.si tudi umetno drsališče ter večji servisni objekt. Vrednost prve faze je ocenjena na 400 tisoč evrov. Sto tisočakov manj bodo namenili za obnovo male dvorane v Kulturnem domu Velenje, kjer bodo pridobili tudi prostor za izvedbo programov za specifične ciljne skupine. Prenovljena mala dvorana bo omogočila pripravo in izvedbo kulturnih programov ter projektov različnih producentov ter ponudila kakovostne tehnične pogoje za realizacijo niza dodatnih novih vsebin. Tretja os rak rana Predstavljene naložbe seveda niso vsi projekti, ki jih trenutno vodijo v Velenju in so zanje pridobili sofinanciranje Evropske unije ali države, kar nekaj pa je tudi projektov, za katere sklepe o sofinanciranju še čakajo. Kot je poudaril župan Bojan Kontič, želijo v Velenju sporočiti, da investicije kljub krizi niso zastale. Vseeno pa je župan izrazil precejšnje nezadovoljstvo zaradi dolgotrajnih postopkov države pri urejanju Šaleške ceste in umestitvi hitre ceste v prostor. US Zaupate nam že 68 let NA KRATKO Iz Seattla v malem BISTRICA OB SOTLI - Konec tedna je v mladinskem centru nastopila skupina Brencl banda, ki igra ljudsko glasbo ter avtorske skladbe s poudarkom na ljudskem melosu. Brencl bando, katere vodja je domačin Andrej Boštjančič Ruda, poznajo po vsej Sloveniji. Na njihovem koncertu v Bistrici ob Sotli, ki je sledil marčevskima koncertoma v Velenju in Ljubljani, je bilo presenetljivo veliko poslušalcev iz sosednjega Kumrovca. Posebej zanimivo je, da je v Bistrici glasba med mladimi nasploh posebej priljubljena, saj občino s komaj 1400 prebivalci imenujejo rokovski Seattle v malem. V kraju deluje več rok skupin, najmlajša najstniška Social Blue se je na svojem prvem koncertu predstavila prejšnji mesec. Vodja Brencl bande igra prav tako v domači rok skupini Zmajev rep. BJ Nesebična pomoč sočloveku ŠMARJE PRI JELŠAH - Območno združenje Rdečega križa, ki deluje na območju šestih občin šmarske upravne enote, je na skupščini prejšnji teden podelilo letošnja priznanja najbolj aktivnim in zvestim članom. Priznanja za dolgoletno nesebično pomoč, prijazne besede in darovan prosti čas so prejeli Ana Dobrina iz Bistrice ob Sotli, Stanka Golež iz Šentvida pri Grobelnem in Slavko Živičnjak iz Rogaške Slatine. Združenje je trem prostovoljkam, Šmarčanki Dragici Filipčič, Kozjanki Mileni Jagrič in Mariji Prevolšek iz Svetega Florijana, podelilo zahvale. Na skupščini so podelili tudi denarno nagrado. Prejela jo je Krajevna organizacija Rdečega križa Rogatec, ki sodi med večje krajevne organizacije v Obsotelju in na Kozjanskem, deluje pa tik ob slovensko-hrvaški meji, kjer se zaradi nizkih hrvaških pokojnin še več občanov kot drugje sooča s hudo socialno stisko. AD Od kod denar za priključitev? ROGAŠKA SLATINA - Občina je v Kostrivnici namenu predala malo biološko čistilno napravo z 200 populacijskimi enotami. Krajane skrbi, koliko bodo morali odšteti za priključitev nanjo. Občina je že leta 2009 zgradila okoli dva kilometra primarnega kanalizacijskega omrežja, lani pa še biološko čistilno napravo, ki trenutno poskusno obratuje. Za oba projekta je občina skupaj odštela 385 tisoč evrov, v prihodnjih mesecih pa bo nanjo priključila kostrivniške vrtec, šolo in gasilski dom ter v prvi fazi tudi okoli 25 gospodinjstev. Koliko bo moralo posamezno gospodinjstvo odšteti za priključitev, po besedah župana mag. Branka Kidriča še ni znano, krajani pa se bojijo, da bo cena dosegla tudi do nekaj tisoč evrov. Predsednica Krajevne skupnosti Kostriv-nica Andreja But ob tem pravi, da krajevna skupnost občanom pri financiranju ne bo mogla priskočiti na pomoč, saj da je njen proračun dodobra oklestila letošnja zimska služba, preostanek razpoložljivega denarja pa bodo morali, kot kaže, nameniti za nujno sanacijo plazov. AD Kulturna dediščina kot priložnost ŠENTJUR - Da se zavedajo pomena dediščine, njene interpretacije in avtentične ohranitve, kažeta dva dogodka, s katerima so v kraju opozorili nase. Ljudska univerza Šentjur je zaključila dvoletni projekt Kult pro, ki je vreden krepkih 300 tisoč evrov, Mirko Laubič iz Dramelj pa je med letošnjimi dobitniki Steletovih priznanj. Delim znanje - ohranjam dediščino je čezmejni projekt, ki ga je ljudska univerza Šentjur izvedla s še štirimi tovrstnimi partnerji iz Prlekije, Krškega, Štrigove in Marije Bistrice. Iz programa IPA so zanj dobili 330 tisoč evrov, od česar je bil delež Šentjurčanov 130 tisoč evrov. V projektu so izobrazili starejše posameznike za vodenje po manj znanih zakladih kulturne in naravne dediščine. Izdali so tudi katalog teh znamenitosti, vzpostavili info točke in oblikovali skupno spletno stran. Hvalevreden odnos do dediščine pa je Slovensko konservatorsko društvo nagradilo še pri Mirku Lavbiču iz Dramelj. Kot lastniku kulturnega spomenika so mu namenili Steletovo priznanje za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije v Dramljah. StO ZADNJA NOVICA Dermol prevzema Teš Kot smo neuradno izvedeli, je bil za novega direktorja Termoelektrarne Šoštanj izbran Peter Dermol, ki je bil med desetimi kandidati že izpostavljen kot favorit velenjske SD. Dermol je bil v zadnjem času član ožje ekipe Franca Rosca, ki je po januarskem odstopu Simona Tota začasno vodil Teš. Menda sta se v ožji krog uvrstila ravno Rosec in Dermol, ki je sicer v javnosti precej neznano ime, nadzornemu svetu pa naj bi, kot se neuradno sliši, predstavil najboljši program. Dermol je diplomirani inženir elektrotehnike, sicer pa je bil kot inženir za transportne sisteme tudi član projektne skupine za blok 6. V Teš naj bi prišel, ko je bila pogodba z Alstomom že sklenjena. Sicer zaenkrat še neuradno novi direktor Teša velja za človeka nekdanjega direktorja Uroša Rotnika, vendar edini ni bil med njegovimi tesnejšimi sodelavci, ko so sklepali pogodbe za dobavo glavne tehnološke opreme za blok 6. Na zadnjih lokalnih volitvah je Dermol na listi SD kandidiral za mestnega svetnika. Kot član SD je sodeloval predvsem v mladinskih organizacijah, na volitvah pred tremi leti pa je v svoj program zapisal razvoj gospodarstva in socialnega podjetništva ter pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiskah. US Nova pošta NA KRATKO Kulturni dom do konca ŠTORE - V Štorah se pripravljajo na letošnje dokončanje večletne obnove kulturnega doma. Ta je bil kar dve desetletji zaprt, znova je odprt od leta 2007, v njem se od takrat vrstijo različne prireditve. Občina je v zadnjih letih med drugim poskrbela za zamenjavo stavbnega pohištva, vseh sedežev ter tal, letos naj bi s pomočjo denarja z razpisa za obnovo in razvoj vasi dela zaključili. V tem letu bo med drugim poskrbela za obnovo strehe in novo fasado ter uredila parkirišča. Trenutno je objavljen javni razpis za izvajalca. Obnovo naj bi končali avgusta. BJ Zapletov z »marofom« v Novi Cerkvi ne zmanjka. Bodo sedanjega uspeli rešiti? Nov zaplet z »marofom« Obnavljal bi, a brez plačila komunalnega prispevka KOZJE - V občinskem središču so odprli nove poslovne prostore pošte, ki so na dvesto kvadratnih metrih površin. Uporabnikom poštnih storitev sta namenjeni dve okenci za sprejem in izročanje pošiljk ter denarne storitve, dostop je omogočen tudi za invalide. Naložba je stala dobrih tristo tisoč evrov. V poštnem uradu v Kozjem imajo šest zaposlenih, med njimi so štiri pismonoše. Ob delavnikih je odprta v dopoldanskem in popoldanskem času ter ob sobotah dopoldne. Na območju pošte v Kozjem je približno tisoč gospodinjstev, pri čemer je večini omogočena dostava poštnih pošiljk pet dni na teden, ostalim šestkrat na teden. BJ Novi turistični vodniki SLOVENSKE KONJICE - V torek so začeli izobraževati deset kandidatov za nove lokalne turistične vodnike, ki jih bodo usposobili za vodenje po občini. Seznanili se bodo s turističnimi zanimivostmi ter z delovanjem skrivnostne konjiške baronice Adelme von Vay, ki je imela nadnaravne sposobnosti. Projektant Anton Schlaus bo udeležence izobraževanja seznanil z obnovo Starega trga ter Jože Kuzman s svojo lani izdano knjigo o Kamnitem bogastvu Pohorja. Usposabljanje se bo končalo s pisnim izpitom konec meseca ter s predstavitvijo vinogradniškega podjetja Zlati grič kot primerom dobre turistične prakse. V Slovenskih Konjicah je trenutno uradno okoli šestdeset lokalnih turističnih vodnikov, dejavnih jih je 15. Med največjimi zanimivostmi občine so Žička kartuzija, staro mestno jedro, Zlati grič, dvorec Trebnik in manjši živalski vrt. BJ VOJNIK - Poslopje razvpitega »farovškega marofa« v Novi Cerkvi pri Vojniku, ki postaja vse bolj črna točka kraja, namerava investitor prenoviti. Gre za starinsko gospodarsko poslopje, o katerem je bilo že veliko govora ter prelitega veliko črnila. Trenutno se zapleta zaradi plačila komunalnega prispevka. Leta 2010 je postal lastnik marofa, ki je v središču Nove Cerkve, domači podjetnik Ivan Ravnak. Po njegovih načrtih bi bili v preurejenem marofu pošta in drugi poslovni prostori, vrtec ter muzej, za kar bi moral zaradi spremembe namembnosti plačati komunalni prispevek. Kot kaže so njegovi načrti resni, saj je za dvesto let staro poslopje na občino naslovil vlogo za oprostitev plačila tega prispevka. Na občini njegovi vlogi niso ugodili, oprostitvi nasprotujejo v odboru za finance, odboru za okolje in prostor ter v občinskem svetu, kjer so o tem soglasni. Kot kaže se na občini bojijo, da bi oprostitev plačila Ravnaku povzročila val ta- kšnih prošenj, prav tako se očitno bojijo zamere, ker so komunalni prispevek morali plačati tudi drugi investitorji na območju vojniške občine. Oprostitev je v izjemnih primerih mogoča, vendar mora občina znesek nadoknaditi iz drugih virov. V občinski upravi ter v občinskem svetu so Ravna-kovi nameri, da reši Novo Cerkev črne točke, načeloma zelo naklonjeni. Tako se je pojavil predlog, da bi njegov plačani komunalni prispevek vrnili v Novo Cerkev, kjer bi ga občina vložila v za kraj pomembno infrastrukturo. Investitor se s takšno rešitvijo vsaj zaenkrat ne strinja, zato bodo bodo nadaljevali pogajanja z njim. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT, GrupA Bančna garancija za vrtec VOJNIK - Za lani zgrajen vrtec v Vojniku, ki ga je zgradila družba CMC, bančna garancija za odpravo morebitnih napak v garancijskem roku ni bila dana. Družba CMC se je namreč znašla v prisilni poravnavi, zato je ni predložila, občina pa je nato v stečajni postopek to terjatev prijavila. Gre za 193 tisoč evrov, kar predstavlja deset odstotkov od pogodbene vrednosti, garancija pa velja do leta 2017. Ta znesek je občina zadržala ter tako svoje pogodbene obveznosti do družbe CMC v celoti ni izpolnila. Občina se je nato pogajala s stečajno upraviteljico Mileno Sisinger, strani sta nato dosegli dogovor. V primeru, če se v novem vrtcu napake v garancijskem roku ne bodo pojavile, bo občina znesek morala vrniti. Znesek bo lahko vrnjen brez plačila obresti. Župan, ki je pridobil soglasje občinskega sveta, in stečajna upraviteljica, bosta takšen sporazum podpisala v prihodnjih dneh. BJ Uspešni mladi Pohorci ZREČE - Na občini so pripravili županov sprejem za mlade občane, ki so bili uspešni na različnih tekmovanjih. Župan Boris Podvršnik je v ponedeljek sprejel osnovnošolskega državnega prvaka v veleslalomu Žigo Pesjaka ter učenca glasbene šole Jana Hrena in Anejo Praprotnik. Učenca sta na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Beogradu osvojila zlato plaketo ter prvo in četrto mesto. V torek sta sledila županova sprejema za osnovnošolce, ki so na državnem tekmovanju v kemiji osvojili zlata priznanja, ter nato še za Marjana Jelenka. Jelenko je bil v nordijski kombinatoriki izjemno uspešen. BJ Ponudba za Dober začetek! Za finančno varnost je treba začeti skrbeti zgodaj. Banka Celje vam pri tem pomaga že od samega začetka vaše poklicne poti. ugodno postopno varčevanje (že od 10€/mesec) kredit za mlade, ki ga lahko dobite tudi zaposleni za določen čas (najvišji znesek 5.000 €) Več na www.banka-celje.si O banka celje www.banka-celje.si www.radiocelje.com Z leve: koordinator protipoplavnih ukrepov Roman Kramer, Bojan Berlot iz nadzornega podjetja Projekt, Uroš Sanda iz podjetja Nivo Eko, Uroš Nučič iz okoljskega ministrstva, Branko Skutnik iz projektantskega podjetja Hidrosvet ter Radovan Romih iz podjetja RC Planiranje, kjer so poskrbeli za krajinsko ureditev izvedbe protipoplavnih ukrepov na Savinjskem nabrežju. Za mirnejše sobivanje s Savinjo CELJE - Ob prvi javni predstavitvi lokalnih ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje so Celjani in tudi precej ljudi iz drugih krajev ob Savinji do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Narodnega doma. Debele tri ure so pozorno poslušali, kaj jih čaka v prihodnjih mesecih, in upali, da bodo slišali zagotovila za miren spanec ob močnejših deževjih. Večini meščanov ga bodo zdajšnji ukrepi sicer prinesli, a zlasti na območju Špice in Medlo-ga bodo še morali čakati na suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini. Kot je poudaril župan Bojan Šrot, so poplave stalnica življenja v mestu. Podatki o prvi večji segajo v 1. stoletje, okrog leta 230 je Savinja celo povsem spremenila svoj tok, in tudi potem so se na tem območju še razlivale visoke vode. V minulem stoletju so bili Celjani najbolj poplavno ogroženi v 30. letih, ko so zatem tudi začeli regulirati rečno strugo, sredi 50. let in v zadnjih dobrih dveh desetletjih zelo močno kar trikrat, v letih 1990, 1998 in 2007. Zato v Celju tudi niso več čakali, kdaj bo za krotenje hudourniške reke s prav tako hudourniškimi pritoki poskrbela država, temveč so izvedbo protipo-plavnih ukrepov spodbudili sami. To jim je minuli četrtek priznal tudi Uroš Nučič z okoljskega ministrstva, ki je še poudaril, da se bodo na ministrstvu močno potrudili, da bi se drugi del urejanja porečja Savinje nadaljeval takoj po končanem prvem. Strpnost na preizkušnji Velika udeležba na predstavitvi je pokazala, koliko Celjanom pomenijo ukrepi Še na nobeni predstavitvi v Celju se doslej ni v dvorani Narodnega doma zbralo toliko ljudi. na Savinji in njenih pritokih, ki jim bodo v prihodnje ob močnejših deževjih prinesli mirnejši spanec. Podobne predstavitve, kot je bila v Celju, bodo sledile še v Laškem in Lučah. Na okoljskem ministrstvu so namreč šele pred kratkim skladno z določili projekta podpisali pogodbo z družbo Dialog Company, ki bo skrbela za obveščanje javnosti. Prav to je nujno v času, ko se bodo začela najbolj intenzivna dela. Kot je namreč poudaril župan Šrot, bodo dela na porečju Savinje terjala tudi veliko strpnosti ljudi, saj bodo gradbišča obsežna vse do jeseni prihodnje leto. Ob poplavi leta 1990, ko je bil vodostaj Savinje ocenjen za 100-letne vode, je bilo poplavljenih kar 95 odstotkov površine mesta Celje in dve tretjini površine Laškega. In to kljub temu, da je po izvedenih vodnoureditvenih delih od 30. let in še zlasti po poplavi leta 1954 naprej veljalo prepričanje, da je mesto Celje varno pred visoko vodo reke Savinje s povratno dobo 300 let. Z izvedbo ukrepov na območju Celja in Vojnika je pred- simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje t j * / Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 CeLje I Mob.: +386 (0] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si V Savinji ponekod struga ni bila očiščena celo 75 let, kar je pomenilo tudi po 5-metrske nanose in naplavine, tako da se osnovna rečna struga sploh ni več videla. Takšen je na primer predel ob Cesti v Laško, kje so med čiščenjem proda ugotavljali, da se osnovno rečno korito zajeda celo pod cestišče. Na tej cesti je zaradi del že delna zapora prometa, podobne se obetajo v prihodnjih mesecih povsod tam, kjer se bo ob Savinji in njenih pritokih najbolj intenzivno delalo. videno zmanjšanje poplavno ogroženosti na približno 1.450 hektarih poseljenih površin, od česar bo imelo več kot 12 tisoč ljudi neposredno korist. V grobem gre za podaljšanje in nadvišanje obstoječih vi-sokovodnih nasipov in zidov ob Savinji in njenih pritokih ter ponovno vzpostavitev že v preteklosti opravljenih ureditev, dopolnjenih z novimi ureditvami strug in izgradnjo novih protipoplavnih nasipov in zidov. V Celju je predvidena izgradnja treh suhih zadrževalnikov (na Sušnici, Podsevč-nici in Vzhodni Ložnici) ter še dveh na pritoku Hudinje v Voj-niku. Ob tem pa še dograditev sistemov za odvajanje zalednih in meteornih voda z območij za visokovodnimi nasipi ter zidovi zaradi preprečitve poplavljanja preko kanalizacijskih sistemov. S hidravlično ugodnejšimi konstrukcijami bodo zamenjali zdajšnji Spla-varski most ter mostove na Zadobrovskem otoku na Cesti v Gaje, na Vzhodni Ložnici na cesti Teharje-Ljubečna, na Na območju Celja so trenutno odprta gradbišča izvedbe protipoplavnih ukrepov na na vseh treh odsekih Savinje (od zahoda proti jugu torej nad Špico, skozi mesto ter od sotočja z Voglajno navzdol, op.p.) ter na Ložnici, gradijo tudi visokovodni nasipi ob Koprivnici na Ostrožnem in Lavi ter nadomestni most preko Koprivnice. Po grobem terminskem načrtu bodo v letošnjem letu najbolj intenzivno delali na zahodni strani mesta, prihodnje leto in morda še v letu 2015 pa se bodo gradbišča selila na vzhodno stran mesta. Podsevčnici na cesti Medlog-Lopata ter na Koprivnici na Cesti na Ostrožno. Letos jeseni je predvidena še obnova in avtomatizacija obratovanja z zamenjavo izpustnih ventilov na pregradi Šmartinskega jezera. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA NA KRATKO Večje zanimanje za poklicne šole VELENJE - Iztekel se je rok za oddajo prijave za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2013/14. V šolah Šolskega centra Velenje so razpisali 624 mest za novince, prejeli pa so 425 prijav. Lani v tem času so zbrali 407 prijav. Opazno več zanimanja so bodoči dijaki izkazali za vpis v poklicne in strokovne programe. Več zanimanja, kot so predvideli prostih mest, je za program strojni tehnik in avtoserviser ter za programa elektrotehnik in gastronomsko-turistični tehnik. Večji vpis so pričakovali v programu gimnazije. V šolskem centru zagotavljajo, da bodo vsem, ki se bodo želeli izobraževati v njihovih programih, to možnost tudi omogočili. Prenos prijav iz enega v drug program je mogoč do 10. maja. US Podjetniki za več zdravja ŠMARTNO OB PAKI - Z namestitvijo ob bankomatu v poslovalnici NLB v središču kraja so hitro in uspešno končali akcijo nakupa javnega defibrilatorja. Vodstvo občine se je v prizadevanjih za čim višjo bivalno kakovost občank in občanov, še posebej na področju zdravstva, odločilo za iskanje pomoči pri podjetjih, ki poslujejo na njihovem območju. Kljub kriznim okoliščinam, ki tovrstnim akcijam niso najbolj naklonjene, je bil odziv hiter in dober. Zbrali so dovolj denarja za nakup defibrilatorja. Namestitvi dragocene prenosne elektronske naprave, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku in je zelo preprosta za uporabo, bodo zdaj sledile še aktivnosti za poučevanje občank in občanov za primer uporabe naprave. Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar se je vsem, ki so pomagali pri nakupu, zahvalil s slikami, ki vsako leto ob občinskem prazniku nastajajo v Martinovi likovni koloniji. US Delitev proračunske pogače LUČE - V občini so do včeraj zbirali prijave za več javnih razpisov za delovanje v letošnjem letu. Tako so objavili javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini, čemur namenjajo 65 tisoč evrov. Slabih deset tisočakov manj bodo letos namenili pospeševanju razvoja malega gospodarstva po shemi »de minimis«. Za sofinanciranje športa so v proračunu namenili 15 tisoč evrov, za sofinanciranje gradnje bazenov za požarno vodo in hidrantov bodo razdelili 6 tisoč evrov. Razpisno dokumentacijo so zbirali do včeraj, hkrati pa je občina že najavila tudi javni razpis za dodelitev sredstev finančne pomoči za nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za komunalne odpadne vode. US So še nevarna odlagališča? BRASLOVČE - Turistični društvi Braslovče in Gomilsko sta prejšnjo soboto v sodelovanju z ostalimi občinskimi društvi organizirali spomladansko čistilno akcijo, ki se je je zaradi slabega vremena udeležilo manj ljudi kot ponavadi. V občini naj bi po nekaterih podatkih bilo še deset divjih odlagališč. Letos Braslovčani nameravajo očistiti tri, že lani pa so očistili dve, zdravju škodljiva. Po uradnih podatki v občini zdaj ni več odlagališč z nevarnimi odpadki. Je pa pred časom na občino prispela anonimna prijava o novo-nastalem odlagališču z azbestnimi ostanki, kar bo občina zaradi nejasnosti prijave tudi preverila. Ker so tovrstne črne pike ponavadi na težje dostopnih terenih, je tudi njihova odstranitev toliko zahtevnejša. ŠO osfcrta s plinom in toploto A Smrekaijeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-p ošta: info@energetika-ce.si Pomembni šele, ko postanejo problem Tako so ugotavljali mladi na okrogli mizi Zakaj ostati v domačem kraju Na vprašanje, kakšne perspektive jim ponuja domači kraj, je v Šentjurju poskušalo odgovoriti kakih 20 mladih. ŠENTJUR - Organizatorji iz vrst študentskega kluba mladih in mladinskega centra so sicer želeli za isto mizo soočiti predstavnike gospodarstva, lokalne politike, zavoda za zaposlovanje in podobnih ustanov, ki vplivajo na možnosti mladih v domačem kraju. Čeprav jih tokrat niso uspeli posebej povabiti, je udeležba pokazala, da centrov moči ne zanimajo kaj dosti. Odgovorov na vprašanji, kakšne so perspektive mladih, ki prevzemajo kmetije na podeželju, in zakaj bi se v domači Šentjur vrnil diplomirani arhitekt, tako niso našli. Niti si niso natočili čistega vina v razpravi, ali mladi kot dnevni delovni migranti ostajajo v Šentjurju, ker pač nimajo druge možnosti, kot da živijo pri starših, ali zato ker občina razvija prijazno politiko do mladih družin in mladih nasploh. Čeprav so sodelujoči izrazili tudi precej samokritičnosti, je predsednica ŠKMŠ Saša Rečnik opozorila na ironijo, da so najbolj samokritični prav tisti, ki so že tako ali tako najbolj družbeno angažirani. »Tisti, ki svojo energijo porabijo kvečjemu za pritoževanje in teoretiziranje, praviloma nimajo občutka, da bi lahko sami naredili kaj več.« Kot še dodaja, se mladi večinoma zavedajo svoje družbene odgovornosti, a kaj, ko pri aktivnostih hitro naletijo na take ali drugačne zidove. »Pri različnih projektih je že tako naporno motivirati mlade, jih zvleči izpred računalnika, nekaj konkretne- ga ustvariti ali organizirati, potem pa se je treba ubadati še z neskončno birokracijo. Tudi najbolj pridne prej ali slej mine veselje do dela.« Prezir do politike in birokracije Mladinski center je opravil anketo med desetimi odstotki mladih med 13. in 30. letom. 402 osebe so obširno izprašali o področju družbenega angažiranja, prostovoljstva, medgeneracijskega sodelovanja, zdravja, skrbi za okolje ... Izsledki bodo vodilo za pripravo programa razvoja mladinskega dela od leta 2014 do 2020. Kot pravi vodja Mladinskega centra Šentjur Lara Žmaher, so pri tem zanimiva nasprotja - večina mladih se zaveda pomena prostovoljstva, družbenega angažiranja in neformalnega izobraževanja, a za to ne najdejo časa. Po drugi strani največ časa preživijo pred računalnikom in televizijo. Prav tako je mladim skupen odbijajoč odnos do politike in politikov. Le vsak peti se zanje sploh zanima in le desetina teh bi se bila v politiko pripravljena tudi aktivno vključiti. Mladinski center bo na podlagi izvlečkov pripra- vil smernice svojega dela, ki obsegajo predvsem osebni razvoj in poklicno usmerjanje. Reševanje stanovanjske problematike, štipendiranja in zaposlovanja mladih je namreč del dolgoročnega programa Občine Šentjur, ki ga prav zdaj pripravljajo. A kot pravi Lara Žmaher, je teoretična izhodišča projektov ne skrbijo. »Težave se začno, ko je zanje treba nameniti določena sredstva. Tako se žal prevečkrat izkaže, da mlade opazijo šele, ko predstavljajo problem.« SAŠKA T. OCVIRK, foto: MCŠ Las letos brez razpisa LJUBNO - Lokalna akcijska skupina (Las) za Zgornjo Savinjsko dolino je v sodelovanju z Zavodom Savinja s sedežem na Ljubnem vse od leta 2008 pripravljala razpis za denar iz programa Leader. S pomočjo tega denarja so različni nosilci izpeljali kar nekaj turističnih projektov in novih vsebin. Letos razpisa ne bo, saj so bila finančna sredstva iz sedanje finančne perspektive že razdeljena. V zgornjesavinjskem Lasu, ki ga vodi Mateja Brlec Suhodolnik, sicer še izvajajo nekaj večletnih projektov, hkrati pa se pripravljajo na novo finančno obdobje 2014-2020. US Edini brez radarja VITANJE - Med osmimi občinami, za katere je pristojen medobčinski inšpektorat in redarstvo s sedežem v Vojniku, je le ena, kjer meritev hitrosti z radarjem ne opravljajo. To je občina Vitanje. V občinski upravi v Vitanju so povedali, da je to zaradi zaradi posebnosti njihovega terena, kjer prevladujejo ovinkaste ceste. Tudi čez vitanjski osrednji trg je težko voziti z večjo hitrostjo, kot je dovoljena, to je 50 kilometrov na uro. Poleg tega vodita skozi center Vitanja kar dve regionalni cesti, kjer naj bi hitrost praviloma merili policisti, menijo v občinski upravi. Občina Vitanje tako meritve hitrosti z občinskim radarjem še ni naročila. Meritev hitrosti z radarjem je namreč treba medobčinskemu inšpektoratu posebej plačati, zato občina ostaja pri varčevanju. BJ sobota, 13. APRIL 2013 Ob 11:00 Stannina za bralce NOVEGA TEDNIKA samo 10 EUR! -DOlllNA: 4KILOMETRE 5 MOSKJ HIH 4 ŽENSKE KA1EGO R U E -SPOMINSKE MAJICI -PRAKTIČNE NAGRADE www.M-Ki3iliunr.si/ich CINKARNA bnnkn coljo »wcbmcsui ^^ tTPOilASIOvifJIIF ^ P'^PV? O ■ SOL NAVITA5 NA KRATKO Staremu vodstvu še en mandat MOZIRJE - Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, ki združuje 15 društev iz vseh sedmih občin, bosta tudi v novem mandatu vodila dosedanji predsednik Janko Žunter in poveljnik Slavko Bric. V gasilskih vrstah je namreč letošnje leto volilno. Potem ko so na občnih zborih izbirali nova vodstva posameznih prostovoljnih gasilskih društev, so se v soboto srečali še na skupščini gasilske zveze. Na tajnih volitvah so gasilci staremu vodstvu podaljšali delo še za en mandat. Sicer je prizadevnost in delo zgornjesavinjskih gasilcev pohvalil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. US Nov zanos v turističnem društvu TABOR - Turistično društvo, v okviru katerega delujejo štiri sekcije - turistična, prireditvena, domoznanstvena in sekcija delavnic - je prejšnji četrtek dobilo novo vodstvo. Predsednica je postala Marjetka Rak Jezernik. Nova predsednica želi v prihodnje nameniti še posebno pozornost celovitemu razvoju turizma in okrepiti sodelovanje z ostalimi občinskimi društvi. Turistični potencial te majhne spo-dnjesavinjske občine vidi v povezavi kulturnih, zgodovinskih in naravnih značilnosti. Združiti namreč želi gostinske ponudnike, zgodovino in ostanke gradu Ojstrica, povezanega z Veroniko Deseniško, ter nenazadnje potencial neokrnjene narave. ŠO Brez krajevnega urada PREBOLD - V Upravi enoti Žalec so se na podlagi zbranih statističnih podatkov in analize dela Krajevnega urada Prebold v preteklih dveh letih odločili, da preboldski urad ukinejo. Razloga za zaprtje sta racionalizacija poslovanja žalske uprave enote in majhno število obiskov v preboldskem krajevnem uradu. Število strank in upravnih postopkov, lani jih je bilo le 166, je bilo namreč bistveno nižje kot v nekaterih drugih spodnjesavinjskih uradih. Preboldčani lahko zdaj vse upravne storitve opravijo na sedežu Upravne enote Žalec ali v krajevnih uradih Vransko oziroma Polzela. ŠO Vse več turistov POLZELA - Občino je lani obiskalo šest tisoč turistov, ki so si ogledali grad Komenda, cerkev sv. Marjete, Tovarno nogavic Polzela, Cajhnov kozolec, zbirko starih traktorjev, park in graščino Šenek ter cerkev na Gori Oljki. ZKTŠ Polzela je organiziral malo več kot 31 skupinskih turističnih vodenj in okoli 100 individualnih, večinoma v slovenščini. Za pospeševanje turizma in privabljanje domačinov na razne prireditve, nekatere so bile še vedno po krivici spregledane, pa je razdelil okoli tri tisoč promocijskih zgibank. ŠO Osnovnošolci z odliko CELJE - V knežjem mestu zaokrožujejo že 35. leto mladinskega raziskovalnega dela, saj ima prav mesto ob Savinji najdaljšo tradicijo načrtnega dela z mladimi na področju znanosti in razvoja v Sloveniji. Zaradi množičnosti so že pred leti predstavitve mladinskih raziskovalnih nalog razdelili v dva sklopa; minulo sredo so 58 raziskovalnih nalog predstavili osnovnošolci, včeraj je sledila še predstavitev 67 srednješolskih. Osnovnošolci so se letos izjemno dobro odrezali, kar dokazujejo tudi rezultati. Tako se je v prvo skupino najbolje ocenjenih uvrstilo kar 47 raziskovalnih nalog, v drugo še deset in zgolj ena v tretjo ocenjevalno skupino. Po pravilih se na državno tekmovanje uvrsti najbolje ocenjena naloga vsakega raziskovalnega področja; tako da v bo drugi polovici maja na tekmovanju v Murski Soboti tudi 16 nalog iz Celja. IS R v v ■ Požrešna zima ROGATEC - Zimska služba je tudi v tej občini »požrla« več denarja, kot je bilo predvideno. Občinski svet je že potrdil način za pokritje primanjkljaja. V delu občine je bilo pluženje potrebno še prejšnji teden, po doslej znanih podatkih pa je zimska služba to sezono zahtevala 70 tisoč evrov. Občina je v proračunu zagotovila le 43 tisočakov, zato je bilo nujno treba zagotoviti dodaten denar. Občinski svet se je strinjal, da občina del denarja zagotovi iz proračunske rezerve, del pa iz postavke investicijskega vzdrževanja lokalnih cest. Koliko denarja bo treba še zagotoviti za škodo, ki sta jo pluženje in posipavanje cest naredila na občinski prometni infrastrukturi, občinske službe še ocenjujejo. AD »Vsako dejanje šteje, saj nihče drug ne bo nič naredil namesto vas. Vrata ministrstva so vam vedno odprta, edino, kar ni dovoljeno, je pasivnost,« je mladim Velenjčanom položil na srce minister Židan, ki je hkrati tudi predlagal, da k projektom pristopijo nekoliko bolj operativno. Mladi na srečanju v Velenju Mladi sadijo ideje Končal se je projekt Mladi o okolju VELENJE - Nimamo najboljšega zraka niti najbolj kakovostne pitne vode, saj smo preveč odvisni od podzemnih voda, medtem ko o varovanju kmetijskih zemljišč, kar je enačaj s samooskrbo, nima smisla izgubljati besed. Tako je minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan mladim v Velenju na konferenci Mladi o okolju predstavil okoljsko problematiko. Velenjsko nacionalno srečanje Mladi o okolju je pomenilo konec 12 lokalnih srečanj, ki so jih od lanskega novembra pripravljali v različnih slovenskih mestih. Na teh srečanjih so imeli mladi priložnost kritično ovrednotiti in podati rešitve za izboljšanje položaja na področju okolja in zdravega življenjskega sloga v svojih okoljih. Izpostavljene problematike in predlogi predstavnikov lokalne oblasti so bili odlično sprejeti, so poudarjali v Mladinskem svetu Slovenije. Marsikje se dialog med mladimi in odločevalci nadaljuje, ponekod že kujejo dogovore o skupnem sodelovanju in načrte posameznih aktivnosti. Vsako dejanje šteje Na nacionalnem srečanju so v skladu z geslom Zasadimo ideje podrobneje predstavili šest največjih težav, na katere so opozarjali mladi. Skupina s področja trajnostnih virov energije se je usmerila v promocijo slovenskega Minister Židan je obiskal tudi Mestno občino Velenje, kjer so ga seznanili s težavami in tudi prednostmi okolja. Minister je bil navdušen nad sistemom vrtičkarstva v občini. V naslednjih dveh mesecih bodo v skladu z dogovorom pripravili še eno srečanje delovne narave. Udeležilo se ga bo več sodelavcev ministrstva in občinske uprave, ki bodo lahko izmenjali izkušnje ter se skupaj soočili z najpomembnejšimi vprašanji ter težavami, s katerimi se srečujejo v lokalni skupnosti. Med drugim bodo govorili tudi o tretji razvojni osi, kjer bo treba uravnovesiti interese okolja in varovanja kmetijskih zemljišč. lesa in oblikovanje značke slovenski les ter v spodbujanje gojenja konoplje. Skupina s področja javnega prostora in infrastrukture se je zavzela za sodelovanje mladih pri oblikovanju prostorskih načrtov v občinah ter iskala načine, kako bi bilo takšno sodelovanje lahko dolgoročno uspešno. Na področju trajnostne rabe dobrin so mladi predlagali spodbujanje vrtičkarstva po slovenskih občinah, skupina s področja zdrave prehrane mladih pa je izpostavila potrebo po spodbujanju lokalnega gospodarstva na način, da se na primer preko aneksa k javnim naročilom javnim ustanovam (šole, zavodi ...) omogoči, da kupujejo lokalno pridelane izdelke. Na področju sodobne potrošnje so mladi videli priložnost v kavciji za povrnitev plastenk ter kasneje tudi drugih vrst odpadkov. Mladim so v Velenju prisluhnili številni, ki odločajo, od evro in slovenskih poslancev, županov do drugih pristojnih. »Dober primer sodelovanja mladih je velenjska promenada oziroma obnova mestnega jedra. Mladi so povedali, kaj pričakujejo, v načrtovanje pa smo vključili mlade urbaniste in arhitekte. Tako bomo promenado obnovili na podlagi želja in izkušenj mladih v dolini,« je velenjski župan Bojan Kon-tič predstavil tudi enega od praktičnih primerov udej-stvovanja mladih. US Vabimo vas na otvoritev gostujoče razstave Galerije Milana Konjovica iz Sombora "Zgodnja dela Milana Konjovica" v četrtek, 11. aprila 2013 ob 13.00 v Stari grofiji na Muzejskem trg 1 v Celju. M I L A N K O N J O V I Č NA KRATKO Pravica lastnika ali nerealne zahteve? REČICA OB SAVINJI - Če v občini napovedujejo, da bo največja naložba, 1,3 milijona evrov vredna gradnja Trnovčkega mostu končana do junija, pa se je očitno dokončno zaustavilo pri drugem povezanem projektu, gradnji navezovalnih cest na most. Eden od lastnikov zemljišč, po katerih bi deloma potekala povezovalna cesta iz Trnovca do novega mostu čez Savinjo, namreč potem, ko je med drugim podpisal tudi pismo o nameri in predpogodbo, po mnenju občine za svoje zemljišče zdaj zahteva nerazumno visoko ceno. Po občinski cenitvi je vrednost zemljišča 17 evrov za kvadratni meter, s čimer se lastnik ne strinja in je za komuniciranje z občino pooblastil odvetnika. Na zadnjem občinskem svetu so svetniki ugotavljali, da so dodatne zahteve lastnika zemljišč nerealne in da na tej podlagi ni mogoče doseči razumnih rešitev. Če se z lastnikom ne bodo dogovorili, bodo rekonstrukcijo ceste ustavili na meji občinskega zemljišča; obstoječo javno pot pa posodobili za cestni promet. US Odvoz smeti počasi širijo LAŠKO - Od 14 tisoč prebivalcev je v občini v sistem javnega odvoza vključenih malo več kot deset tisoč občanov. Po spremenjenem sistemu novega odvoza odpadkov v Bu-kovžlak trenutno širjenja omrežja ne načrtujejo. Lokalno zbirališče Strensko pa kljub pritožbam ostaja zaprto. Laška občina je ena tistih, ki ima izjemno razgiban teren, kar vpliva tudi na organizacijo javnih služb, kot je zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov. Občinskih cest je več kot 400 kilometrov, državnih okrog 90 kilometrov, po zadnji zimi pa je večina v še slabših razmerah kot sicer. To morajo pri gospodarskem načrtovanju upoštevati tudi v laški komunali. Doslej so v skladu s primeri dobre prakse večino gospodinjstev v sistem na čimbolj optimalen način že vključili. A s tem še niso rekli zadnje besede. »V letošnjem letu in tudi v prihodnjih predvsem na območjih, kjer se bo gradila ali obnavljala prometna infrastruktura, načrtujemo, da bomo območja organiziranega odvoza v skladu s potrebami in z možnostmi še širili.« StO Brez zadrege s Svibnega RADEČE - Med zelo aktivnimi krajevnimi kulturnimi društvi tudi Svibno. Konec marca so gostovali v Radečah s komedijo Zadrega nad zadrego. V naslednjih tednih pa se bogat domač abonmajski program počasi izteka. Komedija, ki so jo izbrali gledališčniki s Svibnega, govori o dveh družinah, ki se zapletata v vrstno komičnih položajev. Kot so jo pohvalno pospremili gledalci nabito polne dvorane, so izbrali brezčasen humor, ki je blizu tudi sodobnemu človeku. Režijo je prevzel Milan Gorišek. Abonma za odrasle se bo 23. aprila zaključil s predstavo Instant, komedija z dvema obrazoma. Tokrat bo v Radečah gostovalo Kulturno društvo Vrhovo, režijska taktirka pa bo v rokah Katarine Klajn. StO Šaleški likovniki med starejšimi ŠOŠTANJ - PV Center starejših Zimzelen od lani intenzivno sodeluje z Društvom šaleških likovnikov Velenje. V razstavišču Zimzelena je svoja dela razstavljalo več članov, razstave pa so nadgradili s povabilom likovnikom, da v sklopu projekta Medgeneracijsko sodelovanje v PV Zimzelen - delavnice zeliščarstva - naslikajo likovna dela na temo zelišč. Devet članov društva je pod mentorskim vodstvom slikarja Stojana Kneževiča ustvarilo vsak po eno likovno delo velikega formata. Dela označujejo vhode v bivalne enote, poimenovane po zeliščih. V sklopu društva deluje tudi kiparska skupina Gambatte, ki je poleg večjih skulptur pripravila tudi dve delavnici, v katerih so s stanovalci izdelovali male keramične izdelke. US Manj svetlobnega onesnaževanja VRANSKO - Občina si prizadeva zmanjšati svetlobno onesnaževanje in porabo električne energije, zato se je odločila za prenovo in gradnjo okolju prijazne javne razsvetljave. Pred časom so Vranščani končali dela pri postavitvi javne razsvetljave ob pešpoti od pokopališča na Vranskem do mostu v Brodeh. Na podlagi decembra podpisane pogodbe so delavci podjetja Egis iz Ojstriške vasi postavili 17 ekološko primernih in varčnih svetilk, ki so jih poskusno vklopili na prvi spomladanski dan. Sicer želijo na Vranskem zamenjati še štiri svetilke od pokopališča v smeri proti središču trga Vransko do mostu na Merinščici. ŠO KULTURA 13 Učna ura odsev družbenih razmer Pod taktirko mladega režiserja Mladi gledališčniki so se tudi pri drugem projektu Gledališča Hiše kulture Celje, ki je lani povezalo mlade ljubitelje tovrstne umetnosti, odločili, da bodo ostali zvesti absurdni drami. Prejšnji teden so namreč premi-erno uprizorili Učno uro francoskega dramatika Eugena Ionesca in v režiji celjskega srednješolca Luka Marcena. Kljub temu, da pri absurdnih dramah težko govorimo o zgodbi, kaj šele o dramskem trikotniku, je tokratno besedilo nekoliko drugačno. Drama govori o učnih urah profesorja, na katere zahajajo učenke, ki vse po vrsti končajo tragično. V celjski različici, eni od treh slovenskih premier v mesecu dni, je odločilna za smrt mladih deklet služkinja, ki bdi nad svojim gospodarjem. Profesor, ki se pod pretvezo inštrukcij izživlja nad učenko, je v predstavi sprva plašen lik, ki proti koncu postaja vse bolj močan. Dekle se mu sprva še upira, a proti koncu postaja čedalje bolj pasivno, kar traja tako dolgo, dokler se zgodba ne konča z umorom. Luka Marcen se je za absurdno dramo odločil, ker je v trenutni družbeni situaciji mogoče opaziti lepo bero absurdnih trenutkov, ki nas velikokrat silijo v razmišljanje in nenazadnje tudi zmedejo. Z uprizoritvijo je želel ljudem odpreti oči in Pomerile so se lutke Tokratna predstava je nastala pod režijsko taktirko mladega celjskega režiserja Luke Marcena, ki se je obenem preizkusil v vlogi služkinje. Ob njem sta zaigrala tudi Luka Bokšan v vlogi profesorja in Nika Korenjak v vlogi učenke. jih spodbuditi k temu, da si prisluhnejo, pogledajo drug drugemu v oči in si brez predsodkov ter zahtev pomagajo. Interpretacijo besedila dopolnjuje scenska postavitev Matije Kovača, ki občinstvo sili, da si pogleda v oči, saj so sedišča za obiskovalce razporejena z obeh strani prizorišča, ko-stumografija Jakoba Jurko-ška pa preprečuje, da bi odmaknili pogled. Posebnost predstave sta tudi avtorska glasba mladega celjskega skladatelja Leona Firšta in abstraktna koreografija Eve Razgor. ŠO Foto: GrupA Regijsko srečanje lutkovnih skupin iz celjske in koroške regije pod okriljem celjskega javnega sklada za kulturne dejavnosti je prejšnji četrtek v večnamensko dvorano Zveze kulturnih društev Celje privabilo številne mlade ljubitelje lutk. Za nastop na državnem tekmovanju lutkovnih skupin se je pod budnim očesom državnega selektorja Matevža Gregoriča pomerilo osem skupin s sedemdesetimi nastopajočimi. Gregorič je bil s predstavami zadovoljen, saj so bile, kot je izpostavil po tekmovanju, na zavidljivi ravni. Še posebej so ga prepričale tiste, v katere so otroci vložili več dela kot mentorji. Tovrstni projekti po njegovih besedah žarijo drugače, saj otroci like ponotranjijo in se vanje lažje vživijo. Ob koncu srečanja je Gregorič, ki je letos v prvi vrsti ocenjeval celovitost predstave, podal mentorjem tudi nekaj dobronamernih pripomb. Motila so ga potovanja lutk, ki Letos so se za nastop na državnem tekmovanju med drugim potegovali Škratovo lutkovno gledališče Celje in lutkovne skupine III. osnovne šole Celje, Osnovne šole Petrovče, Osnovne šole Rogaška Slatina ter Osnovne šole Šmarje pri Jelšah. pravljičnih likov nikamor ne pripeljejo, saj malčke tovrstni gibi ne prepričajo. Mentorje je opozoril tudi na to, da je pri lutkovnih predstavah najpomembnejši prikaz in ne besedilo, saj se lahko predstava v nasprotnem primeru hitro prevesi v radijsko igro. Rezultati regijskih tekmovanj bodo znani najkasneje do 15. maja. Deset najboljših lutkovnih predstav iz vse Slovenije in zamejstva se bo nato na državnem tekmovanju predstavilo v začetku junija. Do takrat pa imajo skupine čas, da nasvete selektorja prenesejo v prakso in tako nadgradijo predstave. ŠO, foto: SHERPA Na regionalnem srečanju lutkovnih predstav se je za uvrstitev na državno tekmovanje potegovala tudi lutkovna skupina Zverinice iz Osnovne šole Petrovče. Klicanje spominov Letošnjo Prešernovo nagrado za literaturo je prejel svetovljanski pisatelj Zorko Simčič, rojen 1921. leta v Mariboru. Ima se za Brica (njegova starša sta prišla iz Goriških brd v Maribor zaradi italijanskega pritiska), a pravi, da je zanj še vedno najlepše mesto Maribor, lepše kot brazilska mesta. Zgodba romana Poslednji deseti bratje se začne v Trstu po drugi svetovni vojni, ko Slovenec od italijanskih oblasti ne more dobiti državljanstva in dovoljenja za delo in se mora zato izseliti čez ocean. Pred nami so usode enaindvajsetih ljudi, ki so zaradi različnih okoliščin zapustili svojo domovino in se zdaj na različnih koncih sveta soočajo s svojo usodo - desetništvom. Med njimi so univerzitetni profesor, kofetar, ki prodaja kavo na cesti, cestar ... Povezujejo jih ljubezen do življenja, strast do življenja, navezanost na lastno domače gnezdo. Pisatelj o delu ... »V času mojega petdesetletnega zdomstva v Argentini sem trikrat potoval v Evropo zato, da sem se srečal s prijatelji, predvsem s sodelavci Meddobja, ki so bili tudi sami zdomci. Vedno, ko sem se potem vračal v Argentino, sem imel občutek, da so med zdomci tudi neke vrste deseti bratje, ljudje, ki so morali dom zapustiti - po Jurčičevo >po božji namembi preganjani, da po širokem svetu hodijo<, ali po Levstikovo >ljudje, ki morajo zaradi temne zapovedi z doma in bloditi po svetu<. To me je napeljalo k razmišljanju o desetništvu v slovenski in svetovni literaturi. Samo narodnih pesmi na to temo obstaja pri nas na desetine. Kmalu sem našel izvor desetništva, in sicer v starem keltskem mitu. Gre za bitje, ki je nekako darovano, da se družina, skupnost, rod odkupi od zle usode. Iz tega se je rodilo 21 zgodb ljudi, ki čutijo, da so žrtvovana generacija in da gre za zadoščevanje. Prva različica tega neke vrste kolaž romana, lepljenke, je nastala pred 40 leti, predzadnja leta 1976, ko me je prijatelj Jože Žabkar, pronuncij za skandinavske dežele, povabil na Dansko. >Pridi! Tu na severu je vedno bila in je še klima, da nastane obširen tekst! < je dejal. In tako sem štiri mesece preživel v Hamletovi deželi ter pretipkal rokopis. Prečesavati in piliti pa sem ga začel šele po vrnitvi v domovino, predvsem v zadnjih treh letih. Mimogrede: včasih je bila v slovenskem jeziku nadvse pogosto v rabi beseda zadostiti, zadoščevanje, predvsem v smislu zadoščevanja za grehe, svoje ali koga drugega. Danes te besede ni slišati, v slovarju slovenskega jezika ni navedena niti kot arhaizem, izginila je tudi iz mentalitete ljudi. Moji liki pa jo čutijo kot najbolj vitalno funkcijo, ki jim pomaga osmisliti eksistenco,« je povedal Simčič. ... in politični emigraciji V romanu je več opisov dogodkov iz dolge in raznolike življenjske zgodbe Zorka Simčiča in ljudi, ki jih je srečeval. Pretresljivo je upodobil like slovenske politične emigracije in dolgo zamolčane in neznane usode velikega števila slovenskih ljudi. Dolgo potovanje z ladjo, životarjenje po šu-pah, hkratno garanje in študij, iskanje dela in zopet iskanje dela, rojstva, umiranja, petje slovenskih pesmi in dvom: »Da, pesem nas odrešuje ... Toda ali ne bi bilo bolje pozabiti na vse, zaživeti novo življenje, ne pa klicati nazaj, ne pa klicati spominov, v sebi prebujati žalost, jesenski žalostni dež.« Pa spomini na belo cvetočo češnjo, na zvonček, vonj po beličnikih, velika noč ... »Saj nočem (o tem razmišljati). A kaj, ko vedno naletiš na rojaka, znanca ali pa srečaš tujca, ki te po potezah na obrazu spomni na koga tvojih, navadno celo na koga že mrtvega, in to je najhuje ... Ali pa se ti iz založene knjige po letih prikaže staro pismo ... Nočem biti popotnik v popotniku.« O AVTORJU Zorko Simšič je leta 1945 zapustil Slovenijo zaradi nasprotovanja komunističnemu režimu in pobojem, v katerih sta padla njegova brata domobranca. Po nekajletnem potepanju se je ustalil v Buenos Airesu, kjer je bil sodelavec Slovenske kulturne akcije in urednik znamenite revije Meddobje, ki je zaobjela celoten emigrantski prostor. Domov se je vrnil leta 1994. Od leta 2011 je redni član Sazu. URŠKA SELIŠNIK PRILOGA Ne bojim se zamer! Župan je glede na veljavno zakonodajo tudi prvi komunalec v občini, je prepričan prvi mož knežjega mesta Bojan Šrot - Mandat županu vselej določajo volivci Občinski praznik - v Celju ga praznujejo v spomin na 11. april 1451, ko je ob Savinji živečim ljudem Friderik II. podelil mestne pravice - je tudi priložnost za pregled vsega, kar je bilo v preteklem letu narejenega, in za pogled v prihodnost. Življenje v knežjem mestu sta od lanskega aprila zagotovo najbolj zaznamovala dva velika gradbena projekta, ki bosta po končanih delih ljudem prinesla boljše in varnejše življenje - in hkrati, kot je prepričan župan Bojan Šrot, v marsičem tudi lepšo podobo mesta. Gre seveda za izvedbo lokalnih ukrepov pri zagotavljanju poplavne varnosti na porečju Savinje in za začetek obnove starega mestnega jedra. Obema projektoma je skupno tudi to, da ju je kar precej zmotila letošnja s snegom bogata zima, ki se je z mokroto zavlekla še krepko v pomlad. »Vreme res ne gre na roko gradbincem, vendar mislim, da to česa hudega za oba projekta še ne pomeni,« je optimističen župan Šrot. Razmočena zemlja zlasti močno ovira izvajalce protipoplavnih ukrepov ... Res je, a delajo na več različnih lokacijah in do roka za dokončanje del je še daleč. Zato mislim, da bo gradbinec to lahko nadoknadil. Bo pa čez pomlad in poletje treba še bolj skrbno usklajevati dela z vegetacijo in vodnim ter obvodnim življenjem, ko zaradi tega velja prepoved posameznih del. Vendar je rešitev za to sprotno prilagajanje časovnega načrta. Nova Splavarska brv in urejanje Savinjskega nabrežja bosta precej spremenila tudi podobo mesta. Kakšne bodo reakcije meščanov? Mislim, da bo oboje prineslo novo kakovost v ureditvi tega prostora in tudi na javni predstavitvi ni bilo slišati nobenega očitka, da so rešitve neestetske in bodo ka-zile podobo mesta. Prej nasprotno, meščani so izrekli več pohval. Želimo, da mesto ostane povezano z reko, in to smo povedali tudi projektantom. Rešitve, ki so jih pripravili, so naravnane tako in v največji meri upoštevajo naše želje. Celotno Savinjsko nabrežje bo obogateno s parkovnimi ureditvami in klopmi za posedanje - res pa je, da bodo dela velika motnja za vsakdanje življenje. Zato upam, da bodo to ljudje sprejeli z razumevanjem. In se potem v tem predelu mesta še raje družili. »Vremensko« usodo deli tudi obnova starega mestnega jedra, a kljub zastoju ob menjavi izvajalca naj bi delavci Minerala maja končali prvi del obnove . Predviden rok za dokončanje del je nekje proti koncu junija, zato upam, da bo pomlad kmalu prišla in bodo delavci res lahko delali »na polno«. Meščani so se sami lahko prepričali, da se je po menjavi izvajalca delalo hitro, vendar na vreme ni mogoče vplivati. Po dokončanju prvega dela bo sledilo nadaljevanje obnove komunalnih vodov, tlakov in mestne opreme na Glavnem trgu in v preostalem delu Stanetove ulice. Že konec poletja? ... ali bolj na začetku jeseni, vsekakor pa še letos. Za ta dela že imamo zagotovljenega 1,5 milijona evrov evropskega denarja. A točen datum je težko napovedovati, saj bo odvisen od izbora izvajalca del. Sočasno z obnovo ste napovedali še oživljanje življenja v mestnem središču ... Lani smo začeli vzpostavljati mestni Bojan Šrot marketing, ki ima za cilj oživiti dogajanje v mestnem jedru z različnimi prireditvami. Želimo prenesti dobro prakso iz tujine, kjer so se že pred časom soočili z zamiranjem mestnih jeder na račun novih nakupovalnih središč. Tam jim dobro uspeva in ne vidim razloga, da ne bi tudi pri nas. Predpogoj, da bo mesto živahno, je seveda to, da je najprej lepo urejeno, da ima zanimivo in pestro ponudbo ter da je v neposredni bližini dovolj parkirišč ali da je urejen javni prevoz. Prav v to bomo v prihodnjih letih oziroma prihodnjem desetletju vlagali vso energijo. Lahko v tem kontekstu naštejete svoje tri najljubše lokale v mestu? Rad grem na kavo v hotel Evropa, če je treba kaj pojesti, pa najraje v Pivnico Koper. Sicer pa v mestnem jedru v glavnem kupujem čevlje; ali v Alpini ali Peku. V frizerstvu Janez se strižem že od otroštva, tu pa je še Mladinska knjiga ... ... pa tri, ki so mestu v sramoto? Mislim, da so to prav vsi lokali, ki so zaprti. Najbolj mi je žal nekdanje Majolke, ki ima čudovit atrij, a je lokal zdaj že nekaj časa zapuščen. Verjetno bi ti prostori hitro našli najemnike, če bi le bili lastniki malo bolj fleksibilni. Govorim iz izkušenj, saj ko občina oddaja kakšen lokal, je zanj izredno zanimanje ... Slišati je namreč mogoče očitke iz mestnih lokalov, češ, župan ne pride nič naokrog . Po moji oceni kar dosti hodim po mestu, zlasti ob sobotah grem rad skozi mesto in seveda na tržnico. Je pa res, da razen čevljev in kakšne knjige v mestu ne kupujem. No, tudi sicer se nimam za dobrega potrošnika, ne v mestnem jedru ne drugod. Kljub zaostrenim javnofinančnim raz- meram je Celje lani dobro gospodarilo. Kako vam je to uspelo? Pomembno je, da smo prihodke realizirali čez 90 odstotkov, kar pomeni, da smo bili tudi pri načrtovanju dokaj realni. Ker smo porabili malo manj, je konec leta v blagajni nekaj celo ostalo. Sam razlog za to vidim v tem, da smo bili zelo varčni in gospodarni, saj poskušamo vselej dobiti najboljšo kakovost za najnižjo ceno. Slišati je bilo mogoče tudi očitke, da je bil proračunski presežek ustvarjen na račun tega, ker so nekatere naložbe izpadle ali bile predstavljene v letošnje leto. To ni res. Zaradi zastajanja del v starem mestnem jedru ni bilo izpada, saj smo dela praktično v lanskem letu že ujeli. Tudi drugih projektov, ki smo jih načrtovali in jih potem nismo izvedli, se preprosto ne spomnim. Vesel pa sem tega, da so bile plačane vse zapadle obveznosti in še celo okrog 700 tisoč evrov predplačil. Ob tem smo zmanjšali tudi obseg zadolženosti, tako da smo, če seštejem vse skupaj, naredili med 7 in 8 milijoni evrov neto pozitivnega rezultata. To je dobro tudi zaradi tega, ker se bo že letos in v prihodnjih letih spet pB^B^Mkakšna možnost za evropsko sofinanciranje projektov in takrat bomo morali zagotavljati svoj delež. Čaka nas namreč še dokončanje obnove Knežjega dvorca, ki bo stala okrog 7 milijonov evrov, po okrog dva milijona evrov vredni naložbi pa sta še gradnji vrtca na Hudinji in telovadnice pri I. osnovni šoli. Je tudi na račun priprave na naslednje finančno obdobje letošnje proračunsko leto bolj umirjeno? Nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v Sloveniji kriza in tudi občine dobivajo v proračun manj denarja. Temu smo se prilagodili že pred leti, a vseeno zagotavljamo denar za pripravo dokumentacije, tako da bomo imeli projekte pripravljene in bomo takoj, ko se bo pojavila kakšna možnost, lahko začeli delati. Kakšno je danes življenje v Celju v primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji? In zlasti če ga primerjamo s tistim nekaj let nazaj? Ne vem, če sem pravi, da bi to objektivno ocenjeval ... Sam rad živim v Celju, tu sem celo življenje in niti med študijem mesta nisem zapustil. Trdim, da je v Celju prijetno živeti, da je kakovost življenja pri nas na zelo visoki ravni, tudi če jo primerjam z življenjem v primerljivih evropskih mestih. Imamo ogromno zelenih površin, možnosti za rekreacijo, bogato kulturno življenje . gledališče je na primer za tako majhno mesto redkost v Evropi. Upam da se tega meščani zavedajo in da znajo uživati v tem. Če primerjam za nazaj, se najbrž večina še spominja 80. let, ko zaradi smoga pozimi v Celju nisi mogel niti stanovanja prezračiti. Soočili smo se z okoljskimi problemi in veliko smo jih že rešili, nekatera bremena preteklosti pa se bodo reševala še desetletja in bojim se, da bo onesnaženost zemlje s težkimi kovinami morala reševati kar narava sama. Zdaj gre proti koncu vaš četrti mandat, slogan prvega pa je bil: Vrniti Celje na zemljevid. Je Celje zdaj na tem zemljevidu sveta bolj prepoznavno? Šlo je za zemljevid Slovenije in mislim, da smo v državi dosegli veliko. Prepoznavni smo na celi vrsti področij. V ekologiji »Celjankam in Celjanom ob prazniku najprej želim, da vendarle že res pride prava pomlad. Ob tem pa, da naj se veselijo življenja v mestu, da so ponosni na svoje mesto in da smo skupaj varuhi naše slavne zgodovine in se hkrati zavedamo tudi odgovornosti za sedanjost in prihodnost.« smo zagotovo naredili največ v Sloveniji, dobro smo izkoristili priložnosti evropskega sofinanciranja razvojnih projektov, Celje je praktično edino pomembno sejemsko mesto v državi, tu so še športni dosežki in infrastruktura, hkrati pa se zadnje desetletje uveljavljamo tudi kot eno od središč terciarnega izobraževanja. Skupaj z občinami regije smo odprli kar nekaj visokih šol in naš cilj še vedno ostaja lastna univerza. Je pa res, da se tudi pri nas tako kot v vsej državi veča brezposelnost. Sam si želim, da bi država namenila gospodarstvu več pozornosti in omogočala malim in srednjim podjetjem, da mladim ponudijo delo in da ti ostanejo v domačem mesti in nenazadnje domači državi. In tako ohranjajo visok standard življenja. V Sloveniji se razmišlja o omejitvi žu-panovanja na dva zaporedna mandata. Se človek tudi v lokalni politiki (pre)hitro okuži ali morda potrebuje čas, da sploh lahko kaj dobrega naredi? Ne vem, če še katera evropska država pozna omejitev županskih mandatov. Po mojem bi bil to še en pravni unikum, sam jim pravim pravni nesmisli, kakršnih imamo že celo vrsto. Vsak mandat je omejen z voljo volivcev že po štirih letih. V partnerskem mestu Singen traja županski mandat 8 let, pa imajo praktično vsi župani vsaj po tri mandate, v sosednjem Gradcu so imeli istega župana 27 let ... Pri tem delu so zelo pomembne izkušnje. Sam sem porabil ogromno časa v prvem mandatu, da sem spoznal področje komunale. Župan je nenazadnje prvi komunalec v mestu, saj je po naši zakonodaji to težišče delovanja v občini. To potem izkoristiš v naslednjih mandatih, če ti jih volivci naklonijo. Najbolj pa me zmoti to, da o tem govorijo in odločajo ljudje, ki nimajo stika z realnim življenjem v občinah, in se tudi na ta način dela škoda občinam. Torej imate vizijo še za peti mandat. Kakšna je? Resnici na ljubo je nimam in tudi za četrti mandat je nisem imel že leta vnaprej. Odločam se v zadnjih dveh, treh mesecih. Tako ravnam čisto zavestno. Pri delu je treba sprejemati tudi neprijetne odločitve, s katerimi se nujno zameriš določenemu krogu ljudi. Sam nočem biti talec tega, zato tudi ne načrtujem toliko naprej. Skušam sprejemati odločitve, ki so najboljše za mesto in meščane, in nič hudega, če se pri tem komu zamerim. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA CELJE PRAZNUJE 15 SPODBUDNA ZGODBA Srečna, ko zvečer pogleda svoje delo Mihela Jezernik ne bi zamenjala Ustvarjalnega pristana za nobeno še tako dobro plačano in varno službo - Nikoli ne smeš zaspati! »Zdaj je sodelovanje s trgovinami praktično nemogoče. Uvožene izdelke plačujejo takoj, od domačih ustvarjalcev pa jih jemljejo zgolj na konsigna-cijo. Zato je tuje blago tudi v ospredju na prodajnih policah in v izložbah, naše pa skrito kje zadaj. Pa še potem, ko jih enkrat prodajo, čakaš in čakaš na denar.« Ustvarjalni pristan je letos vstopil v 22. leto, v prostorih na dvoriščni strani Prešernove ulice v Celju pa Mihela Jezernik ustvarja od leta 1996. Od leta 2002 ima status samozaposlene v kulturi, kar ji tudi omogoča preživetje. Ko je namreč pridobila ta status, ji je Mestna občina Celje podobno kot kasneje ateljeje drugim likovnim umetnikom dodelila ta prostor v upravljanje in zanj ne plačuje najemnine. Status je pridobila na račun svojega edinstvenega oblikovanja keramike in pri tem ji otroške delavnice, s katerimi je sicer začela »na svoje« in so ji izjemno ljube, niso prav nič pomagale. »A glavno je, da sem jih lahko obdržala,« pravi zdaj 59-letna ustvarjalka. Iz varne službe, delala je kot vzgojiteljica v šentjurskem vrtcu, se je dobesedno čez noč podala »na Predlagajte podjetja, ki so za vas spodbudne zgodbe 1 Ulf 111 tednik@nt-rc.si svoje«. S soprogom sta odprla podjetje in obnavljala prostor v Rogaški Slatini, kjer sta nameravala odpreti galerijo. Sama je bila tudi tik pred diplomo na fakulteti za organizacijo dela in vse enostavno ni šlo več. »V četrtek sem prišla domov, pogovorila sva se in v petek sem v vrtec nesla odpoved.« Ker so jo v vrtcu prosili, naj obdrži vodenje likovnih delavnic ter likovne kolonije za predšolske otroke, le da kot zunanja sodelavka, stika z otroki ni izgubila niti za teden. Delavnice je širila še v šentjursko knjižnico, »Trinožnik je staroslovenska posoda, nad njim pa v jabolku nad svečko tudi dejansko lahko spečeš svoje jabolko,« opisuje Mihela Jezernik svoj izdelek, ki je bil v okviru razpisa RA Kozjansko v čezmej-nem projektu s Hrvaško izbran med deset najboljših turističnih spominkov. mč Šola za HORTIKULTURO ir VIZUALNE UMETNOSTI Celje Swiss Contribution O Ljubljanska c. 97 3000 Celje Schweizerische Eidgenossenschaft Confederation suisse Conftderancne Svizzera Conftdtrazivn svura Slovensko-švicarski program sodelovanja za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji VIZUALNE UMETNOSTI 1 f _ I • I -— Vabilo ■ na 5. posvet Hortikultura - možnosti, priložnosti, primeri dobre prakse, s temo Vsonaravni vrt poznanje in spretnosti, ki bo 12. aprila 2013 na Soli za hortikultura in vizualne umetnosti Celje s pričetkom ob 9. uri. 9.00-9.30 UVODNI NAGOVOR 9.30-10.15 Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Vpliv podnebnih sprememb na hortikulturo 10.30-11.00 Gorazd Mauer: Prezimna trdnost rastlin v luči klimatskih sprememb 11.05-11.50 Dr. Dušan Jure: Nove bolezni in škodljivci okrasnih rastlin 12.05-12.35 Vlado Planinšek: Standardi v hortikulturi Odmor 12.50-13.20 Romana Spes: Biotično varstvo v zaščitenih prostorih z uporabo nematod 13.25.-13.55 Mojca Sodin: V sonaravni vrt po znanje in spretnosti - tržna niša za slovenske vrtnarje. 14.00-14.20 Predstavitev podjetja Zeleni hit Sklepi posveta Ogled razstave udeležencev fotografskega natečaja »POTICE ZA PTICE« Prosimo, da udeležbo potrdite na enega izmed kontaktov: nada.natek@hvu.si ali mojca.sodin@gmail.com ali tel. 040/637 287. Mojca Sodin, vodja projekta V pričakovanju Vaše udeležbe in sodelovanja v razpravi vas lepo pozdravljamo. Nada Reberšek Natek, Rafael Hrustel, ravnateljica VS§ v.d. ravnatelja naslednje leto je že sodelovala z Muzejem novejše zgodovine Celje ... Doma so se potem stvari drugače obrnile in v vodo je padel razlog, zaradi katerega je zapustila vrtec. Zato je bila toliko bolj vesela, da je v Celju dobila prostor, da je lahko počela tisto, kar ima najrajši - bila je z otroki in hkrati imela tudi dovolj priložnosti za lastno ustvarjanje. Delavnice za otroke, tečaji za odrasle Ustvarjali pristan je ves čas namenjen otrokom in odraslim. Otroške likovne delavnice, v katerih je ves čas poudarek na ustvarjanju z glino, vodi sama. Pri tečajih za odrasle je sprva sodelovala z drugimi umetniki in prav za slikanje z akademskim slikarjem Milanom Todičem in lončarjenje z Rokom Kome-lom je bilo veliko zanimanja. A ker so se stroški teh tečajev zajedali v otroške delavnice, njo pa je vse bolj vleklo v keramiko, je dejavnosti za odrasle opustila. Lotila se je lastnega ustvarjanja, z otroki je ostajala v svoji delavnici in vse do pred nekaj leti vodila še delavnice v otroškem muzeju Hermanov brlog. Lani januarja je Ustvarjalni pristan spet odprl vrata tudi ustvarjalnicam za odrasle, občasno prihajajo na obisk še skupine šolarjev zlasti prvega triletja, da spoznajo atelje in izdelajo svoj izdelek, ki jim ga potem speče v V otroškem kotičku - zlasti za tiste, ki delavnico obiskujejo že dlje časa, je ta zasnovana kot projektno delo. Otroci ustvarjajo družabne igre, prirejajo rojstnodnevne zabave in si izdelajo spominke, pa darila za mame in babice, ob selitvi je nekdo izdelal celo hišno številko ... peči in ga odnesejo domov. »Prihajajo iz celjskih osnovnih šol, a tudi iz Šentjurja in celo Vitanja.« Največ za znane naročnike Miheli Jezernik je v letih ustvarjanja uspelo stkati precej široko mrežo poslovnih sodelavcev. Sodeluje z Zavodom Celeia Celje, šentjurskim TIC in Razvojno agencijo Kozjansko, keramiko izdeluje za Muzej na prostem v Rogatcu ter Turistično olepševalno društvo na Ponikvi. Že pred leti je preko Združenja turističnih kmetij prodrla na območje vse Slovenije in zdaj po naročilu ministrstva izdeluje označe- valne table za turistične kmetije za vso državo. Precej naročil je še za posamezne prireditve, recimo šentjursko Šentjurje-vo, in kot pravi, se ji je uspelo že toliko uveljaviti, da jo zdaj poiščejo že tudi sami organizatorji od drugod. »A zaspati ne smeš nikoli, vedno moraš ponujati kaj novega ...« Že nekaj časa Mihelinih izdelkov iz keramike ni na prodaj v trgovinah, zato pa zadnja leta veliko prodaja na priložnostnih sejmih, zlasti ljubi pa so ji umetniški sejmi v Ljubljani in Mariboru in zdaj tudi v Celju cART in letošnja novost Cunf. »Vesela sem, da nam vsem, ki ponujamo unika- tne izdelke, na Božično-novoletnem sejmu v Celju zadnja leta stojnice ponudijo brezplačno,« znova opozori, da je kruh, zaslužen z ustvarjalnim delom vse bolj trd. »A po drugi strani ga ni čez zadovoljstvo, ko zvečer pospravljam delavnico in pogledam izdelke, ki sem jih tisti dan naredila. Svoje delo imam nadvse rada,« pravi in dodaja, da ji nobena še tako dobro plačana in varna služba ne bi mogla nadomestiti občutka veselja in sreče, ko ima vsak večer znova pred očmi rezultat svojega dela. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA NADOMESTNI DELI • KLEPARSKO-LIČARSKA POPRAVILA • KREDIT ZA POPRAVILA 16 CELJE PRAZNUJE Sto let elektro giganta Elektro Celje na tretjem mestu med upravljavci elektro omrežja v Sloveniji, hčerinska družba ECE tretja med dobavitelji Elektro Celje letos slavi sto let, ves čas pa je elektro področje sledilo svetovnim dosežkom. »Prav neverjetno je, da nismo niti v začetnih letih zaostajali za svetovnimi trendi: prvi centrali v Ameriki je kmalu sledila centrala v Laškem, Vitanju ... Včasih malo podcenjujemo tiste generacije,« pravi predsednik uprave Rade Kneževic, ki vodi podjetje od leta 2010. Na dogajanje na elektro področju je v zadnjih letih najbolj vplivala globalizacija. V skladu z evropsko zakonodajo se je tudi Elektro Celje leta 2007 začel deliti na infrastruk-turni in tržni del, proces pa so zaključili predlani. »S tem smo sledili direktivam. Električna energija je postala v pravem smislu blago, ki ga moramo nabaviti, preko ustrezno kakovostnega omrežja prenesti kupcu, pri tem pa ustvariti razliko v ceni, ki naj bi se vračala v energetski sistem v obliki denarja za naložbe. Tako imenovane omrežnine je premalo za kakovostno vzdrževanje omrežja, tako da moramo najemati kredite za dolgoročne, deset let vnaprej načrtovane naložbe,« razlaga Kneževic. Delitev kot priložnost Za nakup in prodajo električne energije skrbi hčerinsko podjetje Elektro Celje Energija (ECE). Podjetje vodi Mitja Terče, ki ocenjuje, da ima delitev tako pozitivne kot negativne učinke. »V mnogih državah te spremembe, ki smo jo mi zaključili predlani, niti niso speljali. V bistvu imamo na eni strani podjetje, ki skrbi za distribucijo in varno oskrbo z električno energijo, na drugi pa čistega trgovca, ki kupuje in prodaja energijo. Za ECE Tudi v Elektru Celje Energiji si želijo, da bi obnovljivi viri energije sčasoma prevladali v energetski strukturi. »Predvsem hidroelektrarne, vetrne in tudi sončne elektrarne bi lahko nadomestile nuklearko in Teš. Seveda se ničesar ne bo zgodilo danes ali jutri, naši kupci pa imajo možnost, da sami prispevajo k učinkovitejšemu uveljavljanju teh virov. Za minimalno doplačilo jim namreč lahko zagotovimo energijo iz obnovljivih virov,« omenja Terče, ki za letos ne napoveduje bistvenih podražitev elektrike. Rade Kneževic kot hčerko in kupce je bila delitev dobra. S četrtega mesta med največjimi slovenskimi ponudniki električne energije smo se lani prebili na tretje mesto. Letos bomo dodatno zrasli za četrtino, kar pomeni, da je trg ponudil priložnost, da dokažemo, da smo lahko boljši od drugih. S poslovnega vidika je bila to priložnost, ki smo jo v Celju izkoristili. Letos bomo prodali več energije kot v času pred odprtjem trga z električno energijo in rečem lahko, da nam je liberalizacija koristila. Imamo ene najugodnejših cen, ugodne časovno Elektro Celje je del državne srebrnine, saj je prejšnja vlada podjetje uvrstila med strateške naložbe, s tem da bi prodajala zelo majhen delež: z dobrih 79- bi prišla na 75-odstotno lastništvo. »V elektroenergetskih sistemih se zavedamo, da je infrastruktura nekaj takšnega kot ožilje v organizmu. Elektro podjetja bi bilo, ekonomsko gledano, iracionalno prodajati, saj so nacionalnega pomena. Ne bi si smeli dovoliti napake, ki so jo naredili Madžari in se jim precej maščuje,« poudarja Rade Kneževic. Mitja Terče vezane pakete, odlične klicne storitve, dobro delamo s kupci ... Vse to se odraža tudi v prodajnem rezultatu.« Matična družba Elektro Celje danes, če rečemo po domače, skrbi za »štange in kable« - torej za to, da se kakovost izkaže tudi takrat, ko je najbolj hudo. Če je vse normalno, ni težav. Ob hujših naravnih nesrečah, poplavah, snežnih plazovih ... se izkaže, v kakšni »kondiciji« je omrežje. V neurjih je večkrat potrganih kar precej vodnikov in podrtih drogov. »Če ne bi sproti vlagali, bi se prej ali slej izka- zale slabosti. Naša naloga je redno investiranje v obnovo, za kar letno potrebujemo 24 milijonov evrov. Če je skrb za sistem na ustreznem nivoju, je to dobrina, o kateri potrošniki ne vedo veliko in jo jemljejo kot samoumevno,« poudarja Kneževic. Ko svoje doda država Seveda je velikokrat slišati očitek, da je električna energija draga. V Elektru Celje Energiji trdijo, da je sama energija zelo poceni, Slovenija je pod evropskim povprečjem. »Elektrika je relativno ugodna dobrina. Ker pa je oskrba nemotena, jo ljudje pogosto jemljejo kot nepotrebni strošek, torej v smislu, zakaj je treba plačevati za nekaj, kar je normalno kot zrak. Vendar ko se kaj zgodi, ob naravnih nesrečah, ko doma nič ne dela, potem mogoče nekateri uvidijo, da elektrika le ni tako samoumevna dobrina. Torej da tistih 45 do 50 evrov v bistvu poganja njihov dom,« pravi Terče. Ob tem je treba vedeti, da cena energije na položnici predstavlja samo tretjino, dve tretjini so davki, prispevki, omrežnina .... »Seveda govorim o naši strani. Vendar je država dvignila prispevek za obnovljive vire energije, kar prinaša za 2 do 3 evre višje zneske na položnicah. Ta denar mi samo prenakazujemo. V gospodinjstvih oziroma na računih se bo poznal tudi dvig DDV, o čemer se govori v zadnjem času. Ampak še enkrat: kar se našega dela tiče, se znesek na položnicah ne bo dvignil. Sama energija se namreč ne draži, država je tista, ki zna poskrbeti za višji račun v gospodinjstvih.« US, foto: SHERPA ČESTITAMO MESTNI OBČINI CELJE OB JUBILEJU! Ponosni smo, da vam zagotavljamo električno energijo že 100 let! PRAZNUJEMO 100 LET. HVALA ZA ZAUPANJE! Naše poslanstvo se od leta 1913 ni spremenilo. Vsak dan si prizadevamo, da elektrika najde pot v vaše domove. Zanesljivo, varno in ugodno. Z ekipo predanih sodelavcev bomo za vaše energetske potrebe skrbeli tudi v našem drugem stoletju! ^Elektro Celje, d.d. * | Elektro Celje Energija CELJE PRAZNUJE 17 Ponosni na preteklost, soodgovorni za prihodnost Ob občinskem prazniku v Celju vselej v ospredju dobitniki najvišjih priznanj Vrhunec letošnjega občinskega praznika bo nocojšnja osrednja slovesnost v veliki dvorani Narodnega doma. Kot je v Celju že v navadi in kot je tudi prav, bodo na sam praznični večer v ospredju dobitniki najvišjih občinskih priznanj - zlatega ter srebrnih, bronastih in kristalnih celjskih grbov. Letos bo zlati celjski grb prejel nekdanji vrhunski atlet Jože Kopitar za življenjsko delo na področju atletike ter svojo bogato športno in arhitekturno zapuščino. Dobitnika srebrnih celjskih grbov sta PGD Teharje in dolgoletni mentor modelarjev Edi Zagozda. Bronaste celjske grbe pa bodo prejeli Janko Razgoršek za uspešno podjetniško pot ter vzgojo mladih v avtokleparski stroki ter dve kulturni ustanovi - Hiša kulture Celje in Galerija Plevnik-Kronkowska. V Celju so bili kristalni grbi kot posebnost občinskih priznanj uvedeni že pred leti in letos jih bodo kot nagrado za odličnost v času študija prejeli diplomantka sociologije Jasmina Šepetavc, menedž-menta Selma Duranovic in zobozdravnik Tine Malgaj, ki je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado za raziskovalno delo. »Občinski nagrajenci so vselej izjemni ljudje ali izjemne inštitucije in organizacije. Ljudje, ki jih postavljamo ob bok vsem, ki praktično že 2 tisoč let sooblikujejo zgodovino knežjega mesta,« o letošnjih nagrajencih pravi župan Bojan Šrot in dodaja, da je ob tem, ko se v Celju svojim izstopajočim someščanom zahvalijo s priznanji, prav, da se poklonijo tudi samemu mestu - da so meščani nanj ponosni zaradi bogate preteklosti ter da se zavedajo soodgovornosti za sedanjost in prihodnost knežjega mesta. Po aprilu še september Praznik mestne občine tudi letos spremlja cela vrsta prireditev, med njimi spomin na 11. april 1451, ko je Friderik II. Celjanom podelil mestne pravice, pozdravlja tudi pesem mladih pevcev jubilejnega 30. mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Različne praznične prireditve se bodo vrstile še vse do konca prihodnjega tedna, vsem občanom pa so jih podrobneje predstavili v praznični številki Mestnega časopisa, ki jo je prejšnji teden dobilo vseh 20.134 celjskih gospodinjstev. S prireditvami bogat praznični april bo svojo protiutež dobil spet septembra. Med dogodki in projekti, ki bodo zaznamovali in na nek način že zdaj zaznamujejo Celje v letu 2013, župan Šrot izpostavlja EuroBasket. V okviru predtekmovalnega dela evropskega košarkarskega prvenstva bodo v knežje mesto med 4. in 9. septembrom prišli ne le košarkarji, pač pa tudi navijači iz sodelujočih evropskih držav. V mednarodnih barvah se bo september nadaljeval še s tradicionalnim Mosom, ki v Celje zadnja leta privabi blizu 150 tisoč obiskovalcev. PIVOVARNA PIVNICA PIZZERIA D1AVOLO lo 'JVTT. (dostava na dom) L 03 54120 24 NOVUi »otroška v. . rojstnodnevna "OtrOSkl praznovanja kotiček ^ / A z igralnico ™ ^^ Delovni čas: pon. - pet. 8:00 - 23:00, sob. 11:00 - 23:00, ned. 12:00 - 22:00 ZI&M d.o.o.; Mariborska 118, Celje Praznik tudi v znamenju mladosti V dneh pred praznikom se je Celje že sedemnajstič zapored spremenilo v pravo galerijo na prostem. Ob vpadnicah v mesto ter pro-metnejših mestnih ulicah so namreč na velike panoje razobesili 29 poslikav otrok in mladine. Tudi spremljajoče praznične prireditve, ki se v mestu vrstijo že od začetka meseca, te dni vse do nedeljskega zaključnega koncerta barva mlada pesem zborovskih sestavov 30. mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Ulične poslikave so mladi na temo evropskega prvenstva v košarki ustvarjali v vseh štirih vrtcih ter desetih osnovnih in še enajstih sre- dnjih šolah. Ob tem so svoj plakat ustvarili tudi učenci šentjurske OŠ Hruševec, ki so se vrstnikom v knežjem mestu priključili pod okriljem Galerije Nika Ignjatiča. Že tradicionalno so poslika-ve prispevali tudi mladi iz dijaškega doma, Celjskega mladinskega centra in Sa-lezijanskega mladinskega centra ter enote Pum Zavoda Salezianum. Umetniško ustvarjanje, vsako leto na drugačno - a vsem skupno temo, je v 17 letih povezalo že blizu 4.200 mladih ustvarjalcev, 640 mentorjev in množico slikarjev in kiparjev, ki ustvarjajo v mestu ob Savinji. Večina mentorjev z mestno občino ter podjetjema Europlakat in Premena, ki zagotavljata prostor na oglasnih panojih, v projektu sodeluje že od vsega začetka, mladi pa se seveda izmenjujejo. Prav tako kot mladi likovni ustvarjalci, pa se v Celju vsako drugo leto že vse od konca druge svetovne vojne izmenjujejo tudi mladi pevci. Ti so v torek za nekaj dni spet spremenili knežje mesto v prizorišče letos jubilejnega, že 30. mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Pesem bo v Celju zvenela vse do nedelje, v mestni občini pa še stiskajo pesti, da bi vreme vzdržalo in bi na Krekovem trgu uspeli urediti prizorišče za zaključni koncert. IS, foto: SHERPA SUPPLY Cl£V6tJ Mene servisira ekipa RO+SO servis vozila že za 69 EUR www.roso.si 03/425-40-80 Pooblaščeni prodajalec in serviser | Skaletova 13, CELJE RO+SO Izberite bonus »Simply Clever« Akcijo »Škoda za 1% mesečno« Akcija velja za vsa nova vozila. Svetovanje, prodaja in dostava suhomontažnih gradbenih sistemov, mavčnih plošč, izolacijskih materialov, okrasnih letvic, rozet, orodij ter ostalih materialov za zaključna dela. Vse na enem mestu! ©> Rigips Trgovina z materiali za suho gradnjo SebA SEBA d.o.o. LAVA 9/A, 3000 CELJE Tel.: 03/425 70 20, fax: 03/425 70 11 www.seba.si e-mail: seba@seba.si 18 CELJE PRAZNUJE S šolo in »faro« za pravo občino Naselja KS Pod gradom presekajo Savinja, železnica in cesta na levi in desni breg - Turistično najmočnejša krajevna skupnost? Skoraj pol stoletja je že, ko je bila z odlokom Mestnega ljudskega odbora občine Celje leta 1965 ustanovljena Krajevna skupnost Pod gradom. In kmalu bo četrt stoletja, odkar jo kot predsednik vodi Vladimir Ljubek. Sam pravi, da je to dovolj dolgo, ko pa prisluhneš ljudem okrog njega, slišiš čisto drugačne argumente. Da se »dobrega konja ne menja« in da je še veliko nalog, ki jih bo v naslednjih letih treba opraviti, pri čemer bi izkušnje še kako prav prišle ... Na vrsto bodo morale priti razcvetele krajevne ceste ter sanacija plazov, prav v teh tednih in mesecih pa je ob Savinji, ki skupaj z železnico in s cesto naselja krajevne skupnosti preseka na levi in desni breg, eno samo gradbišče. S protipoplavnimi ukrepi kraj končno dobiva večjo poplavno varnost in kljub temu, da je že zdaj težko in bo tako tudi še v prihodnjih mesecih, ni slišati niti ene pritožbe. »Tudi na predstavitvi ukrepov, ki smo jo pripravili v našem domu krajanov, ni nihče godrnjal. Ljudje smo zadovoljni, da se končno dela in da v prihodnje ne bomo več plavali,« pravi Vladimir Ljubek in dodaja, da je ob ureditvi kanalizacije v Košnici - kar je glede na to, da krajani že od leta 2004 iz svojih domov gledajo naravnost na Centralno čistilno na- Ponos KS Pod gradom je tudi OŠ Frana Kranjca, ki - nova zgradba, seveda - prav letos praznuje 5-letnico. Učenci sodelujejo na vseh krajevnih prireditvah, polulska lepotica, kot pravijo šoli, pa je bila minulo soboto tudi prizorišče za promocijo zdravega načina življenja v okviru prireditev ob svetovnem dnevu zdravja. pravo Celje v Rifengozdu, res nujno - največ dela v krajevni skupnosti prav na infrastruk-turnem področju. Večino krajevnih cest so z udarniškim delom in s samoprispevkom uredili pred kakšnimi 30, 35 leti, zdaj glasno kličejo po obnovi. Druga ogromna težava pretežno hribovitega območja so plazovi. Trenutno jih imajo na območju krajevne skupnosti okrog 25, a številka se hitro spreminja. »Uredijo enega ali dva, pa se pojavijo trije ali štirje novi,« slikovito opiše razmere tajnica KS Vesna Kočevar. Presekani na pol Krajevna skupnost je ena večjih v celjski občini, saj obsega kar 2.020 hektarjev, v njej pa živi po zadnjih podatkih okrog 3.200 ljudi. Geografsko je zelo razgibana, saj jo zaokrožujejo hribi, kot so Bavč, Grmada, Grac, Vipota in Slomnik. S cesto, Savinjo in z železniško progo so naselja na desnem bregu Miklavški Hrib V KS Pod gradom pripravljajo letno dva pohoda; spomladanskega ob občinskem prazniku (letos bo 13. aprila) po levem bregu do Vipote, na Celjsko kočo in Pečovniško kočo, po desnem bregu pa jesenskega ob svojem krajevnem prazniku 16. septembru, ko se spominjajo dne, ko so leta 1944 rudarji rudnika Pe-čovnik prekinili z delom in se množično vključili v narodnoosvobodilno gibanje. zagotovo po žilah teče tudi kaj modre krvi. Aktivna društva Na območju KS Pod gradom delujejo številna društva, med njimi po stažu menda najstarejše Kulturno-umetniško društvo Svoboda Zagrad, Moško pevsko društvo Pod gradom, Kvartet Grmada, Kulturno-etnološko društvo Tremerje, krajevni organizaciji Rdečega križa in združenja borcev za vrednote NOB Toneta Grčarja Zagrad. Že desetletja imajo v kraju lepo urejen čebelnjak in Čebelarsko društvo Henrika Peternela, brez domačih gasilcev v PGD Zagrad-Pečovnik pa bi si ljudje težko predstavljali življenje zlasti takrat, ko se je W 5 ' z delom Lisc, Breg, Polule, Košnica in Tremerje, na levem bregu pa živijo ljudje v Zagradu, Pečovniku, Osenci in Zvodnem. Da imajo lastno šolo in »faro«, so ponosni krajani, ki jih je dovolj za kakšno manjšo slovensko občino. O tem sicer ne razmišljajo, se pa znajo pohvaliti, da mejijo kar na tri občine - na zahod na žalsko, na jugu na laško in na vzhodu na štorsko - in v šali dodajajo, da jim zaradi bližine Starega gradu -r u t J Zinka Jazbec: »Za božič in veliko noč vsako leto s prehrambenimi paketi obdarimo okrog 70 socialno najbolj ogroženih posameznikov in družin.« Vladimir Ljubek: »Kljub temu, da je oziroma bo moten promet, da je zdaj veliko blata, kasneje pa se bo prašilo, in da so dela hrupna, se protipoplavnih ukrepov res vsi veselimo in smo hvaležni zanje.« razlivala Savinja. Vselej so najprej pomagali drugim, nato pa jih je čakalo delo »doma«, saj je bil vselej poplavljen tudi gasilski dom v Pečovniku. Med mlajša društva sodi še sekcija za ročna dela, v kateri je aktivnih približno 15 domačink, zlasti pletilj. Vse več starejših »Ne samo zaostrene razmere v državi in slabšanje socialnega položaja družin, razlog, da imamo vse več dela v krajevni organizaciji Rdečega križa, je tudi v tem, da smo vse starejši,« pravi predsednica Zinka Jazbec, ki aktivnosti Rdečega križa usklajuje tudi z župnijsko karitas. Na obmo- PO SKRBI TE ZA SVOJE ODPADNE UODE S ČISTILNIMI NAPRAVAMI H2E. ZAGOTOVITE 51 PRAVO KVALITETO IN CENO. H2E BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA 1. HHltlU 2. SKQRAJ h E VI D TA # jA 3. DEiUfE Bin FLEtrRikF 4. e« [£ N !f BIJ IT NCSA YOB IA 5. BS ET AKTIVNEGA BLATA 6 H 103 fEHEISF GSIIJITOUAHIE 7. XL POTALIUII VfDUhvAIHltr MtVISOV H. BHE7 HPUSTA TOP LOCH EDN IH PLINOV 9. {IOUCN5K' eRoirvoo. PAI;HAN V SVFTU 10. I Vi LH' POTfKIKIHI CLRTIMKATI Izkoristite možnost sofinanciranja, čistilne naprave H2E so na seznamu GZS EKO GEA i 03 491 07 60 1 040 524 660 I www.K2i.Si AKCIJSKA PONUDBA ZA BRALCE DUBROVNIK * MOSTAR * DOLINA REKE NERETVE (avtobusni prevoz, 2x nočitev v hotelu 3*, 2x bife zajtrk, 2x bife večerja, ogledi, odlično vodenje) v v v NAJLEPŠI CESKI GRADOVI In ZLATA PRAGA (avtobusni prevoz, 2x nočitev v hotelu 4*, 2x bife zajtrk, 2x bife večerja, ogledi, odlično vodenje) ŠKOTSKA - najlepši gradovi, vrtovi,. (letalski prevoz, letališke In varnostne takse, prevoz po Škotski, 3x nočitev z zajtrkom v hotelih 3/4*, ogledi, odlično vodenje Danstudio Celje AKCIJA -30% -50% Teharska cesta 4 info@danstudio-celje.si Kuhinje vaših sanji t www^ansfudio-ceije.si BREZPLAČNI 3D IZRIS, IZMERE, DOSTAVA IN MONTAŽA PRIJAVE - INFO: TA SOLOMON tel: 03 - 492 7G 76 CELJE PRAZNUJE 19 Pogled na Zagrad s Starega gradu - življenje v kraju bi bilo še lepše, zlasti pa mirnejše, če v neposredni bližini ne bi bilo vadbenega strelišča Slovenske vojske. Kot pojasnjujejo v KS, bo tako zagotovo ostalo še kar nekaj časa, so se pa vendarle uspeli dogovoriti, da na strelišču ne streljajo več policisti in lovci. Slovenska vojska najavlja, kdaj bodo streljali, pri tem pa je po tem dogovoru streljanje omejeno na največ trikrat tedensko. čju KS Pod gradom je namreč že več kot desetina krajanov starejših od 75 let. Na letna srečanja, ki jih pripravijo zanje v domu krajanov skupaj z domačo krajevno skupnostjo in osnovno šolo, jih prihaja okrog 120, prav vse pa ob okroglih obletnicah tudi obiščejo doma ali v okoliških domovih starejših in jih razveselijo s skromnim darilom. »Imamo tudi dve stoletnici,« pravi Zinka in ponosno doda, da bo sestra Mara v kapucinskem samostanu na Bregu julija upihnila že 101. svečko na torti. In možnosti za turizem? Na območju krajevne skupnosti je ogromno možnosti za razvoj turizma in rekrea- cije. Če začnemo na zahodni strani, vabita Mestni park s sprehajalnimi stezami po mestnem gozdu in Hera-klejevo svetišče, a največji ponos krajevne skupnosti je Stari grad. Pohodniki in kolesarji stavijo na Celjsko kočo, kjer so pozimi dobrodošli še smučarji, pa seveda še na Grmado in ostale hribe. V Pečovniku se žal še vedno sramežljivo »skriva« in po obnovi čaka na čase, ko jo bodo odprli za obiskovalce hiša, v kateri je zadnja leta svojega življenja preživela Alma Karlin, tu je še čebelnjak domačih čebelarjev ... Možnosti je res ogromno, le še bolj bi jih bilo treba izkoristiti. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Vesna Kočevar: »Veseli smo, da imamo dom krajanov. Kljub temu, da je območje krajevne skupnosti zelo razgibano, se v njem krajani radi zbirajo. Potem ko ga je KS odkupila, je veliko obnovitvenih del že opravljenih, zdaj čaka dom še na novo fasado.« I KOVA d.o.o. Teharska cesta 3PCO Celje; tel: 03 4282310, fax:03 3ZBZ3Z1, e-mail: info@kova.5i Nudimo vam strokovne storitve s področij: VARNOST PRI DELU EKOLOGIJA POŽARNA VARNOST USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE KONTROLNI ORGAN ZA OPREMO POD TLAKOM GRADBENI INŽENIRING SISTEMI VODENJA RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST SODNO IZVEDENSTVO PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK Več na spletni strani www.kova.si "Mala južna" "Vlka juzna" .. in se in se... Pokličite vas ■.'-■vsak' ■ delavnik ' od ter ob sobotah od OfTIKA OČESNA AMBULANTA - pogodbeni partnerji ZZZS - brezplačna kontrola vida - večkrat tedensko priznani zdravnik okulist, ki opravlja kompletno diagnostiko vida na zalogi mesečne kontaktne leče ßauch&lomb - velika izbira modnih korekcijskih okvirjev - video sistem izbire očal in izdelava na najsodobnejših strojih - v službi dobrega vida že 29 let - Prvi pridobili SQ cerfitikat za kakovost anne klein GUCCI VERSACE FERRE LUNETTES VUILLET VEGAl ChristianDior tel.: 03 / 492 34 io Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje P.e. Šentjur, tel.: 03 / 749 22 90 C- Leona Dobrotinška 3 Ovdque —locchlali CD VALENTINO 20 CELJE PRAZNUJE Vrednote delovanja Adriatica Slovenice na poti od vizije do ciljev Adriatic Slovenica, d. d. (AS), je sodobna zavarovalnica, ki se na temelju etičnih načel uspešno in učinkovito razvija ter s svojim delovanjem na zavarovalnem trgu zagotavlja odličnost svojih storitev. Poslovno enoto v Celju že vrsto let vodi Srečko Dobelšek, ki v vlogi direktorja izjemen pomen daje viziji podjetja, kateremu skozi vrednote zagotavlja doseganje zastavljenih ciljev. Tako vi kot direktor PE Celje kot celotno podjetje imate neko vizijo, ki je osnova, ki vas pelje skozi strateške usmeritve do ciljev. V AS negujemo vrednote, ki morajo biti združljive z vsemi, ki sodelujejo v našem poslovnem procesu. Tako lastnik kot tudi vsi zaposleni, širše družbeno okolje, predvsem pa naši zavarovanci se s temi vrednotami morajo identificirati. Vse te vrednote nas od vizije preko strateških odločitev vodijo do zastavljenih ciljev. So nujne za uspešno delovanje podjetja in zadovoljstvo vseh sodelujočih. Katere pa so vrednote Adriatica Slovenice? Seveda bi lahko naštevali veliko vrednot, katerih spoštovanje in udejanjanje je izjemnega pomena za korektno, ažurno in pošteno delovanje zavarovalnice, pa vendarle je prav, da se nekaterih prav posebej dotaknem. Odgovornost, proaktivnost, strast in veselje, zaupanje in zmagovalna miselnost so tiste, ki v AS predstavljajo nenadomestljive vrednote. Odgovornost je izredno podkrepljena z znanjem, saj je to ključ za strokovno opravljanje dela. Izbor primernih kandidatov s temi vrednotami se pri nas začne že z našo HRM-službo, saj je upravljanje s človeškimi viri izjemno pomembno in temu posvečamo veliko pozornost. Potrebujemo ne samo strokovno znanje zavarovalništva, temveč tudi funkcionalna in druga znanja. Komunikacija, ekonomija, pravo ... Če bomo Srečko Dobelšek, direktor PE Celje Adriatica Slovenice, d.d. imeli dovolj znanja, bomo lahko ravnali odgovorno, kot zaupanja vredna zavarovalnica. Omenjate tudi proaktivnost. V kakšnem smislu? Vsi smo lahko zelo odgovorni in imamo znanje, a če v našem osnovnem razmišljanju ni proaktivnosti, potem je vse skupaj zaman. V službo moramo namreč hoditi ne samo zato, da pač delamo, temveč moramo delati z veseljem, biti zagnani, imeti zavest, da vsak dan lahko storimo nekaj dobrega zase in druge. Pripravljeni moramo biti tudi reševati probleme. Pri nas se tudi dogaja, da naši sodelavci veliko razmišljajo o svojih zavarovancih, kako bi še lahko izboljšali svoje delovanje, produkte, skratka so proaktivni. Kljub odgovornosti in znanju ter proaktiv- GÄ rgww/ia, Vsak petek za naše stranke pogled v PRIHODNOST s priznano jasnovidko in čiščenje ČAKER ter uravnovešanje energijskega polja. KRISTALI IN MINERALI „ svetujeta kristaloterapevtaMETA in ŠTEFAN ENERGIJSKI NAKIT, ENERGIJSKE SLIKE, ENERGIJSKE SVEČE ROČNO IZDELANE VOŠČILNICE za vse priložnosti KRSTNE SVEČE, PLATNA, SVETA PISMA, ROŽNI VENCI; ANGELI... UNIKA TNI KOZARCI IN PLAKETE za jubileje nosti pa seveda ljudje potrebujemo tudi tisto nekaj več, strast. Tako je. Strast in veselje pri delu in za delo morata biti prisotna pri vseh nas. Če tega ni, potem se slej ko prej začnejo stvari premikati počasneje, kot bi bilo prav ali kot bi si želeli. Zelo rad rečem, da v zavarovalstvu ni mirovanja na neki točki. Ali napreduješ ali pa nazaduješ. Seveda je v vse to treba vplesti objektivnost, ki nam mnogokrat da odgovor na to, zakaj včasih rastemo počasneje, kot bi želeli. Strast in veselje sta vsekakor pogojena z osebnostjo ljudi in vplivata na vse zaposlene. Pozitivna energija je tista ki nas poganja in se tudi prenaša na druge, zato z vso odgovornostjo trdim, da je pri nas te ogromno. Ljudje pa morajo vam in vašim sodelavcem predvsem zaupati, kar je še ena vrednota. Vse vrednote težko udejanjamo, če ni zaupanja, ki mora biti tudi do lastnikov in vodstva podjetja, ki strateško usmerjajo podjetje. Zaupati moramo v to, da so njihove odločitve prave. Oni pa morajo biti prepričani, da smo vsi zaposleni pravi, tisti, ki bomo njihovo strategijo tudi izvajali in dosegali zastavljene cilje. Medsebojno sodelovanje med zavarovalnico in zavarovanci mora temeljiti na zaupanju. Zavarovanci morajo zaupati zavarovalnici, prav tako pa zavarovanci skozi izpolnjevanje svojega dela obveznosti do zavarovalnice krepijo zaupanje med nami. In če že samo besedo zaupanje razčlenimo, vidimo, da gre »za upanje«, torej zavarovanec upa, da bo v primeru škode njegova težava urejena, kot je treba, kot pričakuje in kot je to tudi zapisano v zavarovalni pogodbi. To njegovo upanje pa mora zavarovalnica s svojim delovanjem potrditi in zaupanje neprestano utrjevati. Zadnja napisana vrednota v vašem podjetju pa je zmagovalna miselnost. Jo pri vas dovolj gojite? Seveda. A to ne na način, da si samo prigovarjamo, da smo dobri, da smo najboljši, da smo zmagovalci. K temu stremimo na pravi način, ki se kaže tudi v naših rezultatih. Nikoli pa nismo povsem zadovoljni, saj se vsi zavedamo, da lahko vedno naredimo še več. Se ne zadovoljimo s trenutnim rezultatom. Nikoli nisi toliko dober, da ne bi mogel biti še boljši. Zato ves čas svojim sodelavcem poudarjam, da moramo imeti zmagovalno miselnost, da moramo biti samozavestni, saj imamo najboljše produkte, smo odlično strokovno izobraženi in smo vešči dela, ki ga opravljamo. Foto: TimE ■c (L CT (L C ŠPORT 21 Tekmi sezone z Aluminijem! Pogovarjali smo se s celjskim napadalcem Alexandrom Srdicem Nogometaši Celja so v Kopru vpisali nepričakovano zmago, deveto letošnjo. Po golu Alexandra Srdica so se na lestvici zavihteli na četrto mesto. Koprčani so v 38. minuti ostali brez upravičeno izključenega Ivice Guberca, ki je z udarcem v obraz zaustavil Marka Krajcer-ja. Blestel je vratar Matic Kotnik. Celjsko moštvo, ki ga uspešno vodi Miloš Rus, bo v nedeljo gostovalo pri Triglavu, v sredo (20.30) pa bo pričakalo Maribor. Beograjčan Alexander Srdic je v Celje prišel v zimskem prestopnem roku. Najprej je zadel v Stožicah. Kakšni so občutki, potem ko ste odločili tekmo na sončni Bonifiki? Izjemni. Lepo je zmagati na Obali. Ko se z zmago povzpneš po lestvici, je še toliko lepše. O vzdušju v slačilnici pa je brezpredmetno izgubljati besede, saj je izvrstno. Se vam je zdaj dokončno odprlo? Iz vaših ust v božja ušesa. Dejal sem vam že pred časom, da če bo zdravje, potem bodo tudi goli. Nogomet se igra za gole in vsakega sem izjemno vesel. Zdaj najbrž bolj razmišljate o pokalnem tekmo- LESTVICA 1.SNL MARIBOR 26 OLIMPUA 26 DOMŽALE 25 CELJE 26 LUKA KOPER 26 RUDAR 26 GORICA 26 TRIGLAV 25 ALUMINIJ 26 MURA05 26 19 4 3 15 5 6 13 4 8 910 7 910 7 8 711 7 712 6 613 6 515 6 416 59:21 61 55:27 50 32:24 43 26:23 37 32:30 37 28:41 31 32:45 28 25:38 24 23:45 23 32:50 22 Alexander Srdic vanju? Osredotočeni smo predvsem na naslednjo tekmo. V Kranju si želimo novo zmago. Verjamem, da nam lahko uspe. Prihodnji teden bomo gostili Maribor. Obeta se spektakel, zato vabim vse naše navijače. Pokal? Tekmi z Aluminijem bosta najpomembnejši v sezoni. Formo bomo stopnjevali in moramo se uvrstiti v finale. Kako se počutite v Celju? WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje V klubu je vse super. Zadovoljen sem z igralci. Vseskozi mi pomagajo tako kot tudi člani strokovnega štaba in ostali v klubu. Lepo mi je, uživam. Že razmišljate, kaj boste počeli po koncu kariere? V Srbiji sem vpisan v visoko strokovno šolo za nogometnega trenerja. Upam, da bom po zaključeni igralski karieri opravljal trenerski poklic. Ali kaj pogrešate v Celju? Tukaj mi nič ne manjka, morda le Beograd. Sorodniki, prijatelji ... Zato pa gole, ki jih dosegam, posvečam njim. Soigralci so vam že raz-kazali Celje. Kaj pa bi vi njim? V Beogradu bi jim sprva razkril, kakšno je nočno življenje, potem pa še vse ostalo (smeh). Vsekakor bi jim pokazal štadiona Cr-vene zvezde in Partizana. Nato bi jih peljal na tipičen srbski »roštilj«. Ste »delija« ali »grobar«, navijač Crvene zvezde ali Partizana? »Delija«, absolutno. Sem pravi navijač rdeče-belih, saj sem odrasel na severni tribuni. Ko sem bil star 17 let, mi je oče dejal: »Aco, bodi več doma in treniraj, da bodo drugi tebe gledali, kako igraš in zabijaš gole.« Kdo je vaš najboljši prijatelj v Celju? To je seveda Aleksander Bajic, moj »brat« iz Srbije. Tudi z Maticem Kotnikom se dobro razumem. A prav vsi igralci smo odlično povezani in tako je prav. Kdo je največji šaljivec v garderobi? Nedvomno Žan Horvat. On nima konkurence. Zadolžen je za dobro vzduš- je. MITJA KNEZ Foto: GrupA Govejškova in Jelenko Športna zveza Velenje je v domu kulture podelila nagrade in priznanja najboljšim športnicam, športnikom in športnim delavcem Mestne občine Velenje za leto 2012. Najboljša posameznika sta plavalka iz Griž Nastja Govejšek in nordijski kombinatorec iz Zreč Marjan Jelenko. V ekipni konkurenci so brez pravih tekmecev ro-kometaši Gorenja, saj so zmagali še dvanajstič zapored. Tretjo zaporedno zmago pa je med športniki invalidi zabeležil strelec Franček Gorazd Tiršek. V posamični konkurenci je doslej izstopala atletinja Jolanda Batagelj, ki je bila s priimkoma Steblovnik in kasneje Čeplak kar osemkrat proglašena za najboljšo športnico Velenja. V prvem izboru, za leto 1970, sta slavila Nataša Dermol (kotalka-nje) in Karel Ferlež (avto rally). DEAN ŠUSTER Foto: JOŽE SLUGA Nastja Govejšek in Marjan Jelenko Na kratko Ugnal Kauzerja! Osilnica: Na mednarodni kajakaški tekmi na reki Kolpi je nastopilo več kot sto tekmovalcev iz 12 klubov treh držav. V slalomu, ki je štel za nagrado Petra Klepca, se je zelo izkazal Celjan Simon Brus, saj je zmagal pred Petrom Kauzerjem in Hrvatom Filipom Karamarkom. Pri mladincih sta bila na vrhu Celjana - zmagal je Martin Srabotnik, drugi je bil Vid Karner. Konec tedna bo mednarodna tekma v Solkanu. Peterica na stopničkah Maribor: Na 9. mednarodnem turnirju Robi Rajh v ju jitsu so se na visoka mesta zavihteli predstavniki Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Med člani sta bila prva Benjamin Lah in Aleš Verbovšek, tretji pa Žiga Pepel. V mladinski kategoriji je bil Alen Alič drugi, v kadetski pa Peter Mraz tretji. Oštir nazaj k »osam« Velenje: Krožni napadalec RK Maribor Marko Oštir bo v naslednji sezoni znova oblekel velenjski dres. Otrok Gorenja se bo po desetih letih vrnil v matični klub. Nekdanji slovenski reprezentant je igral tudi za Celje Pivovarno Laško, s katerim je leta 2004 postal evropski prvak, in za španskega drugoliga-ša Puerto Sagunto, s katerim je napredoval v 1. ligo. 35-letni Oštir je zbral 104 nastope za slovensko reprezentanco, s katero se je udeležil olimpijskih iger leta 2004 v Atenah. Nemci v Celju Celje: V soboto (13.00) in nedeljo (9.00) bodo na kegljišču Golovec štiri prijateljske tekme. Naši najboljši kegljači in kegljavke se bodo pomerili z Nemci in Nemkami. Tekmi spadata v zaključni del priprav reprezentanc za nastop na svetovnem članskem ekipnem prvenstvu, ki bo od 15. do 25. maja v madžarskem Zalaegerszegu. Slovenski reprezentanci se bosta pred SP srečali še s Hrvaško in Italijo. Za obstanek Celje: Znan je razpored zadnje tretjine tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi. V lokalnih derbijih se bosta najprej 17. aprila pomerila Šmartno in Dravinja, nato 19. maja Dravinja in Šampion, v zadnjem krogu pa v Celju 26. maja še Šampion in Šmartno. Devet krogov pred koncem so Ko-njičani zasidrani na zadnjem mestu. Celjane, ki so tri mesta višje, čaka trd boj za obstanek, povsem mirni pa tudi niso Šmarčani, ki so sicer na petem mestu. (DŠ) Panorama NOGOMET 1. SL, 27. krog: Koper - Celje 0:1 (0:0); Srdic (59), Rudar - Gorica 1:0 (0:0); Etero-vic (51), Aluminij - Maribor 1:2 (1:1), Triglav - Olimpija 1:4 (1:0), Domžale - Mura 1:1 (0:0). 2. SL, 18. krog: Šenčur - Dravinja 2:1 (1:0); Mlakar (80), Šampion - Zavrč 1:6 (1:3); Pe-trič (25), Šmartno 1928 - Krka 0:1 (0:0); Drviševič (80-11 m). Vrstni red: Zavrč 44, Krka 40, Dob 36, Šmartno 23, Šenčur 21, Krško, Šampion 20, Radomlje 19, Bela krajina 18, Dravinja 9. MALI NOGOMET 1. SL, prva tekma finala: Predilnica Litija - Dobovec 6:5 (2:2, 1:0); Kroflič (34, 35); Marolt, Vrabel, Stres (6 m). 1. SL, za obstanek, četrta tekma: Sevnica - Nazarje 7:8 (1:1. 1:0); V. Kugler (23); Se-ničar, Drapič, Brinjovc, Hren, Urtelj, V. Kugler, D. Kugler (6 m). ROKOMET 1. SL (ž), 22. krog: Zelene doline Žalec - Velenje 30:29 (15:15), Ptuj - Celje Celjske mesnine 30:26 (15:13). Vrstni red: Krim Mercator, Zagorje 36, Žalec 30, Krka 26, Velenje 23, Piran 19, Ajdovščina 16, Ptuj 13, Celje 11, Naklo-Tržič, Logatec 8. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 4. krog: Helios - Zlatorog 69:77; Ran-čič 22, Majstorovič 13, Udrih 27, Brodnik 14, Dugum 13, L. Lapornik 10, Dimec 7, Maček, M. Lapornik, Marasovič 2, Maribor - Tajfun 70:79; Pelko 22, Maric 17; Držič 13, Primorac, Pelc 11, Zimic 9, S. Sebič, Ferme 7, Brolih, M. Sebič 5. Vrstni red: Krka 10, Maribor 8, Union Olimpija, Zlatorog, Helios, Tajfun 6. 1. SL, za obstanek, 5. krog: Elektra - Rogaška 50:75; Za-gorc 9, Bajramlič 8, Julevič, Podvršnik 7, Rizman 6, Ata-nackovič 5, Lekič, Collins 4; Tomič 15, Smajlovič, Kitanovič 11, Jotič, Koštomaj 7, Horvat, Petrovič 5, Barač 2, Grosuplje - Hopsi 74:65; Zagorac 23, Tratnik 18; Robertson 19, Vujasi-novič 14, Bristol 12, Martin 10, Jagodnik 7, Vranjkovič 3. Vrstni red: Rogaška 38, Slovan, Elektra 33, Hopsi 31, Mercator 30, Grosuplje 29. 3. SL - vzhod, 21. krog: Komenda - Konjice 69:70; Gabro-všek 24, Zorman 12; Sivka 20, Muzel 14, Požin 12, Meglič 8, Rap 6, Sevšek, Keblič 4, Lajn-šček 2, Primafoto - Luxuris Celje 65:63; Borštner 21, Resnik 17; Kočevar 16, Kahvedžič 13, Ambrož 8, Jan, Bregar 7, Feli-cijan 6, Hajdaraj 4, Germek 2, Vrani - Calcit 94:92; Ž. Ocvirk 20, Jezernik 15, Rumpf, Go-ropevšek, Lukan 13, Pirih 8, Bizjak 7, Rošer 4, L. Ocvirk 1; Matičič 22, Kajnih 15, Nazarje - Janče 98:87; Vodončnik 26, Bitenc 25, Rednak 16, Dragi-čevič 14, Blatnik 9, Ermenc, Polčnik 3, Flere 2; Kavaš 30, Cipot 23. Vrstni red: Krka B 41, Luxuris 37, Posavje, Bistrica 36, Konjice 34, Vrani 31, Primafoto 30, Janče 29, Calcit 28, Medvode 27, Komenda, Nazarje 26. (MiK) 22 KRONIKA Zanika tudi Šega Robert Šega zanika, da bi svetoval prodajo Istrabenzovih delnic - Kristijan Su-šinski Boška Šrota menda ni poznal Na okrožnem sodišču v Ljubljani se v sojenju zaradi sporne preprodaje nekaj več kot 7-odstotnega paketa delnic Istrabenza ponavlja stara zgodba: nihče ni kriv, nihče ne prizna ... Tako lahko povzamemo tudi pričanje nekdanjega člana uprave Pivovarne Laško Roberta Šege, ki naj bi po prejšnjih pričanjih veljal za neke vrste »dežurnega krivca«. Med drugim je nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot v svojem zagovoru omenjal, da je bila pivovarna dolgo časa v izgubi, leta 2006 pa naj bi Šega predlagal, da bi prodali Istrabenzove delnice. To navedbo je na torkovem pričanju Zagovornica Kristjana Sušinskega Varja Holec je poudarila, da je obtožnica v celoti neutemeljena, polna protislovij, nejasnosti in v nasprotju s temeljnimi spoznanji ekonomske stroke. Šega zanikal. Kot je trdil, naj bi Šrot omenjal, da želi takratni predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar kupiti delnice svojega podjetja, o čemer se je Šega nato pogovarjal s še enim obtoženim, nekdanjim Istrabenzovim svetovalcem Spomnimo: do očitanih kaznivih dejanj naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško za 23 milijonov evrov prodala hčerinski družbi Plinfin. Nato je pivovarna za 7.500 evrov Plinfin prodala Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. Skoraj ves dobiček naj bi nakazal Bavčarju (20 milijonov evrov) in Kristjanu Sušinskemu (3,5 milijona evrov). Kristijanom Sušinskim, ki da je tudi predlagal, da bi posel z opcijskimi pogodbami izpeljali prek družbe Microtrust. Šega, ki v času podpisa opcijske pogodbe naj ne bi sodeloval s pivovarno, je bil prepričan, da sta bila o tem Po koncu pričanja Roberta Šege je Bavčar novinarjem povedal, da je bilo pričanje namenjeno konstruktu tožilca, da naj bi za celotnim poslom stal Bavčar. Ta naj bi napeljeval Šrota, da je izpeljal posel. »Pričanje Šege je pokazalo, da ni bilo napeljevanja, da je bil posel popolnoma veljaven,« je še dodal Bavčar. pogovoru obveščena oba prva moža, tako Šrot kot Bavčar, z izvornimi opcijskimi pogodbami pa se je seznanil avgusta 2007. »Da je Pivovarna Laško sklenila opcijsko pogodbo z Microtrustom, mi je Šrot povedal konec marca, prvič pa sem pogodbo videl šele avgusta tistega leta,« je povedal Šega, Vseeno takrat v njej menda ni opazil nekih nepravilnosti, težava naj bi bila le v tem, da izvedba pogodb ni bila opredeljena. Prav tako mu ni znano, da bi s to prodajo delnic pivovarni nastala škoda. Šrota ni poznal »Boška Šrota do očitanih dejanj nisem poznal niti ne obstoja en sam materialni dokaz, da bi z njim komuniciral,« se je na sojenju v zvezi s sporno prodajo delnic Istrabenza branil Kristijan Sušinski, nekdanji svetovalec v Istrabenzu. Zanikal je obe točki iz obtožnice, da je Šrota nagovarjal h kaznivemu dejanju zlorabe položaja in da je šlo za pranje denarja. Sušinski je zanikal storitev očitanih kaznivih dejanj in dodal, da je spreminjajoča se obtožnica navaden konstrukt. Po njegovih trditvah je že decembra 2006 prodal lastne delnice Istrabenza, česar zagotovo ne bi storil, če bi vedel, da bodo delnice naslednje leto zrasle za 200 odstotkov. Rast tečaja delnic so, tako Sušinski, povzročili nakupi delnic Istrabenza s strani KD Skladov. Glede suma pranja denarja je pojasnil, da je bilo 3,5 milijona evrov na njegov transakcijski račun nakazanih kot nadomestilo za opcijske pogodbe z Microtrustom. Denar je prejel na svoj račun in ga porabil v Sloveniji, zato ne razume, kako bi lahko bilo to pranje denarja. Glede oškodovanja pivovarne je Sušinski trdil, da ga ni bilo. Pivovarna namreč sedaj od njega, njegovega mlajšega brata Nastje Sušinskega, Bavčarja in Šrota zahteva 25 milijonov evrov, za kolikor naj bi podjetje oškodovali s preprodajo. »Ne razumem, kakšen bi bil Šrotov motiv, da oškoduje pivovarno, ki jo je tedaj prevzemal, ker ne vem, kaj bi ga vodilo v to. In zakaj bi meni dajal velike vsote denarja za provizijo, če me sploh ni poznal,« je bil na primer eden od stavkov, ki jih je na obravnavi izrekel Sušinski. Tako bo na naslednjih obravnavah eno ključnih vprašanj, kdo se je dejansko dogovoril o podrobnostih posla z Istraben-zovimi delnicami. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Blejskemu poslovnežu Bahtijarju Bajrovicu je sodišče zaradi ponarejanja listin že prisodilo pogojno zaporno kazen osem, kranjskemu odvetniku Branku Lipovcu pa sedem mesecev z dvema letoma poskusne dobe. Sportina mora plačati 50 tisoč evrov kazni. Tako na zatožni klopi ostajajo Igor Bavčar in Boško Šrot ter brata Sušinski. Mnogi trdijo, da gre na ljubljanskem sodišču za sojenje desetletja. Zato bi pričakovali, da bo sodišče vse obtožene povabilo v pravo sodno dvorano. Tako pa sta Sušinski in odvetnica v torkovih jutranjih urah čakala na obravnavo pred drugo sodno dvorano. Kaj mu je naredil parkomat? Malo ukradenega denarja in veliko škode zaradi poškodovanja Cena parkomata znaša približno osem tisoč evrov, lahko pa je še višja glede na to, kakšne dodatne naprave so vanj vgrajene. V Celju je nameščenih 40 parkomatov, ki so tudi na tako imenovano solarno napajanje. 15 parkomatov je v modri coni, ostali so v II. coni parkirišč. Parkomati niso opremljeni s kamerami, vendar se pri ZPO že aktivno dogovarjajo tudi za tovrstno zaščito, saj naj bi testiranje pokazalo, da je to eden boljših načinov varnosti. Letos, predvsem pa v zadnjih treh mesecih je bilo v Celju zelo veliko vlomov v parkomate. Kazniva dejanja so delala sive lase tako delavcem celjskega ZPO kot tudi policistom. Slednji so pretekli teden pri vlomu v parkomat v Aškerčevi ulici zasačili 25-letnega Celjana. Ta naj bi samo letos vlomil v kar 18 parkomatov. Medtem ko si je nakradel 250 evrov, je povzročil za skoraj več kot 12 tisoč evrov škode. Samo z enim vlomom je 25-letnik povzročil tudi do 2 tisoč evrov škode, medtem ko je iz parkomata, če je do blagajne sploh uspel priti, ukradel le od 10 do 20 evrov. Zaradi vse večjega števila vlomov so se pri celjskem ZPO, ki za parkomate skrbi, odločili, da bodo denar iz njih ob rednih obhodih pobirali večkrat in ne le enkrat dnevno. Zgodilo se je namreč, da je v en parkomat tat vlomil tudi dvakrat na dan in to samo nekaj minut zatem, ko so ga vzdrževalci popravili. 25-letniku, ki so ga pri delu zasačili policisti, naj bi od 18 poskusov vloma uspelo priti do denarja v blagajni le osemkrat. Vendar je vselej povzročil ogromno škodo na ohišju parkoma-ta. Kradel naj bi tudi sredi dneva ali celo dopoldne. To pomeni, da ga je nekdo 25-letnika, ki so ga ovadili zaradi tatvin v Celju, sumijo tudi, da naj bi vlamljal še v mle-komate, predvsem v Linhartovi ulici. morda videl, ne pa tudi prijavil, saj so parkomati, v katere je vlamljal, nameščeni skoraj sredi mesta in vsem na očeh. Največkrat so bili tarče parkomati pri križišču Oblakove in Ipavčeve ulice, v Aškerčevi ulici in pri parkirišču Tkanina. V povprečju 15 evrov Ne le na policiji, dokaj jezni so tudi v ZPO Celje. »Računamo predvsem na ljudi, če opazijo kje kakšnega posameznika, ki vlamlja v parkomate, da to sporočijo nam ali na policijo, nikakor pa naj se ne izpostavljajo pred storilci. Zavedati se namreč moramo, da posredno nastaja velika škoda, ki jo na koncu plačujemo vsi prebivalci mesta,« pravi Robert Hostnik, ki je pri ZPO zadolžen za področje upravljanja s parkirišči. »Tudi lani smo Na parkiriščih naj bi se vandali znašali tudi nad ostalo opremo, kot so zapornice in potopni stebri. imeli ogromno škode zaradi teh kaznivih dejanj. 19-krat so vlomili v parkomate in s tem povzročili 9.256 evrov škode, leta 2011 pa so bili trije primeri vloma, višina škode pa je bila 2.638 evrov. V primerih, ko storilcem slučajno uspe priti do blagajne, je celoten znesek največ 50 evrov zaradi našega večkratnega praznjenja blagajne. Povprečen znesek, ki ga tat odnese iz enega par-komata, pa je okoli 15 evrov,« dodaja Hostnik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ZPO Cena popravila enega parkomata znaša od 120 do kar 7.700 evrov. RADIO, KI GA BEREMO 23 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. DONAČKA: Naj zvezde žarijo zate 2. KRAJCARJI: Četudi majhni smo 3. OKROGLI MUZIKANTI: Francoski poljubček 4. MLADIKA: Ko srečam ga z drugo 5. NEMIR: Oj, ta Fani 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. JUST GIVE ME A REASON - P! NK FT. NATE RUESS (3) 2. MERMAID - TRAIN (2) 3. ARMY OF TWO - OLLY MURS (5) 4. IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE (1) 5. FEEL THIS MOMENT - PITBULL FEAT. CHRISTINA AGUILERA (1) 6. ONE WAY OR ANOTHER (TEEN AGE KICKS) - ONE DIRECTION (6) 7. HURT LOVERS - BLUE (4) 8. SILVER LINING (CRAZY 'BOUT YOU) - JESSIE J (7) 9. MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE (3) 10. ON IRA - ZAZ (2) DOMAČA LESTVICA 1. ŠE EN DAN - MI2 (6) 2. VSE JE V GLAVI - COVERLOVER(2) 3. NOV DAN - DA PHENOMENA (4) 4. TATOO - NINA PUŠLAR (3) 5. ZLAŽI SE MI - ALYA (7) 6. NAJ SIJE V OČEH (OZZYLEETIGER MUFFIN MIX) - MUFF (3) 7. ODA - D'NEEB (5) 8. WINDOW - ELVIS JACKSON (2) 9. NOR SIGURNO NE - BIG FOOT MAMA (1) 10. MESTO ŽELJA - LOMBARDO (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: PLAY HARD - GUETTA DAVID FEAT. NE-YO & AKON INVINCIBLE - LEMAR PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ČE SVET ME PUŠČA V DVOMIH - LADYBIRD DINAMIT - DAVID GROM Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Savinjčanka prisega na med 90.6 95.1 95.9 100.3 V žalskem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so v petek odprli stalno čebelarsko razstavo, ki je nastala v sodelovanju žalskega zavoda, Pokrajinskega muzeja Celje in Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline. Nad čebelami in čebeljimi izdelki je navdušena tudi voditeljica Radia Celje Saša Pukl, ki je povezovala petkovo otvoritev, priložnost pa je seveda izkoristila tudi za degustacijo medenih dobrot. Kot pravi, so izdelki iz medu - bodisi v tekoči ali trdni obliki - njeno glavno orožje proti bacilom. Zagotovo ji je kakšno zanimivost ali koristen nasvet o pozitivnih lastnostih čebeljih izdelkov zaupal tudi čebelar Darko Nemivšek (na sliki). Foto: GrupA Atlet, trener in arhitekt Jože Kopitar je letošnji dobitnik zlatega celjskega grba - na sam praznični 11. april ga bo prejel za življenjsko delo z mladimi na področju atletike in za svojo bogato športno ter arhitekturno zapuščino v Celju in seveda tudi okolici. Visokega priznanja je seveda vesel, a z njim opravi podobno, kot je tudi z drugimi že v prejšnjih letih ... Skromno in na hitro. Pravi namreč, da je nagrajen za stvari, ki jih je v življenju rad počel. In kar nekako samoumevno je, da jih je zato tudi dobro opravil. Pa naj gre za njegove športne dosežke, ko je več naslovov republiškega in državnega prvaka v metu kopja kronal na evropskih in svetovnih veteranskih prvenstvih še s sedmimi zlatimi, tremi srebrnimi in enim bronastim odličjem. Ali pa za trenersko delo, ko se je skupaj z zdaj žal že pokojno Natašo Urbančič tudi sam še učil, ali kasneje z Renato Strašek, ki bi zagotovo dosegla še boljše rezultate, če ji ne bi tako nagajale poškodbe. In tudi z arhitekturo, v kateri se ni zadovoljil zgolj z načrtovanjem športnih objektov, po katerih je najbolj poznan, je podobno - zato še vedno »riše«. O vsem tem, pa tudi o tem, zakaj letos ni niti enkrat smučal na Celjski koči, v pogovoru z Ivano Stamejčič v oddaji Znanci pred mikrofonom v nedeljo po 10. uri. Foto: SHERPA TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 11. april_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 12. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 13. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 14. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Kopitar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 15. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Jože Kopitar, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 16. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 17. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje) 24 RAD DOBRO JEM Tudi o hrani, ki diši že v mislih in spominja na neke minule čase, smo v kuharski oddaji na Radiu Celje govorili s Tanjo Roženbergar Šega, direktorico Muzeja novejše zgodovine Celje. O palačinkah, ki so čisto drugačne, če so na primer namazane s pregreto smetano. Ob razpravi, kako danes pridemo do te smetane, smo takoj dobili odgovor, da se tudi ta najde na celjski tržnici. Tanja Roženbergar Šega meni tudi, da bi vsak moral vsaj poskusiti narediti kruh, osnovno, preprosto živilo. Sama ob praznikih, predvsem božiču, tega okrasi s testenimi ptički. Tudi pri teh velja, da vaja dela mojstra. Mogoče bodo na začetku skoraj golobi, mogoče se bodo malce postrani držali čisto na robu kruha, a po nekaj pečenih hlebih bodo takšni, kot morajo biti. Naj vam uspe in dober tek! KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil Sestavine: 2 litra vode, četrt litra ajdove kaše, 1 par domačih klobas, 2dl kisle smetane, sol in poper, lovorov list, žlička moke zapodmet Priprava: Oprano kašo pristavimo v krop, kamor narežemo tudi i in na tanko narezano klobaso. Dodamo vse ostalo in kuhamo, da se kaša zmehča. Juho lahko malo podmetemo in na koncu dodamo kislo smetano. Zdaj je ne kuhamo več, potresemo pa jo s sesekljanim peteršiljem. Priprava: Piščančje meso zmeljemo in ga preprečimo na čebuli. Dodamo začimbe. Brstični ohrovtpoparimo (če so glavice večje, jih prerežemo), nato v nameščeno posodo zlagamo plast ohrovta, plast mesa, kakšno žlico bešamela, pa spetohrovt, meso in tako dalje, zloženko pa na vrhu prelijemo s kislo smetano, v katero smo vmešali jajce in še prej zajemalko čiste juhe. Zapečemo v ogreti pečici. Recept je za dve osebi. KUPON AKCIJA VELJA DO KONCA MESECA APRILA 2013 Rezervacije so priporofljive. Prosim, da vzamete kupon s sabo. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 -Mm fäÄM- Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem na 56 straneh in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA MOTORNA VOZILA PRODAM LAGUNO 2,0 diesel, november 2006, 126.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 727-323. 1144 TAM 80 T 35 kiper prodam. V račun vzamem bukova drva. Telefon 051 314883. 1186 RENAULT 5 diesel, dobro ohranjen, malo vožen, 5 vrat, registriran, prodam. Telefon 031 415-589. 1197 ZELO dobro ohranjen motor (čoper) Ke-ewaj 125, letnik 2007, črne barve, dodatna oprema, 2.250 prevoženih kilometrov, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 806-456. 1224 KUPIM RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 545 RABLJENO vozilo ali skuter 50 ccm, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 97 STROJI PRODAM i w MILA .000 EUR; Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojniie j PE CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14, 03/4257000 KUPIM PRODAM SVETINA, Javornik. Opremljen, vseljiv bivalni vikend prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 1085 ŠENTVID pri Grobelnem Novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine in cela podkletena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 1132 17 km iz Celja prodamo starejšo hišo, velikost 9 * 11 m, garaža 4 * 5 m, skupno zemljišče veliko 1.260 m2. Telefon 031 609-533. 1151 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 PETROVČE. Prodamo nov, delno opremljen poslovni lokal (za ambulante, pisarne in podobno) na naslovu Petrovče 33, 3301 Petrovče, 53,02 m2, v I. nadstropju (3. etaži) poslovne stavbe, za 44.000 EUR. Priključki: elektrika, voda, plin. Informacije po telefonu 041 708-198. n i OT< Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana MEŠALEC za beton ugodno prodam. Telefon 051 365-594. 1130 GORSKI traktor AEBI TT 90, letnik 1994, zelo dobro ohranjen, v delovnem stanju, z rotacijsko koso, prodam. Telefon 041 652-188. 1142 KOSILNICO Bcs 127 Acme motor, nizka kolesa, v zelo dobrem stanju, pripravljeno za košnjo, prodam. Telefon 051 222-685. 1190 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodam. Telefon 031 278-786. 1211 Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja Hm ZAZIDLJIVO parcelo, 1.000 m2, voda, elektrika, manjši zidan objekt, 10 min iz Celja, ugodno prodam. Telefon 031 233-685. p KUPIM DO 3 ha gozda kupim v okolici Celja. Ponudbe po telefonu 051 310-336, po 16. uri. 1194 ODDAM 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozman« 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.0.0. Skmamka 27, IOOO IjiMjana CEPILEC, 21 t, hidravlični, dvohitrostni, z vitlom in kleščami, prodam za 2.100 EUR. Telefon 041 739-853. p KRMILNIK za bale prodam za 300 EUR. Telefon 041 739-853. p POSLOVNI prostor, tri pisarne, v centru Celja, dam v najem. Telefon 041 983114. 1126 OPREMLJENO enodružinsko hišo z vrtom oddam v najem v bližini Celja. Telefon 051 317-879. 1147 TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 409 TRAKTOR Imt, Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, Tomo Vinkovič ter ostale priključke, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST imnmi i astrologinja 0906430 cena pogovora za minoto je 1,99 EUR oz. po ceniku vafega operaterja VRTIČKARJI! Zemljo z vinogradom oddam v najem ali prodam. Telefon 051 314883. 1186 V LEVCU oddamo v najem gospodarsko poslopje in urejen 60 m2 prostor, primeren za arhiv ali skladišče. Telefon 031 616-082. 1193 BIVALNI vikend na prijetni, sončni legi v Lažišah, občina Dobje, prodam. Informacije: Matjaž Lesjak, telefon 041 736-252. p GSM 041404 935 GARAŽO v centru Celja, 15 m2 in stanovanje v Hrastniku, 54 m2, adaptirano 2013, oddam ali prodam. Telefon 051 612-343. 1210 V CENTRU Žalca oddam v najem opremljen gostinski lokal, 44 m2, cena 300 EUR. Telefon 041 399-484. p STANOVANJE PRODAM ODDAM rfHiTM astrologinja jasnovidnost BIOTEBAPIJEI cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje OPREMO za otroško sobo in trosed ugodno prodam. Telefon 031 625-384. 1223 PRODAM DELNO obnovljeno stanovanje, 68 m2, plus klet 8 m2, ki se nahaja blizu centra mesta Celje, celjskega sejma, Citycentra, Gaberje, prodam za 39.000 EUR. Priključki: tudi plin, KTV, domo-fon, plačilo, prepis, ključi. Telefon 031 781-089. 995 DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, dobro vzdrževano, na odlični lokaciji v Preboldu, ugodno prodam za 39.000 EUR. Telefon 031 853-107. 1061 LAŠKO, Huda Jama. V bližini sindikalnega doma in športnega igrišča ugodno prodam mansardno stanovanje, veliko 81 m2. Telefon 051 344-237. 1090 DVOSOBNO stanovanje, 60 m2, z vsemi priključki, na Ljubljanski cesti v Celju, 1.050 EUR/m2, prodam. Telefon 041 940-635. 1128 NA Lipico 1, Šentjur. Prodam enosobno stanovanje, veliko 40 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 362-042. Š 93 ENOSOBNO stanovanje na Hudinji, 5. nadstropje, dvigalo, obnovljeno, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 314-910. 1143 ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n V BLIŽNJI okolici Celja oddam dvosobno opremljeno stanovanje urejenemu paru ali ženski. Telefon 031 264-604. 1157 GARSONJERO, opremljeno, v Celju v bloku oddam. Telefon 041 727-243. 1208 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p DVE mladi burski kozi za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 208-207. 1139 IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor KRAVO s teletom in teličko, 330 kg, prodam. Telefon (03) 5774-097, 031 846444. 1154 TELICI simentalki, 430 kg in 230 kg, prodam. Telefon 040 524-780. 1182 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 782-708. 1181 SOBOTA, 13. april 9.45 in 14.45 15.00 SREDIŠČE MESTA MINUTKA ZA PESEM CELJSKI DOM - VELIKA DVORANA TEKMOVANJE DEKLIŠKIH ZBOROV CELJSKI DOM - VELIKA DVORANA NASTOPI ZBOROV IN GLASBENA DELAVNICA - SKUPNO PETJE CELJSKI DOM - VELIKA DVORANA KONCERT PRVOUVRŠČENIH ZBOROV S PODELITVIJO NAGRAD IN PRIZNANJ VSTOP NA VSE DOGODKE JE BREZPLAČEN NEDELJA, 14. april KREKOV TRG ZAKLJUČNI KONCERT MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL INTERNATIONAL YOUTH Več informacij o festivalu: e-mail:tic@celje.si. www.celeia.info V CELJU SMO FACE Pokrovitelj: CHOIR FESTIVAL Ekskluzivni pokrovitelj v «w radijskem in tiskanem mediju: ZAMENJAM STANOVANJE, last Nepremičnin, 39 m2, pritličje, balkon, zamenjam za večje. Telefon 031 565-741. 1203 PRODAM ŠEST stolov za jedilnico, 15 EUR/eden, prodam. Telefon 031 657-069, (03) 5741-416. 1209 KOKOŠI nesnice, mlade ter bele težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg in 400 kg telico simentalko, bš, prodam. Kupim krave in telice za zakol. Telefon 031 423-297. 954 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, možne polovice, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p BIKCA, sivo rjave pasme, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 031 596-722, zvečer. 1169 TELIČKO simentalko, 120 kg, prodam. Telefon 041 283-075. 1174 BIKA, 130 kg in dve telici, 130 in 180 kg, kravo, brejo v 5 mesecu, prodam. Telefon 041 547-769. Š 94 PRAŠIČE, težke 25 do 40 kg. Cena 2,50 EUR/kg, cepljeni proti zajedavcem, dobili vitamine, prodam. Po želji dostavimo na dom. Telefon 041 973-177. 1179 MALO stanovanje oddamo v centru Celja blizu parka. Telefon 041 531-284. 1110 DVOSOBNO stanovanje v centru Celja dam v najem. Telefon 041 983-114. 1126 NA novo urejeno enosobno stanovanje v 3. nadstropju z zastekljenim balkonom v centru Prebolda oddam v bližini pošte. Cena po dogovoru ob ogledu stanovanja. Telefon 070 712-486, 031 288611. 1192 10.00 20.00 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE www.drva.info NA kmetiji Reberšak prodamo bele piščance za nadaljnjo rejo, možna dostava, možna je dobava enodnevnih piščancev. Informacije po telefonu 031 858087. 12 2 5 KUPIM tel.: 051 359 555 lnglesd.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodamo. Telefon 031 497-410. 1183 MLADIČA mešanca rotweiler cana corso, starega 4 mesece, prodam. Telefon 070 535-055. 1175 KRAVO simentalko, brejo 4 mesece, drugega teleta, pregledano, prodam za 1.000 EUR. Telefon 041 282-805. 1170 KRAVO lisasto, staro 6 let, s teletom bikcem, težkim 120 do 130 kg, prodam za 1.300 EUR. Telefon 041 282-805. 1170 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon 031 464-629. 1201 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, prodam. Rače, telefon 041 327-241. p DVA bikca sivčka, stara 5 mesecev, prodam. Telefon 040 641-930. 1199 ZAJCE, velike pasme, samice in samce, oče orjak, odlične za razplod, prodam. Telefon 041 775-328. 1200 PONI žrebička poceni prodam. Telefon 041 264-132. L 50 TELIČKO simentalko, staro 12 tednov, prodam. Telefon 031 787-009. 1213 BIKCA simentalca, 250 kg, pašnega, eko reja, cena 750 EUR, možen prevoz in teličko limuzin, 260 kg, pašno, eko reja, možen prevoz, prodam za 650 EUR. Telefon 070 866-657. 1206 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391. 1214 BIKCA simentalca, težkega 190 kg, prodam. Telefon 031 823-820. 1222 DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p BREJO kravo simentalko kupim. Telefon 031 582-624. 1172 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PRODAM Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjujemo preteklost, pomagamo pri razumevanju sedanjosti in soustvarjamo prihodnost. Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja. Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi dedek in pradedek FRANC OGLAJNER (4. 11. 1921 - 7. 4. 2013) borec Kozjanskega odreda Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsi njegovi ZAMENJAM RDEČE vino, domače, ni škropljeno, prodam. Telefon 031 340-316. 1117 JABOLČNIK, sadjevec in belo vino mešanih sort prodam. Telefon 031 768-175. 1108 TRI silažne bale in seno, okolica Kalobja, prodam. Telefon (03) 5738-181, 031 273-205. 1106 KOCKE sena ali rinfuzo, 5 silažnih bal, prodam. Telefon 031 207-444.1105 SUHO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 041 565-348, po 16. uri. 1131 SLANINO, kakovostno, za cvrtje, prašič je hranjen s kuhano domačo hrano, ugodno prodam. Telefon 5794-285. 1158 SEDEM silažnih bal otaviča prodam. Telefon (03 ) 5743-054, 070 724-162. 1171 VEČJO količino hlevskega gnoja prodam. Telefon 041 866-612. 1173 CIPRESE navadne in smaragd ter pušpan ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 1185 ZA seno dam odlično vino in žganje. Telefon 031 415-810. 1165 OSTALO PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg in breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Prodam tudi silažne bale. Andrejeva kmetija iz Jazbine, telefon 031 509-061. 841 SENO v rinfuzi in boks za teleta prodam. Telefon 070 667-374. 1109 SUHE deske, 2 cm, 10 m3, dolžina 1 do 4 m, prodam. Telefon 031 649-201. 1125 TRAKTOR Stayer 540, 40 KM in diatonično harmoniko Resnik, B, Es, As, trivrstno, prodam. Telefon 041 783-347. 1134 ELEKTRIČNO kolo, skoraj nič prevoženo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 548-769. 1141 BIKCA, čb, 180 kg, zelo lepega in dvo- ali 4-vretenski pajek Fahr za obračanje sena, dolžina 4,5 m, prodam. Telefon 031 866-924. 1140 KORUZO, kozlička za nadaljnjo rejo in domačo slivovko prodamo. Telefon 040 801-073. 1149 MODUL zidno opeko, staro približno 20 let, nerabljeno, prodam po simbolični ceni. Bikca simentalca, 130 kg, prodam. Telefon 031 747-930. 1164 BIKCA simentalca, za nadaljnjo rejo in suha bukova drva prodam. Telefon 041 318-144. 3767 SUHA drva in suhe jurčke - gobe prodam. Telefon 031 851-448. 1205 NAPRAVO za vezanje kurilnih butar prodam. Telefon 031 611-745. 1216 KUPIM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold OČKA želi spoznati neplodno žensko, ki bi sprejela njegovega sina. Telefon 031 860-668. KLETKE za zajce kupim. Telefon (03) 5735-041. 1114 HLODOVINO iglavcev na panju ali kami-nonski cesti in celulozni les kupim. Telefon 031 649-201. 1125 HLODOVINO smreke, jelke odkupujemo. Telefon (03) 838-8516. 1156 47-letni moški, čustven, delaven, dobrega srca želi za novo, skupno pot spoznati prijazno žensko ali mamico, ki ceni medsebojno zaupanje. Telefon 031 266-673. 1180 SIMPATIČNI 45-letni Celjan, pošten, zaposlen, želi spoznati žensko za resno zvezo. Telefon 031 846-908. 1195 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAhvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice IVANKE KOLAR iz Ivence pri Vojniku (5. 8. 1928 - 24. 3. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodom župnikom Vicmanu, Pergerju in Vrisku za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Mileni Jurgec za ganljive besede, pevcem za odpete pesmi, gospodu za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Še enkrat hvala vsem za spoštovanje, ki ste ga izrazili naši dragi mami. Žalujoči vsi njeni NOVO v Celju! Vsi, ki ste osamljeni, razočarani, želite srečanja z urejenimi damami in gospodi, pokličite Društvo osamljenih čebelic in metuljev Evrina. Telefon 041 525-061, 031 802-103. 111 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 070 473-046. 1202 PROJEKTIRANJE - izdelava načrtov hiš, gospodarskih, poslovnih objektov. ARS projektiranje, Anton Strniša, s. p., Ga-brovec 1A, 3241 Podplat, telefon 031 393-560, (03) 810-4182. n IZVAJAMO parketarska, keramičarska in soboslikarska dela. Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, Griže, telefon 041 522035. 1069 IZVAJAMO različna gradbena dela (vzdrževalna na objektih, škarpe, tlakovanje, asfaltiranje ...) dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, čistilne naprave, kronsko vrtanje ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1076 SENO v rinfuzi, možno kocke, po dogovoru, prodam. Kupim bika od 350 do 700 kg. Telefon 070 260-659. 1198 'MM ni H.a.O. 'J flHl.'L S n vedeževanje, astrologija, feng sfiui P 1215 ZAPOSLITEV IŠČEMO voznika v mednarodni špediciji, vožnja s polpriklopnim hladilnim vozilom, 5 let delovnih izkušenj, kategorija C + E, NPK. Telefon 031 703-122, (03) 492-1421. Frigotransport Pišek & HSF d. o. o., Lopata 17, Celje. p IŠČEM delo: pomoč pri gospodinjskih opravilih (čiščenje stanovanja, likanje ...). Informacije po telefonu 041 338-318. 1191 Äa attrologmja i däca S-rn-r.Q'ügija: «palttj'ja vedt'itvalkj JASNA Nflarm 5 'ij.nr.ke k.irli* w astrolog DANIEL »Urologi/a ferig shu> SP k* lil A angilitt üfrl,. dganfkc1 '.3':" W mdtiHBlki KARCNA 1&3 psi cigan^c karti vt'di'Zf v.alkj EMA ^r Ol ciganskc karte vpdpzvvalka ANA ogaris-ke kam* vvdtüt1 vjlkj ULA ciganjki- kam* vi liriSki kljuii Pokličite nas ceneje! IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n IZVAJAM enostavna vzdrževalna dela in pomoč na domu in kmetiji. Telefon 070 327-585. Davida Jager, Svetelka 11 b, Dramlje. 930 GRADITELJI, pozor! Izdelujemo strojne omete, tlake, vse vrste fasad. Konkurenčne cene, dolgoletne izkušnje. Telefon 031 623-000. Omes gradbeništvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 983 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1219 % fhnma in dajanom m LIR 1.1.1 | t(.» | MHz lO-U.l | tO.* H Hi pssm! pctdfrs.4iil), QctTibS najlepše.. Poroke Šentjur pri Celju Poročila sta se: Suzana BRATEC iz Jelc in Damjan LOKNAR iz Loke pri Žusmu. Velenje Poročila sta se: Ana KRALJ in Žiga MELANŠEK, oba iz Velenja let, Janez KRAJNC iz Kostriv-nice, 96 let, Pavle BRZULJA iz Ljubljane, 94 let, Elizabeta SKAZA iz Novak, 62 let, Franc CVIKL iz Klanca, 73 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI I POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ Smrti Celje Umrli so: Štefanija RUDOLF iz Migojnic, 90 let, Julijana ŠVERT iz Velenja, 73 VOJNIK in CELJE | 24 UR OBISK NA DOMu| INFORMACIJE 27 Ni dneva, ne noči, da v mojih mislih nisi ti, moja solza te ni zbudila, le žalost v očeh še bolj poglobila, v srcu pa nastala je globoka bolečina. V SPOMIN JOŽETU SPLAJTU (2. 2. 1966 - 11. 4. 2012) Težko je verjeti, še težje sprejeti, da mineva eno leto, kar te je kruta usoda vzela iz naše sredine. Vsepovsod so sledi tvojih pridnih rok, za tabo nastala je velika praznina. Iskreno bi se rada zahvalila vsem, ki nam še zdaj stojite ob strani, ostajate zvesti njegovemu spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Neizmerno te pogrešamo: tvoja Majda, tašča in ostalo sorodstvo Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče. V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče, ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ŠTEFANIJE SRNOVRŠNIK iz Gorice pri Šmartnem 21 (20. 11. 1933 - 8. 3. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v težkih trenutkih življenja pomagali, ji stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Bil si kot angel, angel, ki živi, bil si nekdo, nekdo, ki ne trpi, sedaj si spomin, pogrešamo te! Ni te več, ni tvojih sledi, ni več tvojih rjavih oči. Ni nasmeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z neba. V SPOMIN JURETU ARHANIČU z Obrtne ceste 24, Trnovlje pri Celju (5. 12. 1990 - 8. 4. 2011) 8. aprila je minilo dve leti, kar te je kruta bolezen iztrgala iz naše bližine. Zdaj si tam, kjer ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v svojem srcu in lepem spominu. Neizmerno te pogrešamo - tvoji najdražji Šmarje pri Jelšah Umrli so: Valentina ŽIBRET iz Kranja, 77 let, Martin BERK iz Rogaške Slatine, 86 let, Marija ZDOLŠEK iz Šentjurja, 86 let, Rozalija ZOBEC iz Kristan Vrha, 74 let, Štefanija ZUPANC iz Tratne pri Grobelnem, 85 let, Edvin STRAŠEK iz Polžanske vasi, 77 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija ŠU-MLJAK iz Vodruža, 88 let, Angela SENICA iz Prapre-tnega, 84 let, Miladin SAVIC iz Rogaške Slatine, 62 let, Cvetka SMOLE s Kamenega, 44 let, Silvo RAVNAK iz Celja, 77 let. Žalec Umrla sta: Ivana VOLK iz Migojnic, 80 let, Albin HE-RODEŽ s Polzele, 94 let. Mozirje Umrli so: Mehmed KO- ČAN iz Kamnika, 63 let, Ferdinand Alojzij RIFELJ iz Težko te je bilo izgubiti, še težje se bo naučiti brez tebe živeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA BOMBAČA iz Tumove ulice 6, Škofja vas (28. 2. 1929 - 29. 3. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Pergerju za opravljen cerkveni obred, hvala gospe Ivici Kos za besede slovesa in hvala tudi pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala zdravnici gospe Manici Žerjav za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Primožič za spoštljivo in celovito opravljene storitve ter organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi Ko izgubiš, kar rad si imel, kar tvoje je oko ljubilo, ko se zavedaš, da si sam in živ, želiš si mir, tišino ... (m. p.) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame in ome ŠTEFKE RUDOLF iz Migojnic 40 se iskreno zahvaljujemo za pomoč in prijaznost, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala pogrebni službi Morana, hvala za prelep govor in godbi Zabukovica za sočutno odigrane pesmi. Zahvaljujemo se tudi osebju nefrološkega oddelka v bolnišnici Celje ter dr. Mariji Koberski. Hvala tudi sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in tople besede. Žalujoči: hči Beba z Zlatkom, vnukinja Nailja z Darkom, Zojo in Tajem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice HELENE FON iz Velikega Širja, Zidani Most (4. 11. 1923 - 17. 3. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, cvetje, sveče, svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi MPZ Antona Aškerca Rimske Toplice, cerkvenim pevcem, trobentaču za odigrane pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, sosedi Mariji za sestavljen govor in govornici, ki je prebrala besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Gornjega Grada, 98 let, Pavel ZAVRŠNIK iz Naklega, 58 let, Jožef MAVRIČ iz Spodnje Kraše, 81 let, Anton ŠTRUKL iz Rovt pod Menino, 87 let, Zdravko BRUNET iz Prihove, 80 let, Marija BELE iz Doble- Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega upanja, bolezen bila je močnejša od volje tvojega življenja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta in brata IGNACA JOŠTA (23. 7. 1943 - 23. 3. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala dr. Aliju Nassibu, prof. dr. Petru Černelču, dr. Mateji Grat in zdravstvenemu osebju hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani in bolnišnice Celje. Zahvala gasilcem GD Planina in okoliških krajev, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo članom društva upokojencev Planina, sodelavcem Izletnika Celje in Izletnika Celje, PE Sevnica, RK Planina, kolektivu Policijske postaje Šmarje in Laško, kolektivu podjetij Termoglas, Solarmont in Steklarstvo Mlakar. Zahvala govornikom g. Martinu Luskarju, g. Rihardu Stopinšku in g. Srečku Lesjaku za besede slovesa ob grobu, pevcem za odpete žalostinke in odigrano pesem slovesa, pogrebni službi Žalujka in župnikoma g. Jožetu Vengustu in g. Jožetu Hriberniku za opravljen cerkveni obred. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: žena Anica, sin Rafko, hčerki Renata in Darja z družinami, sestra Marica, brata Tine in Jože z družinami SLOVO Ko umrem, pustite balkon odprt. Deček pomaranče je (z balkona ga vidim). Kosec žito kosi (z balkona ga slišim). Ko umrem, pustite balkon odprt. (F. G. Lorca) Sporočamo žalostno vest, da nas je po krajši bolezni nenadoma zapustila ljuba mama in babica FRANČIŠKA ANDRENŠEK rojena Potočnik Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 11. aprila 2013, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan slovesa od 12. ure v mrliški vežici številka 2. Žalujoči svojci Minilo je leto žalosti, kar svečke ti v pozdrav gorijo. Ni ure ni dneva in ne noči, povsod si z nami v srcu ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN ljubečemu možu, očetu, dediju, tastu in bratu ANTONU BELINI (24. 12. 1944 - 12. 4. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate ob grobu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji tine, 92 let, Marija PODKRI-ŽNIK iz Tera, 65 let. Velenje Umrli so: Marija GRA-CUN iz Luč, 80 let, Egidij PETRETIČ iz Velenja, 82 let, Anton BOMBAČ iz Celja, 84 let, Marija VRČKOVNIK iz Topolšice, 80 let, Viktorija BREZOVŠEK iz Velenja, 83 let, Zofija OVNIK iz Velenja, 66 let, Martin JAVORNIK iz Šentjurja, 69 let, Terezija ROSENSTEIN iz Mozirja, 82 let, Vincenc MIHOLAČ iz Radelj ob Dravi, 85 let, Ivan POD-HRAŠKI iz Rogaške Slatine, 84 let, Feliks ČREŠNAR iz Zreč, 79 let, Ana Marija PE-PERKO iz Celja, 71 let, Karel KRŽAN iz Radeč, 86 let. n n 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI KOSOVO, ALBANIJA, NEMČIJA, ANGLIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.4.2013; TALIA TRANSPORT, POSREDNIŠTVO, PREVOZI, STORITVE, D.O.O., KOCBEKOVA CESTA 8, 3202 LJUBEČNA AVTOMEHANIK SAMOSTOJNI AVTOMEHANIK LAHKIH DOSTAVNIH VOZIL - M/Ž; DELO NUDIMO SAMOSTOJNEMU AVTOMEHANIKU LAHKIH DOSTAVNIH IN OSEBNIH VOZIL. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.4.2013; GV PREVOZI ROBERT GRUDNIK S.P., CELJSKA CESTA 56, 3212VOJNIK ELEKTROMONTER ELEKTROMONTER - DELO V AVSTRIJI IN NEMČIJI - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, VEZANJE ELEKTRIČNIH RAZD. POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.4.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE ELEKTRIKAR POLAGANJE IN MONTIRANJE EL. KABLOV - DELO V SLOVENIJI IN V AVSTRIJI - M/Ž; POLAGANJE IN MONTAŽA ELEKTRIČNIH KABLOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.4.2013; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 14, 3000 CELJE PLESKAR PLESKAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; PLESKAR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 18.4.2013; GALONA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CESTA NA OSTROŽNO 10, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ NOVIH IN RABLJENIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.4.2013; AM-TB TRANSPORT, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., KUKOVČEVA ULICA 1, 3000 CELJE CVETLIČAR CVETLIČAR ARANŽER - DELO V CELJU - M/Ž; PRODAJA IN ARANŽIRANJE, TER SKRB ZA ROŽE V DARILNO CVETLIČNI TRGOVINI, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2013; ARGOS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRESERJE 9, 1352 PRESERJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 15.4.2013; FARKI-PRALNICA, PREVOZI, GOSTINSTVO ANDREJ FARKAŠ S.P., PRISTOVA 5 B, 3204 DOBRNA KUHAR KUHAR - PEKA PIC- M/Ž; PRIPRAVA PIC IN HRANE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 15.4.2013; FARKI-PRALNICA, PREVOZI, GOSTINSTVO ANDREJ FARKAŠ S.P., PRISTOVA 5 B, 3204 DOBRNA STROJNI TEHNIK OPERATER CNC REZKALNEGA STROJA - M/Ž; UPRAVLJANJE IN PROGRAMIRANJE STROJA CNC REZKALNEGA STROJA, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2013; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; PREVZEMA DOKUMENTACIJO (OPERACIJSKI LIST) IN IZ- VAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC STROJU GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM. NASTAVLJA CNC STROJE, ORODJA IN PRIPRAVE ZA DELO. NADZORUJE DELOVANJE CNC STROJA IPD, NEDOLOČEN ČAS, 22.4.2013; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE UE LAŠKO ELEKTROMEHANIK ELEKTROMEHANIK - M/Ž; MONTIRANJE ELE-KTRO NAPRAV IN SERVISEIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.4.2013; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA KOZMETIČARKA - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 27.4.2013; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE GRADBENI TEHNIK REFERENT NA STANOVANJSKEM PODROČJU-UPRAVNIK STANOVANJSKE DEJAVNOSTI - M/Ž; UPRAVLJANJE STANOVANJ, DELA SAMOSTOJNEGA REFERENTA, UPRAVNIŠTVO, KOORDINACIJA DEL, VODENJE IN AŽURIRANJE EVIDENC, IZDELAVA GRADBENE DOKUMENTACIJE, DELITEV STROŠKOV UPORABNIKOM, GRADBENI NADZOR IN OSTALA DELA PO NALOGU PREDPOSTAVLJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.4.2013; JAVNO PODJETJE KOMUNALA LAŠKO D.O.O., PODŠMIHEL 1 E, 3270 LAŠKO UNIVERZITETNA IZOBRAZBA PROMOTORKA - M/Ž; OPRAVLJANJE PROMOCIJ, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 27.4.2013; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE V ZD RADEČE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA S PODROČJA PEDIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2013; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8,1433 RADEČE UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DELAVEC ZA POMOČ PRI IZVEDBAH FASAD - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI FASAD TER PLESKANJU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 11.4.2013; ZABUKOVŠEK IN PARTNERJI PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.N.O., ŽIČE 4, 3215 LOČE PEK PEK KRUHA IN PECIVA - M/Ž; PEK KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.4.2013; DOMAČE PEKARNE, PEKOVSKI PROIZVODI D.O.O., DRAŽA VAS 77, 3215 LOČE Čas za presajanje je od 15. aprila ob 9. uri do 28. aprila ob 19. uri. 11 ČE plod 12 PE plod do 10. ure 13 SO korenina 14 NE korenina 15 PO korenina do 14. ure, od 15. ure cvet 16 TO cvet 17 SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. STROJNI TEHNIK DELOVODJA - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT OZIROMA KANDIDATKA SE BO PRI SVOJEM DELU SREČAL/A Z OPERATIVNIM VODENJEM IN NADZIRANJEM DELOVNEGA PROCESA S POUDARKOM NA VODENJU LJUDI, OPRERATIVNIM USKLAJEVANJEM PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI, ZAGOTAVLJANJEM TEHNOLOŠKE IN DELOVNE DISCIPLINE IN UKREPANJEM, DNEVNIM POENTIRANJEM IN MESEČNIM ZAKLJUČEVANJEM PODATKOV NA DELOVNEM MESTU TER DRUGE AKTIVNOSTI V SKLADU S POOBLASTILI, OPREDELJENIMI V AKTIH O POOBLASTILIH. OD NOVEGA SODELAVCA ALI SODELAVKE PRIČAKUJEMO TUDI VOLJO IN ŽELJO DO PRIDOBIVANJA NOVIH ZNANJ IN IZKUŠENJ TER NJIHOV PRENOS NA DRUGE SODELAVCE. NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2013; SWATYCOMET, UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 60, 2000 MARIBOR UE ŠENTJUR PRI CELJU GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNA IZOBRAZBA PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE-LOGOPED, LOGOPED - M/Ž; SODELOVANJE PRI SISTEMATSKIH ZDRAVSTVENIH PREGLEDIH IN ODKRIVANJU RAZVOJNIH MOTENJ NA PODROČJU GOVORA, PREVERJANJE IN UGOTAVLJANJE GOVORNEGA STATUSA, IZDELOVANJE PROGRAMA TERAPIJE, STROKOVNO SVETOVALNO DELO S STARŠI, SVOJCI,VZGOJITELJI, UČITELJI PRI OBRAVNAVI IN RAVNANJU Z GOVORNO MOTENIMI OSEBAMI, RAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU ZDRAVLJENJA IN REHABILITACIJE, VODENJE LOGOPEDSKE DOKUMENTACIJE, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 13.4.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX,MONTAŽA NA TERENU IZOMETRIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2013; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELOVODJA - PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59, 3257 PODSREDA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - TRANSPORTNIH SISTEMOV V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI -DELO V TUJINI - M/Ž; MONTAŽA TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.4.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59, 3257 POD-SREDA MIZAR LESNI MODELAR - M/Ž; PRIPRAVA LESA IN ORODJA ZA STRUŽENJE, ROČNO STRUŽENJE NAJZAHTEVNEJŠIH VRST LESENIH MODELOV ZA UNIKATNE STEKLENE IZDELKE, IZDELOVANJE RAZLIČNIH PRIPOMOČKOV ZA DELO, IZDELOVANJE DRUGIH LESNIH ELEMENTOV ALI IZDELKOV, UVAJANJE NOVINCEV V DELO, DRUGA DELA IN NALOGE PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.4.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK MASER J TERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE MASAŽ VEČ VRST (TUI-NA, SHITZU, REFLEKSNA MASAŽA STOPAL, ŠPORTNA MASAŽA, TERAPEVTSKA MASAŽA), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.4.2013; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM D.D., ZDRAVILIŠKI TRG 12, 3250 ROGAŠKA SLATINA KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČARKA - M/Ž; IZVAJANJE MANIKURE, PEDIKURE, NEGE OBRAZA IN TELESA, DEPILA-CIJ ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.4.2013; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM D.D., ZDRAVILIŠKI TRG 12, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 20.4.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA FASADER, SLIKOPLESKAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; STROJNO OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.4.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFARIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE KUHAR KUHAR - PICOPEK - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HLADNIH ALI TOPLIH JEDI. PRIPRAVA IN PEKA VSEH VRST PIC., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; GOSTILNA "PRI BRIGITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE LOKALNI ASISTENT POSLANKE EP - VELENJE - M/Ž; ASISTENT NA PROJEKTU HRANA ZA ZDRAVJE IN DELOVNA MESTA. DOLOČEN ČAS DO 1.7.2014, 15.4.2013; ZOFIJA MAZEJ KUKO-VIČ, GASPARIJEVA 11, 1000 LJUBLJANA UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.5.2013; AVTOPREVOZNIK BORISLAV STOJAKOVIČ S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE OSKRBNIK IN VZDRŽEVALEC NAPRAV IN OBJEKTOV - M/Ž; OSKRBOVANJE NAPRAV, VZDRŽEVANJE NAPRAV, OSKRBOVANJE OBJEKTOV, VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.4.2013; BAB GRAD, GRADBENO PODJETJE, D.O.O., VRBJE 42, 3310 ŽALEC NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE POSL.OBJEKTA, OPREME IN DELOVNIH SREDSTEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2013; AVTOKONTROL TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA, TRANSPORT IN STORITVE, D.O.O., CESTA NA LAVO 1, 3310 ŽALEC KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR MONTER - M/Ž; DELA V DELAVNICI IN PRI MONTAŽI HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 12.4.2013; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 3301 PE-TROVČE PEK SAMOSTOJNI PEK KRUHA IN PECIVA - DELOVNO MESTO JE V PREBOLDU - M/Ž; PEKA KRUHA, PECIVA, BUREKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.4.2013; PEKARNA DANES, DANIJELA STOILKOVIČ S.P., HMELJARSKA CESTA 2, 3312 PREBOLD ELEKTROTEHNIK DELOVODJA - M/Ž; VODI SKUPINO ZAPOSLENIH, ELEKTRO VZDRŽEVANJE, ORGANIZIRA DELO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.4.2013; BAB GRAD, GRADBENO PODJETJE, D.O.O., VR-BJE 42, 3310 ŽALEC INŽENIR INFORMATIKE (VSŠ) TEHNIKI ZA RAČUNALNIŠKA OMREŽJA IN SISTEME, SKRBNIK INFORMACIJSKIH SISTEMOV - M/Ž; TEHNIKI ZA RAČUNALNIŠKA OMREŽJA IN SISTEME VZPOSTAVLJAJO, UPRAVLJAJO IN VZDRŽUJEJO OMREŽJA IN DRUGE PODATKOVNE KOMUNIKACIJSKE SISTEME: UPRAVLJANJE, VZDRŽEVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK OMREŽNIH SISTEMOV, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PODATKOVNIH KOMUNIKACIJSKIH SISTEMOV, POMOČ UPORABNIKOM PRI TEŽAVAH Z OMREŽJI IN PODATKOVNO KOMUNIKACIJO, PREPOZNAVANJE PODROČIJ, KJER JE POTREBNA NADGRADNJA OPREME IN PROGRAMSKE OPREME, NAMESTITEV RAČUNALNIŠKE STROJNE OPREME, OMREŽNE PROGRAMSKE OPREME, PROGRAMSKE OPREME ZA OPERACIJSKE SISTEME IN PROGRAMSKE OPREME ZA APLIKACIJE, IZVAJANJE ZAGONA IN ZAUSTAVITVE KOT TUDI OPERACIJ VAROVANJA IN PRIKLICA PO NEZGODAH ZA RAČUNALNIŠKA OMREŽJA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.4.2013; INOVIS - INOVATIVNI INFORMACIJSKI SISTEMI, DRUŽBA ZA INFORMACIJSKI INŽENIRING, SVETOVANJE, TRGOVINO IN TELEKOMUNIKACIJE D.O.O., RIMSKA CESTA 45, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST REFERENT ZA NABAVO IN IZVEDBO- M/Ž - M/Ž; NABAVLJANJE MATERIALA, ORGANIZIRANE NABAVE IN SPREMLJANJE TER IZVEDBA NABAVNEGA PROCESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.4.2013; BAB GRAD, GRADBENO PODJETJE, D.O.O., VRBJE 42, 3310 ŽALEC UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK DIPLOMIRANI PRAVNIK - M/Ž; SESTAVA RAZNIH TOŽB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.04.2013, KDO STUDIO, STORITVE, D.O.O., VRUNČEVA ULICA 39, 3000 CELJE KINO PLANETTUS Spored od 11. 4. - 17. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Django brez okovov - vestern nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10 Duša - fantazijski četrtek: 20.35 petek, sobota: 20.35, 23.10 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.20 G. I. Joe 2 - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, sreda: 18.50, 21.05 petek, sobota: 16.35, 18.50, 21.05, 23.25 torek: 21.05 Jack, morilec velikanov - akcijski, avantura, 3D od četrtka do srede: 16.05, 21.00 Krudovi - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 17.40 sobota, nedelja: 13.05, 15.25, 17.40 Krudovi - animirani, 3D četrtek, sreda: 16.00, 16.35, 18.05 petek: 16.00, 18.05 sobota, nedelja: 11.30, 13.50, 16.00, 18.05 ponedeljek: 16.35 torek: 16.00, 18.05 Mogočni Oz - akcijski, avantura četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.25 sobota, nedelja: 12.10, 18.25 Padec Olimpa - akcijski triler četrtek: 18.00, 20.30 petek, sobota: 18.00, 20.30, 23.00 nedelja: 13.00, 15.30, 18.00, 20.30 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 20.30 Polnih 21 - komedija četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 19.05 Pozaba - avantura, znanstvena fantastika četrtek: 15.35, 18.15, 19.45, 20.50 petek: 15.35, 18.15, 19.45, 20.50, 22.45, 23.20 sobota: 12.45, 15.35, 18.15, 19.45, 20.50, 22.45, 23.20 nedelja: 12.45, 15.35, 18.15, 19.45, 20.50 ponedeljek: 19.45, 20.50 torek, sreda: 15.35, 18.15, 19.45, 20.50 Prvo leto po poroki - ljubezenska romanca od četrtka do srede: 16.00 Razbijač Ralph - animirani film, 3D sobota, nedelja: 11.40, 14.20 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija sobota, nedelja: 12.00, 14.53 Srečen za umret - drama, komedija četrtek: 20.15 petek: 16.40, 20.15, 22.20 sobota: 13.10, 16.40, 20.15, 22.20 nedelja: 13.10, 16.40, 20.15 ponedeljek, sreda: 16.40, 20.15 torek: 20.15 Za dežjem posije sonce - komedija od četrtka do srede: 21.15 Zambezija - animirana komedija nedelja: 18.00 ČETRTEK 20.00 Opomba - komična drama SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Opomba - komična drama Mednarodni festival gorniškega filma PONEDELJEK 19.00 Lhotse 2000 TOREK 18.00 Vas daleč od vsega 20.00 Direktna Bavarska 20.00 Sezona SREDA 18.00 Bernard Bovet starec s kamero 20.00 Letalska družba Hanu-man: Let nad Everestom 20.00 Pogumno do orjaških čebel KINO VELENJE PETEK 18.00 Lincoln - zgodovinska biografska drama 18.30 Mea Maxima Culpa: Molk v božji hiši - dokumentarec 20.30 Srečen za umret - komična drama 21.00 Mama - grozljivka SOBOTA 18.00 Mama - grozljivka 18.30 Srečen za umret - komična drama 20.00 Lincoln - zgodovinska biografska drama 20.30 Mea Maxima Culpa: Molk v božji hiši - dokumentarec NEDELJA 16.00 Hotel Transilvanija - druž. animirana komedija 18.00 Mea Maxima Culpa: Molk v božji hiši - dokumentarec 19.00 Lincoln - zgodovinska biografska drama 20.15 Srečen za umret - komična drama PONEDELJEK 20.00 Lov - drama PRIREDITVE ČETRTEK, 11. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S knjigosrečo okoli sveta pravljično pesniške rime ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 11.00 in 16.00 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Grofje Celjski ob prazniku Mestne občine Celje brezplačen voden ogled po razstavi 13.00 Pokrajinski muzej Celje 100 let ustvarjanja Milana Konjovica odprtje gostujoče razstave Galerije Milana Konjovica iz Somborja 13.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Avtoportreti 2 odprtje razstave 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Krone celjskih kraljic brezplačna otroška delavnica ob prazniku Mestne občine Celje 16.30 Kulturni dom Šentjur Mi smo pomlad revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občin Šentjur in Dobje 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pravljica o zlatem lončku gledališka predstava v izvedbi Gledališča Smejček ob zaključku Ježkove bralne značke 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sneguljčica igrano-lutkovna predstava Mini teata Ljubljana 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Pogled k realizmu in v moderno; čas od 1930 do druge vojne umetnostni večer v izvedbi mag. Alenke Domjan VODNIK 29 18.00 Mladinska knjiga Mestna knjigarna Celje Natalija Pavlin: Gajba krompirja Zmenek s knjigo 18.00 Dom krajanov Virštanj Literarni večer predstavili se bodo ustvarjalci iz naših krajev 18.30 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Javni nastop učencev glasbene šole 19.00 Dvorana Doma kulture Slov. Konjice Tašča.com 4. del gledališka predstava 19.00 Galerija Velenje_ Uroš Abram: Telo. Made in Me odprtje fotografske razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Herman Vernik pogovor bo vodila Sonja Bercko 19.30 Prireditvena dvorana Celje Sibirija potopisno fotografsko predavanje Hermana Čatra 19.30 Glasbena šola Velenje Klavirski trio Amarilis koncert 19.30 Dom kulture Velenje Misterio Bufo komedija v izvedbi Gledališča Glej Ljubljana 20.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Antikum - ritualna predstavitev delavnice tarota predava Nick Farrell 21.00 eMCe plac Velenje_ Metal: Headbangers journey filmski večer PETEK, 12. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S knjigosrečo okoli sveta pravljično pesniške rime ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljična urica 17.00 Kulturni dom Šentjur Naj prostovoljec/-ka občine Šentjur gostje: glasbena skupina Radiostorm 18.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Harmonije življenja odprtje razstave slikarskih del očeta in sina Antona in Janeza Repnika z Mute 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Družinska postavitev po metodi Berta Hellingerja predavala bo Miša Šavor 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga pogovor vodi Andreja Kac 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Višeslav Jaklin, Varaždin orgelski koncert 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek www.radiocelje.com 7. rojstni dan Polka in majolka - v živo koncert 19.19 Knjižnica Velenje Medimurske šege in običaji predstavitev knjige 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 2. U koncert in razstava umetniških del 19.30 SLG Celje_ Vedrana Rudan: Kurba monodrama; Gledališče Glej in Marko Bulc 20.00 Muzej Laško_ kLAK odprtje fotografske razstave 21.00 Mestni kino Metropol Disko večer s skupino Da Phenomena po koncertu bo za glasbo skrbel DJ Hudej 21.00 Celjski mladinski center Rudi Bučar in Istrabend koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Gonoba & Paragoria metal koncert SOBOTA, 13. 4. 9.00 Salezijanski mladinski center Celje Škofijafe(j)st 2013 srečanje mladih 10.00 do 12.30 Atrij Celjskega mladinskega centra Sobotnice izdelava lutk in spoznavanje iger na prostem ter CUNF, celjski festival unikatnih ustvarjalcev 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Glasbene sobotnice velika glasba za male otroke; klarineti, trobila 10.00 Kinodvorana Kozje Skrinjica želja Zmajčkov abonma 10.30 Dom kulture Velenje Sovica Oka premiera gledališke predstave za otroke 11.00 in 15.15 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje_ Deklica lastovica lutkovna predstava; igra KUD Teater za vse, Jesenice 18.00 SLG Celje_ Lee Hall: Knapi slikarji drama 19.00 Dom krajanov Polje ob Sotli_ Peru potopisno predavanje 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2013 območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov 19.30 Prireditvena dvorana ZKD Celje_ Mini teater za odrasle: Burka o jezičnem dohtarju igra Družinsko gledališče Kolenc, Vače 19.30 Kulturni dom Ljubečna Ples pripoveduje zgodbo nastopa KUD Galiarda Celje, skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pazi, m@il komedija Špas teatra 20.00 Gasilski dom Drešinja vas Vokalna skupina Candela koncert z gosti Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Tom & The Twisters koncert NEDELJA, 14. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo 11.00 Citycenter Celje Mrožek, mrožek pravljica 12.00 Krekov trg pred Celjskim domom 30. jubilejni mednarodni mladinski pevski festival množični koncert združenih pevskih zborov iz Slovenije in tujine; v primeru slabega vremena v Celjskem domu 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Stari grehi veseloigra; igrajo mladi iz župnije 17.00 Stolno-opatijska cerkev sv. Danijela Celje Vesperae musicae Andreja Zakonjšek Krt, sopran, Primož Krt, bariton in Peter den Ouden, orgle (Nizozemska) 17.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Čas, v katerem živimo predavanje 18.00 Kulturni dom Šentjur Svečana akademija ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur in 23-letnici mesta Šentjur nastopila bosta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ob spremljavi pianista Simona Dvoršaka 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2013 območna revija odraslih pevskih skupin, malih vokalnih skupin in oktetov PONEDELJEK, 15. 4. 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_ Dobro je poskrbeti zase - kar namreč pridobimo, to lahko delimo gost večera dr. Karel Gržan 17.00 Dvorana Doma kulture Slov. Konjice Kako je krtek klatil luno otroška gledališka predstava 17.00 Mestna knjižnica Velenje Origami - presenečenje delavnico vodi Darinka Bizjak 17.30 Osrednja knjižnica Celje Okrog sveta potopisno predavanje Andreja Morelja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Obvladovanje mentalnega telesa predava Domen Kočevar 19.00 Anin dvor Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob 10. obletnici Knjižnice Rogaška Slatina gostja večera Ifigenija Zagoričnik Simonovic 19.00 Glasbena šola Velenje Sozvočje orgel, čembala in komorne glasbe koncert učencev in dijakov Glasbene šole Velenje 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Aldo in Micika komedija Toneta Partljiča; Cafe teater 19.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec recital Blaža Šobe - trobenta TOREK, 16. 4. 9.00 do 12.30 Dom sv. Jožefa Celje_ Šola komunikacije in javnega nastopa za starejše izvaja Tanja Ozvatič 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje B. Pucihar: Lunina čarobna flavta otroška glasbena pravljica 17.00 Knjižnica Laško Popoldanska pravljična urica 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta 17.00 Galerija Velenje_ Prenos izjave volje predava Biserka Inkret 18.00 Dvorana ZKD Celje_ Ustvarjalna pot skozi življenjske utrinke Blaža Šafariča odprta kulturnica Celjskega literarnega društva 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje EFT- tehnika čustvenega osvobajanja predava Pika Rajner 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Življenje izpolnjeno s smislom je lepo predava Maja Krajnc 19.19 Mestna knjižnica Velenje Rodoslovci redno mesečno srečanje rodoslovne skupine 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Aldo in Micika komedija Toneta Partljiča; Cafe teater SREDA, 17. 4. 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko izvaja Bernarda Lukanc 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Žiga špaget gre v širni svet plesna lutkovna predstava; nastopajo učenci OŠ Vransko 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Edita Prah Šincek 18.00 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Glasbene šole Velenje in Mlajši pihalni orkester letni koncert 18.30 Mohorjeva dvorana Celje Teči ali umreti predstavitev knjige avtorja Kiliana Jorneta 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec 9. javna produkcija 19.19 Mestna knjižnica Velenje Refleksologija - zdravje je v naših rokah in nogah predava Helena A. Bizjak 19.30 Celjski dom_ Nejc Grm, harmonika koncert GM odra Društva vabijo PETEK, 12. 4. 14.00 do 19.30 Galicija, stara šola Ekofejst okrogla miza o samooskrbi, Štafeta semen, Gain vrt, praktična delavnica z Dariom Cortesejem ... SOBOTA, 13. 4. 8.00 do 12.00 Parkirišče KS Migojnice Kmečka tržnica v Grižah 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.30 do 19.30 Galicija, stara šola Ekofejst delavnice in predavanja na temo sonaravne pridelave hrane in zdravja 9.00 do 12.00 Podeželska tržnica Žalec Otroška in odrasla folklorna skupina in predstavitev Ekoci - Štafete semen 10.00 do 18.00 Dvorec Novo Celje_ Vse za poroko dan odprtih vrat NEDELJA, 14. 4. 14.00 Galicija_ Cvetlično-kmečka tržnica Razstave Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru); V novi luči, do 5. 6. Likovni salon Celje: razstava Lenke Dorojevič Regeneracija grafike, do 21. 4. Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan; Čas za igro - It's playtime/Umetniška interpretacija II., zbirka Otroško življenje, do do 30. 6. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Uroša Weinber-gerja Displaced world, Deplasi-rani svet, do 14. 4. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Hermana Čatra Njegovo domovanje, do 30. 4. Knjigarna in antikvariat Antika: prodajna razstava planinske literature, do 4. 5. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava podvodnih fotografij Igorja Inkreta Globine, do 20. 4. Kvartirna hiša Celje: razstava Pro tempore članov slikarske skupine Pro tempore, do 1. 5. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 4. Avla doma kulture Slovenske Konjice: razstava avtorice Marjane Verbuč, do 15. 4. radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje ko risb te storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo. Oglaševalci, bodite konkurenčne) ši in dostopnejši -pokličite telefonsko številko 031 692-860 rtqovinc ■-. pofllÄrnm Vstenjn Kupon za popust -15% ■lllll £alnlce V(7l(avr.isl J d VlCljudnö 13.04-2011 Popust v-e-l|a ob enkitftiwrn nakupu. ne- **l|a ra le xwiaria artikle a potofl^i fcuta loga ft drugih XjKUO* ter ta potebra nuJsmo artikte v Mti pCäfcfVOÜSla, POfXtSta §6 (tlirf wbo| i» TcStyvaia Kupona nI m oljno yvelfovrti na fe aaklinöema naiaSiäa Ve3|a samo ob imfcupu kolčin to DOJfpMtoiWTO ta bro: döäav? tn montaž Za itstfiisStt napalm in motna icaiiie v barw no t»ov«ipOiqo adgo voiniMU Kupon jo vnavÜ|Lv v poslovalnici mtanax ZtATAf&fVQ TAJNSm Romana Tajnsek ■ Korošec GLstmlrj! 17, J 000 Celje 03 544 /7 F3 041 634 1144 LindapSKM on i ,t ETMljITi'f «.'E" Ni jsppno kdn unm varuje gl«wo1 UfiDftf SKtt j C a, ^ertrtptrt llfll Enniläiui In Ml)JOČE r,05 5iM uafl &S2,SliAo F uns;j -n'.nplJiirLdj, Ü I ŠKATLA vijmv (250 hosoi/) GRflnS pri nakupu Z0Ö kritine MOPAr ZA MOČJič-JŠe- Traov'm Ifc-IS « IHs Tomaž S.p. GLAVNI TRG 9; 3000 Celje M.: 041 941 894 5E(/R0l/i/am PODARIMO of) nakupu nad 20 EUR gan: W1 5J1, gnr=: 1 «Ö 579 Mj 03/57 71 455, fete: CB/S7 7149 e-mail: bngitaJiuar^aiiiHSJiet «moiotif, l/se za stretio! ProiraKlnjaipnwIiia hnovsko- ktepa^kih isdelfcjoi-in ftaejaie kritine; Praünska m S7,3220 STDRE www.strelta-m«talko,si . 30 Vet ZA IZMtRD IN l? K L WO PREDRAČUNA NA KLJUČ FCKllClTE NASf GA STROKOVNJAKA ZA STREHE TOMAŽA HA GSM. OSI 3$4 291. PODARIMOIMM 2LEB0VE Pii nakupu strehe M FTflLHO. PLIMSKE PECI popravila letni pregledi prodaja PootJleiienl wf*ii Jta; • iMMEfitAS UGOD(VE «nein POGOJJ 03.426 47 20 sinnepiiisiiKi PflftStlOBABWUWE VSEH MST KOVlU n 11 PU. K vn [ i T: ! N P IN UGODJiOl KSfiW ^iOSenijui" t^l^ njIpImv n^jimin nabrito materiali a™ Ml 741 «4 barvanje pa HAL- lestvici POSEBNI EFEKTI! www.strajeplajtika.si BREZPLAČNO SVETOVANJE /DRAVItrtft I^KU THE RMANA talka MANUALNA TERAPIJA Izvaia: Dr. A. VERÄIN1N ortoped revmatolog FTTEX u.OO,., OL'Najska 12C A, 1000 L|LHL|ANA TEL: 03 /734-57-00,031 566262, snET: www,nnxs>;t-TOirA: mr<®T-2jreT BREZPLAČEN osteopatski pregled SMLjflC! ?ERVI| FLffcCA Td.: m M 02$ Ui. M. % Nuva hu, W00 Cdjt WRsanJE in MENJAVA UOil - BC.fFft.KNA POPRAVILA - f^DaAVA In PODAJA .C USNJENIH 08LAČIL ■ije.. DELOVNI ČAfr jm - fit-, odi eürV-ttrtin od ff si nxißiriföeJ Ogrevanje z geotermalno energijo _ Geotermalna energija nastane iz toplote, ki prihaja iz podzemlja. Toplota se prenaša iz središča Zemlje skozi plasti na površje, lahko se uporablja za proizvodnjo električne energije ali ogrevanje zgradb in vode iz pipe. Obseg uporabe se spreminja od velikih elektrarn, toplarn, do posameznih stanovanjskih sistemov. Para se neposredno uporablja v turbinskem generatorju, ki ustvarja električno energijo- Če se vroča voda prenese na površje, se najprej spremeni v paro, ki nato poganja turbine za proizvodnjo električne energije. Na koncu cikla para kondenzira v vodo in se inji-cira nazaj v zemljo. Uporaba za ogrevanje Za ogrevanje se lahko geotermalna energija uporablja neposredno takrat, ko se vroča podzemna voda črpa na površino aH izvira v obliki vročih vrelcev. Voda se črpa skozi toplotne izmenjeval nike, ki prenašajo toploto v ogrevalne sisteme stavb ali krajevne ogrevalne naprave. Drug način, da se ujame energija iz zemlje, je z uporabo talnega vira toplotnih črpalk. Te so nameščene pod površino tal na globini, kjer je temperatura stalna skoraj celo leto - višja od temperature zraka pozimi in nižja poleti. Toplotni izmenjevalnik je sistem cevi, imenovan zanka, in je zakopan v tla. Po ceveh kroži tekočina (voda ali tekočina proti zmrzovanju), ki absorbira toploto iz tal in jo prenaša v enoto toplotne črpalke. Ta toplota se nato d ist rib u-ira znotraj zgradbe. Poleti sistem deluje ravno obratno in se lahko uporablja za hlajenje notranjosti zgradb. Zanke se lahko namestijo vertikalno ali horizontalno v tla. Horizontalne zanke so zakopane v plitva tla in se ne smatrajo za pravo geotermalno energijo, saj raje uporabljajo sončno energijo, ki jo absorbirajo tla, namesto energije, ki jo Zemlja sama ustvarja. Stalni vir Geotermalna energija ne povzroča onesnaževanja, ki povzroča učinek to- ple grede. Nanjo ne vplivajo vremenske razmere, v nasprotju z solarno ali vetrno energijo (razen na plitve talne vire toplotnih črpalk), Geotermalne elektrarne ali druge geotermalne naprave ne vplivajo na pokrajino z zelo vidnimi napravami, kot so sončni kolektorji ali turbine. Ko je geotermalna elektrarna enkrat zgrajena, je energija praktično zastonj. Geotermalne naprave znatno zmanjšujejo stroške ogrevanja. Geotermalna energja je vir, ki ne bo pošel. Na splošno uporaba geotermalne energije ni geografsko omejena, saj je prisotna povsod. Vendar pa lahko dosegljive geotermalne vode (ali pare) ni mogoče najti povsod. Regije na svetu, kjer so geotermalni rezervoarji na priročnem mestu v smislu ekonomskih pogojev in trenutno razpoložljive tehnologije, so omejene. Tveganja Nizke temperaturne vire (pod 900C) Uhko najdemo povsod. Zemeljski viri toplotnih črpalk lahko delujejo povsod, kjer se lahko zanke zakopljejo v tla. Glavna pomanjkljivost geotermalne energije je visok strošek namestitve tako v primeru industrijske kot stanovanjske rabe. Posebno veliki stroški nastanejo z vrtanjem. Poleg tega sedanje tehnologije vrtanja lahko dosežejo le tiste geotermalne vire, ki se nahajajo relativno blizu zemeljske površine, V primeru industrijske rabe obstaja možnost, da zmanjka pare ali vode. To se lahko zgodi zaradi več razlogov, na primer z vbrizgavanjem preveč mrzle vode nazaj v rezervoar in hlajenjem kamnin. Zato je potrebno geotermalne vire previdno upravljati, da se prepreči lokalno izčrpanje. Obstaja tudi tveganje, da se iz geotermalnih rezervoarjev sprostijo nekateri nevarni plini in minerali. V primeru talnih virov toplotnih črpalk ali geotermalnih vodnih črpalk je potrebna električna energija za delovanje črpalke, tako da pridobljena toplota ni povsem zastonj. Geotermalna vodna zajetja ali vertikalne zanke sistemov toplotnih črpalk so ponavadi dražje za namestitev zaradi stroškov vrtanja v omejenem prostoru. Vendar pa cenejše horizontalne zanke zahtevajo razmeroma veliko prostora, ki pa ni vedno na razpolago v neposredni bližini stavb. Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal različna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, območje Rogaške Slatine in Celjskega, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje zahodne Slovenije. CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK N»t*i» HriWrnik f,p. Poslovne enote: Kalobje-5encjur Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 99S-99-64 PRI (M0IT1/I GflOBO!/,DRO BREZPUČNO! ki 5« nahaja t Planetu lui v Celju, vam oh nakupu korekcijskih ofal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled o« v am buta nt i, opremljen i po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled I A3 £1rt Q1 In 13 informacij s na telefon: | Oiu V/ QU Ob nakupu enih korekcijskih očal i/am druija i enako enoža risaio dioptrijo podarimo. SlikopleskArstvc Veter Ocvirk www.ri1k0piuiux1tvo-ocTirk.cQiB *— SLIKOPLBSKARSKA DELA PO ŽELJAH STRAN K Q : DEKORAT1VA VALFAINT Q41 34g 32g Mojster z dolgoletno tradicijo! - Tukaj FTTIO za Vaj, da skupaj ftriitvt, ne le poiifeinu, Ernivri tudi mfHŽSno izpcpolnimo. 15ma PLESKANJA VAM PODARIMO ..pri naročilu nad 60m1. a t d o m o f i n GSM: 041 756668 -tesarstvo ■ krovstvo ■ stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m stresnih cevi vm P0DAMMO pri zamenjavi strešne h riti ne. KIA MOTORS avt TTtff tam is Surprifr" hiša škorjanec / Mariborska 115, Celje.03/426 OS 84, 031 £09416 IT» VELIKA «ZBIRA LETNIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne cene - moinost nakupa do 12 obrokov brez obresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo - ra iteglj iv kljuf za kol e 5a i nastavkom 17 in 19 mm / Pre montaža in centriranje - 30 % Hiter tekočine za vet rob ran ska stekla :-■ <■ > 'Tvr1«5* # Jft T* . ■■, > »' rfe' v ■:' ./ " j; .f Fototerapija je nova, torej pri nas še neuveljavljena terapija. Najbolj razvito fototerapijo imajo na Finskem, kjer za to obstaja celo inštitut. A se njihova metoda nekoliko razlikuje od slovenske. Skandinavci so namreč bolj usmerjeni v psiho-terpijo, kar pomeni, da strokovnjaki na podlagi analiziranja posnetih fotografij sklepajo o posameznikovem zdravju. Pri slovenski fototerapiji gre v prvi vrsti za to, da se udeleženci delavnice sprostijo, družijo, ustvarjajo oziroma so kljub svoji bolezni aktivni. Terapije z glasbo, s konji, plesom in nenazadnje slikanjem so le nekatere dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na posameznikovo počutje in razvoj. V zadnjem času postaja vse bolj priljubljena tudi terapija s fotografijo, ki ne vpliva blagodejno le na posameznikovo zdravje, temveč tudi družabno življenje. Pobudnika tovrstne terapije na Slovenskem sta Jure Kravanja in Matej Peljhan, ki sta lani jeseni v Celju ustanovila Zavod za fotografsko terapijo. Ideja o fotografiranju kot Kravanji porodila, ko je pri-terapiji se je Celjanu Juretu pravljal gradivo za monogra- fijo Psihiatrične bolnišnice Vojnik, kjer je bila v zdravstvenem procesu za bolnike prisotna likovna terapija. »Zamislil sem se, zakaj ne bi poskusili tudi s fototerapijo. Najprej sem tako sodeloval z odvisniki.« Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, potrebnih za nakup opreme in pokritja terapevtskih ur, je delavnica po dveh mesecih zamrla. Jure Kravanja, univerzitetni diplomirani profesor pedagogike in sociologije, ki s fototerapijo danes združuje dve ljubezni - pedagoško delo in fotografijo - je nato fototerapevtske ure nadaljeval v Psihiatrični kli- niki Ljubljana, kjer je z bolniki sodeloval dve leti. Za ranljivejše skupine Pri svojih varovancih je opazil prve vidnejše učinke fototerapije, ki je v prvi vrsti namenjena ranljivejšim skupinam ljudi, kot so ljudje s posebnimi potrebami, kronični bolniki, starostniki, brezposelni, problematični mladostniki in odvisniki. Slednji se namreč pogosteje soočajo z različnimi težavami na materialnem, zdravstvenem, izobraževalnem, zaposlitvenem in socialnem področju. Fotografiranja se je v ljubljanski psihiatrični bolnišnici lahko lotil prav vsak, ki je imel to željo, saj so prednosti digitalnih foto-apratov enostavna uporaba, nizka cena in takojšnji učinek. »Tehnike fotografiranja se namreč lahko prilagajajo prav vsem posameznikom. Enemu od fantov so se tresle roke, zato je uporabljal stativ. Ali pa smo se odločili, da bo fant posnel serijo stresenih fotografij.« Udeleženci terapije so tako lahko fotografirali v bolnici, po hodnikih, na dvorišču, celo v živalskem vrtu in na starem gradu. Posnetke so nato obdelali in se z njimi predstavljali. »S tem so izboljšali socializacijo, samo-izražanje in samopotrditev. Prav tako marsikomu znanje fotografiranja pride prav pri opravljanja dela,« pojasnjuje Kravanja in nadaljuje, da so pozitivni učinke tovrstne metode tudi nedvomno izboljšanje kognitivnih funkcij. Mednje sodijo razmišljanje, občutek za gibanje po prostoru, občutenja, izboljšanje samopodobe in motorike. Priložnost za komuniciranje Jure Kravanja in Matej Peljhan sta s fotografsko terapijo prisotna v Ciriusu Kamnik, centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje osnovnošolske ter srednješolske invalidne mladine, kjer se večina oskrbovancev sooča s težkimi boleznimi, ki jim onemogočajo normalno gibanje. Prav fotografiranje pa je tisti konjiček, ki ga zmorejo tudi najtežji bolniki. Oskrbovanci, ki zaradi slabih motoričnih sposobnosti ne morejo prosto fotografirati, si pomagajo z najrazličnejšimi nastavki, podobnimi »džoj-stikom«. Za nekatere sta pripomoček kar Kravanja in Peljhan, ki udeležence delavnice vozita s posteljo vred in jih ustavljata tam, kjer si to zaželijo. Spet za tretje, ki ne morejo govoriti, je fotografija priložnost, da preko nje komunicirajo s svetom. »Terapija je podobna tečaju, na katerem udeleženci, v tem primeru invalidne in bolne osebe, spoznavajo osnovne lastnosti, kompozicije in žanre fotografije,« pojasnjuje Jure Kravanja. ŠPELA OŽIR Foto: Osebni arhiv AKCIJA 37 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Foto: Nataša Müller, GrupA, oblikovanje: Andreja Balja Dobili smo že druga dva finalista, ves april in še nekaj dni maja pa lahko glasujete za nov krog kandidatov v akciji Naj maturantka in naj maturant. Vsak maturantski razred je izbral svojega predstavnika, ki ga zastopa v tekmovanju. Bralci pa imate možnost, da glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca v mesečnem krogu zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Katera dva bosta to po tem krogu glasovanja, bomo objavili v četrtkovi številki 9. maja, ko se bo prvič pomerilo vseh šest finalistov akcije. Za oba zmagovalca imamo pripravljene lepe nagrade Turistične agencije Palma. Nagradili bomo tudi njuna razreda. V akciji Naj maturantka, naj maturant so se nam pridružile naslednje šole: SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠ) EKONOMSKA ŠOLA CELJE - LOKACIJA KOSOVELOVA (LK) GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC) Novost akcije v letu 2013 je dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. v - ' 1 L 3 LUKA ROŠER 4. A SZŠ ASMIRA ČASUROVIC 2. A PTI LK TADEJA BANTAN 4. B GCC ŽIGA KRAJNC 4. H GCC JELENA PERIČ 4. A SZŠ SAŠO PIŠOTEK 4. B SZŠ nrtf-*' t ■ MOJCA DEČMAN 4. B SZŠ AMIR AMIDŽIC 2. B PTI LK fS ARTA ZHUJANI 2. B PTI LK . i 32 PATRIC ROMIH 4.C GCC ANA KLOAR 4. C GCC 'A A iS M ! I MOJCA HRASTNIK 4. H GCC GAL RANČIGAJ 4. I GCC A i I MARTIN PODMENIK 4. A GCC '34 URBAN ŽOHAR 4. Č GCC KRISTINA ANZELC 4. I GCC Lt 5 DAVOR RIŽNER 4. D SZŠ BARBARA ZUPANC 4. D SZŠ rs ■ ■ r * * 14 TILEN NATALIJA PINTAR 2. PTI SZŠ HUDOLIN 2. PTI SZŠ V*-* 24 TAMARA GOLAVŠEK 3. Č LK DENIS DEČMAN 2. A PTI LK \H ANJA ŽELEZNIK 4. A GCC DAVID BEVC 4. B GCC ANŽE STIPLOŠEK 4. D GCC V * 41 TJAŠA VODEB 4. J GCC ANJA POLJANŠEK 4. D GCC » & ~ * » \ v n ä 7 8 m. HARIS BEČIREVIČ 4. E SZŠ ADISA STRADOVNIK 4. E SZŠ 17 ANJA ŠTIGLIC 4. A LK \ i MARKO VASILJEVIC 4. B LK 30_ Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavili v vsaki četrtkovi številki Novega tednika. Postopno pa bomo ves mesec objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale potekalo mesec dni. Kuponi za ta mesec so drugačne barve kot iz prejšnjih dveh mesecev. Starih ne bomo upoštevali! Kupon Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek................................................... naslov.......................................................................... kontaktni telefon/e-pošta --K-- Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje. 38 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATUHANT Aleksandra Cmok Kupone za aprilski krog glasovanja bomo sprejemali ves mesec, zaradi praznikov pa nekaj dni več kot v prejšnji dveh krogih, in sicer do ponedeljka, SPREGLEJ' 6. maja, do 11. ure. ! Tilen Pintar NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT 39 9. maj TE bosta v četrtkovem Novem tedniku objavljena finalista tega kroga. Po prvem tednu glasovanja za aprilske kandidatke in kandidate se lahko z 20 kuponi pohvali Aleksandra Cmok, vsi ostali imajo za zdaj še zelo malo ali nič glasov. Gotovo bo tudi ta mesec podobno, kot se je dogajalo prejšnja dva: na začetku suša, proti koncu meseca pa poplava kuponov. 40 REPORTAŽA Vonj po kovačiji Anton Keglič nam je približal delo nekdanjih kovačev Na prostranem posestvu nad Šentvidom, tik ob makadamski cesti in obkrožen s travnikom, stoji majhen objekt, ki mu večina mimoidočih ne bi pripisala posebnega pomena. A ko gospodar Anton Keglič odpre težka vrata in v prostor spusti sončne žarke, pogled na temnih stenah, tramovih in starih lesenih nizkih mizah zazna najrazličnejša orodja. Tukaj so nekoč delali kovači. Kovačija je del velikega posestva s številnimi objekti. Kdaj točno je bila zgrajena, ni znano, Anton Keglič pa pravi, da je stara že vsaj 150 ali 160 let. »Vemo, da je zagotovo še ni bilo leta 1920, saj je še ni vrisane na dokumentih iz tistega časa. Zagotovo je ni postavil niti stari oče moje žene, ki je bil rojen malo po letu 1860. Tako jo je najverjetneje postavil praded moje žene, Martin Gajšek,« razlaga njej po besedah Kegliča delal domači sin, samouk. Kasneje so se v kovačiji izmenjevali šolani kovači, pred drugo svetovno vojno tudi Antonov stric, dela pa ni nikoli zmanjkalo. Na tako veliki kmetiji je bilo med drugim veliko vozov in plugov in na njih so bila vedno potrebna kakšna popravila. Tudi vse drugo orodje so popravljali izključno kovači, veliko dela pa je vzelo tudi podkovanje konj, ki so jim kovači med drugim popravljali celo zobe. »Ko konji še niso bili oštevilčeni, so morali imeti jamo v zobu, ne pa ravnega zoba. In kovači so jo izdolbli s posebnim orodjem, podobnim zobozdravniko-vem,« razlaga Keglič in dodaja, da so bili kovači, ki so bili v tistih časih izjemno cenjeni, tudi zelo inovativni. V kovačiji je tako na primer še danes poseben stroj za izdelovanje vrvi, eden od kovačev pa naj bi celo na Dunaju patentiral eno od škropilnic. V kovačiji je tudi peč in Anton Keglič pravi, da je bila sama sreča, da nikoli ni prišlo do požara. »Neprestano je tlelo in drobci so iz peči uhajali po vsem prostoru, kar se vidi na požganih tramovih. V dimnik pa so odlagali celo krmo in še danes so v njem ostanki zgorele krme in res dobro, da ni kdaj izbruhnil velik požar.« Keglič. Z ženo sta domačijo s kovačijo prevzela pred približno osmimi leti. Za domače potrebe Antonu je kovačija posebej ljuba, ker mu ohranja spomin na ženine prednike in na življenje na podeželju nekoč. Kovačije so bile na praktično vseh večjih kmetijah, za Gajškovo pa je bilo med drugim značilno to, da je bila namenjena izključno domačim potrebam. Koliko kovačev se je v njej izmenjalo v poldrugem stoletju, ni znano, kot prvi pa naj bi v pa vendarle ni šlo. Del zidu se je začel nevarno nagibati, zato ga je bilo treba popraviti. Prav tako je Keglič leta 2005 poskrbel za novo streho in fasado. Koliko denarja je vložil v obnovo, ne ve natančno, prepričan pa je, da je bil vložek še kako upravičen. Kovačijo odpreti za javnost Keglič ne načrtuje, če se kdo oglasi, pa mu jo, kot pravi, z veseljem razkaže. Tako v preteklost kdaj pa kdaj popelje tudi šmarske šolarje. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Kovačija je razglašena za kulturni spomenik in je ena redkih ohranjenih kovačij na Šmarskem. Poleg kovačije je v objektu sicer tudi manjša obokana klet. Notranjost ostaja, zunanjost obnovljena Današnji gospodar kovačije orodje v njej še danes tu pa tam uporabi tudi sam in na tnalu oblikuje in popravi kakšen železen del. Notranjost kovačije je sicer takšna, kot je bila nekoč, zaradi česar ji je celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine podelila naziv kulturnega spomenika. »Delavci z zavoda so mi rekli, da še pajčevine ne smem odstraniti, ker bo kovačija izgubila pristnost,« v smehu pove Keglič. Brez izboljšav Klešče, eden od številnih pripomočkov, potrebnih za podkovanje konj. V ozadju so vidna kladiva najrazličnejših velikosti, v kovačiji pa manjka niti najrazličnejših žag, sekal, žebljev ... Večina orodja je bila domače izdelave. Poleg hiše, gospodarskega poslopja, kozolca in kovačije je na posestvu še nekaj objektov, med drugim dve zidanici. Večja je bila zgrajena pred kakšnimi 300 leti, v njej pa je še danes takratna vinska klet. Manjšo zidanico bo Anton Keglič v prihodnjih mesecih začel oddajati tudi gostom, saj se je priključil projektu šmarskega turistično informativnega centra Gremo v zidanice. I www.posta.si i I Nov delovni čas Spoštovani uporabniki poštnih storitev, pošta 3262 Prevorje bo s 3. majem 2013 začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer: ponedeljek, sreda, petek 15.00-17.00 torelc, četrtek 9.00-11.00 sobota 10.0011.00 POŠTA SLOVENIJE Anton Keglič nam je pokazal pomično merilo, kakršnega so v kovačiji uporabljali nekoč. AKCIJA 41 (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Test hoje prikaz telesne pripravljenosti Udeležencem akcije šport vedno bolj domač Potem ko je 20 udeležencev jubilejne, 10. akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje v Top-fitu že dodobra spoznalo fitnes naprave in ko je šport počasi začel postajati pomemben del njihovih življenj, so na torkovi delavnici pomen gibanja spoznavali še v teoriji. Da pa niso le sedeli in poslušali, so opravili še test hoje na dva kilometra. Naši »hujšarji« že dobro vedo, da je za topljenje odvečnih kalorij nujna telesna aktivnost trikrat ali štirikrat tedensko. Vadba in obremenitve morajo biti takšne, kot jih posameznik zmore, pri čemer delo na vrtu ali tekanje od pisarne do pisarne nista dovolj in ju ne uvrščamo med športne discipline. Na delavnici je profesorica športne vzgoje, kineziologinja v celjskem zdravstvenem domu Brigita Fižuleto podala še številne dobrodošle informacije. Zagotovo se boste med prebranimi naslednjimi vrsticami kaj novega naučili tudi vi. Kaj nam pokaže test hoje na dva kilometra? Udeležencem bomo na osnovi testa hoje izračunali tako imenovani fitnes indeks. To je indeks, ki pokaže, kakšna je posameznikova kar-diovaskularna zmogljivost. Na osnovi tega testiranja bodo dobili navodila, kako se gibati, kako se lotiti hoje kot rekreativne dejavnosti, da ta ni prehitra ali prepočasna in da ima optimalne učinke na krvno-žilni sistem ter da z njo kurijo odvečne kalorije in podkožno maščevje. Kakšen je pomen telesne vadbe? Gre za marsikaj več kot hujšanje, kajne? Zagotovo. S telesno vadbo ne vplivamo le na proces hujšanja, pač pa z gibanjem zmanjšujemo kardiovaskular-na obolenja, povečujemo loko-motorni sistem, torej mišično maso, zmanjšujemo stres, pri vsem naštetem pa pridobivamo boljšo samopodobo. Pravimo, da ustvarjamo ravnotežje oziroma harmonijo telesa. Kdaj najbolj kurimo odvečne kalorije? Kadar smo optimalno telesno dejavni. To pomeni, da morajo biti obremenitve med 50 in 60 odstotki posameznikove maksimalne zmogljivosti oz. srčnega utripa. Približen izračun maksimalnega srčnega utripa dobimo tako, da od 220 odštejemo svoja »Rediti sem se začela po rojstvu otrok. Imela sem konfekcijsko številko 42, nato 44 in že kmalu 46, dokler ni prišlo tako daleč, da v trgovinah nisem mogla več kupovati oblačil, saj niso imeli tako velikih številk. Danes redko zavijem v kakšno trgovino, saj mi je nerodno. Ne le to, opazila sem tudi, da se je ob spreminjanju moje postave spreminjal tudi odnos nekaterih ljudi do mene. Nekoč na primer na zabavah ni manjkalo povabil na ples, danes pa le sedim in zaman čakam na plesalca. Boli me, ker sem ista oseba, kot sem bila nekoč, le 30 kilogramov več imam. Res pa je, da tudi sama nisem zadovoljna z odvečnimi kilogrami. Prinesli so številne težave, na primer pri striženju nohtov na nogah in obuvanju čevljev, največjo »streznitev« in spodbudo, da moram nekaj spremeniti, pa sem doživela ob pogledu na zdravstveni izvid, v katerem je pisalo, da imam srce ovito v maščobo.« Udeleženci naše akcije hujšanja vsaj trikrat tedensko telovadijo v celjskem Top-fitu, tako na individualnih kot skupinskih vadbah. Ob tem so komaj čakali na prve pomladne in sončne dni, ko so lahko odšli tudi na kakšen dolg sprehod v naravo. Nekaj smo jih ujeli tudi na sobotnem rekreativnem dogodku Zdravo hujšam v okolici Šmartinskega jezera. Majda Cigole in Alenka Humar sta se takole nasmejano odpravili na pot. Na torkovi delavnici je »hujšarje« čakal preizkus hoje na dva kilometra oz. pet krogov na štadionu. leta. Manjše obremenitve od navedenih nimajo vpliva na srčno-žilni sistem in ne pripomorejo h kurjenju kalorij, previsoke pa predstavljajo športni trening in za naše »hujšarje« niso zaželene, saj takšnega tempa ne bodo mogli dolgo ohraniti. Posamezna vadba naj bo torej raje nekoliko manj intenzivna, a zato dolgotrajnejša, vsaj eno uro. Seveda pa so ob hujša-nju potrebne tudi vaje za moč in gibljivost. Današnje študije sicer kažejo, da se je najbolj optimalno rekreirati v jutranjih urah. Ker pa je takrat marsikateri od naših udeležencev akcije v službi, jim priporočam, da gredo migat popoldne. Odsvetujem pa jim gibanje v poznih večernih urah. Vsaj uro pred spanjem naj bo telo popolnoma sproščeno in pripravljeno na počitek in spanje. Katere so tiste športne aktivnosti, ki so najprimernejše za ljudi, ki hujšajo? Ena najbolj zdravih in najprimernejših je hoja. Je zastonj in lahko jo izvaja- mo kjerkoli, priporočam pa sprehode v prijetnem okolju. Priporočljivo je tudi kolesarjenje, predvsem za tiste, katerih prekomerna telesna teža presega 20 kilogramov, saj tako razbremenijo kolena, gležnje in kolke. Zelo primerna je tudi nordijska hoja, ki jo bodo udeleženci akcije podrobneje spoznali na eni od prihodnjih delavnic, dobrodošli pa so tudi plavanje, ples in fitnes. Koliko časa pred vadbo ne smemo jesti in kako je s hrano po vadbi? Splošno načelo je, da ni dobro vaditi s polnim želodcem. Vsaj dve uri pred vadbo tako ni priporočljivo jesti, je pa čas odvisen tudi od teže obroka. Naslednji obrok naj bi zaužili v eni uri po vadbi. Kaj pa potem, ko shujšamo in dosežemo težo, ki smo jo želeli? Tudi potem mora vadba ostati del življenja, kajne? Tako je. Cilj naše akcije je, da udeleženci spremenijo svoj življenjski slog. Torej zdravo se prehranjevati, obroke ena- komerno razporediti čez dan in se dovolj gibati. Če bodo po koncu akcije opustili gibanje, se bo teža ponovno vrnila. Pretiravati z vadbo vendarle ne gre, zato si moramo privoščiti tudi kakšen dan počitka. Takšne dneve pa lahko kljub temu izkoristimo za vadbo mimogrede. Vi ste odličen vzor, vaše glavno prevozno sredstvo je kolo. Nekako poskušam ljudem spremeniti miselnost in jih spodbuditi, da lahko določene telesne aktivnosti vključujejo tudi v svoj vsakdan. Te aktivnosti nam popestrijo dneve in nam seveda prinesejo marsikaj dobrega. Prav je, da se odpravimo v službo, če le ni predaleč, na primer s kolesom, avtomobila ni treba vedno parkirati v središču mesta, kjer je parkirnina najdražja, ali tik ob vhodu v trgovino, k prijatelju se lahko odpravimo peš, če živimo v bloku, pa vožnjo z dvigalom zamenjajmo s hojo po stopnicah. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA 42 INTERVJU Ljubezen do športa povezal z izzivi v turizmu Damjan Pintar o svoji bogati karieri, vlogi pri razvoju Rogle in Term Zreče, mednarodni dejavnosti, prostem času in še čem 49-letni Damjan Pintar je zadnjih šest let uspešno opravljal naloge prvega moža Unior turizma, to pa je bila le ena od mnogih njegovih zadolžitev. Bil je tudi v številnih vodstvih različnih slovenskih in mednarodnih organizacij, povezanih s športom in turizmom. V zadnjih letih so bile to na primer naloge v slovenski turistični, kolesarski, planinski zvezi. Ob tem je ves čas kot svetovalec za trženje aktiven v okviru nacionalnega in Mednarodnega olimpijskega komiteja. Še vedno je podpredsednik združenja Fianet in predsednik slovenske zbornice gorskih centrov. Ob tem je avtor ali soavtor knjig o športu v turizmu, trženju, skvošu ... V svoje delovanje vnaša tudi humanitarno noto, saj je na primer šoli na Šrilanki podaril športno opremo. Je tudi soustanovitelj fundacije dr. Danila Türka in v tem okviru leta 2011 soorganizator psihosocialne rehabilitacije otrok iz Libije. Njegova prva služba, ko je začel kariero z diplomo v žepu, je bila na Rogli v okviru Uniorjevega turizma. V tem podjetju je napredoval vse do direktorja in pri tem uspešno povezoval svojo ljubezen do športa s turizmom. Rogla v tem času ni postala le prepoznavna na svetovnem smučarskem zemljevidu, temveč je s Termami Zreče znana tudi kot središče za treninge in rehabilitacijo športnikov. Vmes je bil nekaj let direktor trženja pri Olimpijskem komiteju Slovenije, kjer bo tudi v prihodnje iskal nove izzive. Damjan Pintar je Vojničan, sam pravi, da uniorčan od glave do pet, sicer pa svetovljan po duši, ki ima prijatelje med svetovnimi športnimi zvezdami, funkcionarji in pomembnimi ljudmi na vseh koncih sveta. Zanimiv sogovornik ima številne obveznosti, ki bi jih marsikdo komaj stlačil v dve življenji, čeprav pravi, da se je nekaterim konec leta že odpovedal. Namenil nam je uro svojega časa, čeprav bi za številne zanimivosti iz njegovega življenja potrebovali vsaj še kakšno ... Na primer za ogledovanje fotografij s svetovnimi športnimi zvezdniki. Veliko obveznosti imate, kar nekaj časa sva usklajevala datum za tole srečanje. Ali ni bojazni, da človek v takem tempu izgori, da stvari ne opravlja več dovolj dobro? Sprašujem tudi zato, ker od nedavnega niste več prvi mož Uniturja. Ali to pomeni, da so bili lastniki nezadovoljni z vašim delom? Okrog vaše menjave je bilo namreč kar nekaj govoric. Zdajšnji predsednik uprave je o mojem zaključku dela v podjetju vedel že leto prej, preden sem lani novembra svoj odhod uradno najavil, in to mesec dni pred iztekom pogodb. Na eni od službenih poti sva se o tem pogovarjala. Za menjavo profesionalnega izziva sem se odločil zaradi osebnih razlogov že mnogo pred uradnim sporočilom, saj sem z ekipo želel v miru izvesti še nekatere nedokončane projekte v Unior turizmu. Odločitev, da bom nadaljeval tisto, kar imam najraje, to je šport, čeprav je temu zelo blizu turizem - oboje se prepleta v mojem življenju že skoraj 30 let - ni bila težka. Kariero v turizmu sem začel kot študent. Na Voglu sem aktivno deloval v smučarski šoli in takrat sem se prvič spoznal s turizmom in tujimi gosti. Ugotovil sem, da je tudi to ena od priložnosti diplomanta fakultete za šport. Po diplomi sem dobil službo v Uniorjevem programu turizma. Hitro so me vzeli v trženje, ker je takratni direktor Osole videl, da imam te sposobnosti. Do odhoda v Olimpijski komite Slovenije (OKS) leta 1986 sem bil nato ves čas vodja trženja, na koncu pa tudi namestnik takratnega direktorja turizma. Zakaj ste takrat zamenjali službo? Že kot mlademu navdušenemu športniku mi je bilo olimpijsko gibanje vedno ideal. Šport človeku veliko da: vztrajnost, borbenost, nauči ga zmagovati in prenašati poraze, predvsem pa ga nauči načrtovati. Zato sem izkoristil priložnost in šel v OKS in bil pri tem uspešen. Moj marketinški model, s katerim sem leta 2002 kot štipendist Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) magistriral na univerzi v Lyonu, je bil izbran kot model trženja za male države in se še danes uporablja po vsem svetu. Z MOK imam podpisano pogodbo in vsako leto si vzamem dopust, da v eni od držav pomagam pri uvajanju športnomarketin-ških praks, po katerih znajo sami, neodvisno od države, najti denar za razvoj športa. V desetih letih sem tako pomagal državam vse od Trinidada, do Šrilanke, Armenije, Libije ... Na Pohorje ste se vrnili po nekaj letih ... Leta 2007 sem se vrnil po naključju. V Makedoniji sem vodil marketinški seminar za njihov olimpijski komite in nacionalne zveze, kot strasten smučar pa sem želel videti Popovo Šapko. Ko so me tja peljali, sem začutil, da je to prekrasen masiv s številnimi možnostmi in bi ga mogoče, tako kot to počnem v športu, lahko nadgradil tudi v turizmu. Takrat sem se odločil, da moram nazaj v turizem. Menil sem, da je v Uniorju že toliko narejenega, da lahko izdelamo standarde, da oblikujemo svetovni center za priprave športnikov in rehabilita- cijo in potem to znanje prodajamo še kje. To je bil zame izziv. Začeli smo ambiciozno še pred krizo in tudi v času krize nadaljevali projekte. Rogla se je ves čas lepo razvijala, kljub slabim zimam, v termah pa smo prenovili koncept poslovanja z novim hotelom. Veliko smo stavili na medicinski del, kjer se začenja prodor na mednarodni trg. Sam sem videl možnosti na področju športa, tako priprav kot rehabilitacije. S tem namenom smo preko OKS zaprosili za članstvo v svetovnem združenju centrov za pripravo vrhunskih športnikov (ASPC) in lani so nas uradno sprejeli. S tem so se odprle možnosti, da bomo Slovenci dobili prvi center v tem delu Evrope, kjer bomo Damjan Pintar: »Moje življenjsko pravilo je, da ti vrednost raste s kvadratom oddaljenosti od lastnega doma. Drugo pravilo pa je, da doma uživam mir.« lahko po mednarodnih standardih gostili športnike iz sveta, da to ne bodo samo Švica, Avstrija, Francija in ZDA. Torej je to ena od možnosti razvoja, sploh v časih, ko denarja ni in ko se zdi, da je celotna Slovenija v nekakšnem krču. Kje vidite rešitev? Za Unior turizem lahko rečem, da je to progam, ki tudi v teh časih dobro deluje, kljub temu, da izgubljamo domače goste, ker nimajo denarja. Smo se jim pa prilagodili s cenejšimi sezonskimi vozovnicami, imenovanimi 99, in lani je več kot 2 tisoč smučarjev kupilo te karte in se nam je s tem tudi zunajpenzionska potrošnja povečala. Na drugi strani pridobivamo tuje goste, lani smo imeli 20-odstotni porast. S to našo usmeritvijo si jih še več obetamo letos, saj smo lani podpisali kar nekaj pogodb. Za takšen uspeh pa potrebuješ kakovostne zmogljivosti in kadre, ki jih imamo. To nam potrjujejo tudi člani mednarodnega parao-limpijskega komiteja, saj smo imeli minule dni prvi evropski smučarski kamp za mlade invalide. Dogovorili smo se, da bo pri nas nekakšno središče za športe invalidov. Zdravilišča so pri nas kar dobro povezana, ko gre za promocijo in skupen nastop, kako pa je z gorskimi centri? Vaša ideja je bila, da bi morali bolj sodelovati s skupno ponudbo, a ne le zimsko, saj ta ne zadošča. Gorski centri smo se organizirali po mojem prihodu leta 2007 v okviru zbornice gorskih centrov, ki jo tudi vodim. Člani so predstavniki združenja žičničarjev in hotelskih podjetij, ukvarjamo se s trženjem, z vizijo, da Slovenijo uvrstimo ob bok alpskih destinacij. Strinjam se s svojim dolgoletnim prijateljem, bivšim predsednikom združenja smučarskih središč dr. In-gom Karlom, ki je večkrat poudaril, da so v Evropi trije smučarski narodi: Švicarji, Avstrijci in Slovenci. V Italiji in Franciji smuča samo del ljudi, pri nas pa cela populacija. Se vam zdi, da je še vedno tako? Delno se stvari spreminjajo, generalno pa to drži. V letu, ko imajo Tina Maze in naši orli take uspehe, je vse več staršev, ki pridejo z otroki na Roglo, a včasih smučajo samo otroci. To pa je pomembna povezava športa in turizma. Kar poglejte po Sloveniji, na gričkih je polno skakalnic in malih smučišč . ... ki so vaša konkurenca ... Ne, nikakor! Na to gledam drugače. Februarja me je avstrijska gospodarska zbornica povabila na konferenco v Schlad-ming in tam smo se med drugim srečali s Gianfrancom Kasperjem, predsednikom Mednarodne smučarske federacije (FIS). Predlagal sem, da naj v okviru FIS razmislijo, kako bi pomagali manjšim smučiščem, mogoče v okviru akcije World snow day. Vsi skupaj moramo pomagati malim smučiščem, ker so to valilnica smučarjev in ti potem gredo na večja smučišča, ko jim ta ne zadoščajo, pa odhajajo še v tujino. Opozoril pa sem na problem nelojalne konkurence bližnjih avstrijskih smučišč, ki z dampinškimi cenami privabljajo naše goste. Manjša smučišča so večkrat lokalno INTERVJU 43 podprta, niso povsem komercialna, mi pa moramo preživeti in sami vlagati v razvoj. Če smo v Sloveniji v smučarskih sediščih res dobili evropska sredstva za obnovo naprav, pa nismo bili deležni, tako kot v Avstriji in Italiji, državnih infrastrukturnih subvencij. Pri nas tudi ni tega, da morajo vsi v kraju, ki živijo od te dejavnosti, prispevati za žičniško dejavnost. Švica na primer je pred kratkim sprejela zakon, da ne bo mogoče graditi novih vikend stanovanj v smučarskih središčih, ker so take postelje večino leta prazne in ne prinašajo koristi gospodarstvu in lokalnim skupnostim. Za Slovenijo bi bilo dolgoročno potrebno, da država pomaga še naprej pri sofinanciranju infrastrukture in da sofinancira enoten nastop na tujih trgih. Kot zbornica gorskih centrov smo skupaj z STO (zdaj Spirit), imeli dobre prodajne promocijske aktivnosti na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in na Madžarskem, od koder število smučarskih gostov v Sloveniji lepo narašča. In če odgovorim še na del prejšnjega vprašanja o celoletnih aktivnosti: v okviru projekta Active Slovenija smo izvajali aktivnosti že v preteklih dveh letih tudi v poletnih mesecih, že zdaj pa pripravljamo aktivne dneve za družine s športno-rekreativnimi dogodki ter skupne promocijske aktivnosti za poletje, saj morajo gorski centri živeti vse leto. Bo kdaj v Sloveniji veljalo, da se tudi pri nas da tako dobro smučati kot v tujini? Slovenska smučišča so majhna, dobro urejena, nadpovprečno varna in relativno cenovno ugodna ter idealna za naučiti se smučati, preživeti dan z družino, prijatelji. Zaradi kratkosti smučišč pa ne moremo konkurirati alpskim smučiščem. Če bi se tu naredil premik in bi bi bila možnost povezave, bi se na primer dalo s tremi ali štirimi napravami povezati Pohorje od Rogle do Kop. Zaledje namestitvenih zmogljivosti bi bilo tako bistveno večje, zanimanje gostov iz tujine prav tako. Veliko je namreč takih, ki radi »na smučeh potujejo«, ko znajo smučati. Zato upamo na dogovor z oko-ljevarstveniki - z njimi zadnja leta dobro delamo - da bi naredili smiselno povezavo med Roglo in ostalim delom Pohorja. Ta del Slovenije bi s tem projektom turistično zacvetel, saj bi povezava omogočila dostop gostom do različnih namestitvenih kapacitet (tudi zdravilišč), ki obdajajo Pohorje. Zaščiteno območje Nature na Pohorju je bilo pred leti kamen spotike. Verjetno se strinjate, da vsega pač ne smemo pozidati in spremeniti v smučišča. Strinjam se, da narave ne smemo uničiti, ponekod, na primer v Franciji, je to že »Vse aktivnosti opravljam v svojem prostem času in si za projekte vzamem vedno tudi dopust, saj združim v projektih prijetno s koristnim. Največje bogastvo pa je zame medkulturni dialog in mreža poslovnih prijateljev na vseh kontinentih.« grozljivo. Mi smo biser, če bi naredili še nekaj žičniških naprav, na planjah, ki so nekoč obstajale, zdaj pa jih je zarasel gozd, uredili po gozdnih poteh kolesarske steze, ne bi uničili ničesar. Smučarija je namreč zelo čist posel, enako tudi kolesarstvo, tek in pohodništvo ... Tudi ko gre za umetno zasneževanje? Ni umetnega zasneževanja, narobe je uporabljen pojem. Vodo si sposodimo od narave, jo zamrznemo, spomladi se stali in vrne v naravo. V Švici so opravili raziskavo in ugotovili, da so pašniki, kjer je tehnično zasneževanje, boljši. Beseda umetno me moti, saj si ljudje predstavljajo, da so zraven kemikalije, a ni res. Za uspeh v turizmu so zelo pomembni zaposleni, žal pa so plače v tej panogi med najnižjimi. Kako lahko zaposlene spodbudite, imate kakšno čarobno paličico? Domnevam, da plače ne odstopajo od povprečja v turizmu ... Tu se motite, saj imamo to srečo, da delujemo po kolektivni pogodbi kovinske industrije, zato so plače v naših centrih nadpovprečne glede na turistično-gostin-sko dejavnost v Sloveniji. Ali zato od zaposlenih tudi več zahtevate? Pokazatelj je odnos do gostov. V vseh šestih letih nisem beležil resnejših pripomb gostov ali sporov. Če bi po tem sodil, bi rekel, da so tudi sodelavci relativno zadovoljni, je pa res, da ljudje želimo vedno več. Kam vas bo zdaj pot zanesla? Verjetno boste tudi v prihodnje spremljali razvoj Rogle in Zreč ... Sicer nisem Zrečan, sem pa uniorčan od glave do pete, več kot 15 let sem preživel v tem podjetju, gledal, kako raste in se razvija. S sodelavci smo si blizu. Z ekipo, ki sem jo leta 2007 prevzel, smo skupaj gradili vse to. Zagotovo bom skušal pomagati tako slovenskem športu kot Unior turizmu - odhajam v Ljubljano v OKS - saj ocenjujem, da lahko na Rogli in v Zrečah nastaneta resni središči in da bomo imeli vsi od tega koristi, tako slovenski šport kot Unitur. Ta je tudi sponzor OKS, smo torej poslovni partnerji, dobri poslovni partnerji pa si med seboj pomagajo. Prebrali smo lahko, da imate svoje podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem v tujini . To ste verjetno prebrali pred kratkim, ko so v enem od časopisov napisali, da imam tudi stanovanje na Floridi ... Na žalost ga nimam, očitno so me zamenjali s soime-njakom. Prepotoval sem velik del sveta, imam prave prijatelje marsikje. Nimam pa stanovanj v ZDA. Z ženo imava družinsko podjetje, začela sva v začetku 90. let, ko sva kupila na Rogli prve nepremičnine in jih spremenila v apartmaje. Ko pa svetujem za MOK, delam direktno po pogodbi z njim. Naše družinsko podjetje nima s tem nobene povezave. Oni me angažirajo kot Damjana Pintarja. Sem tudi eden tistih, ki ni imel nikoli nobenega računa v tujini. Sem pa takrat, ko sem delal na Šrilanki, tam po prigovarjanju kolegov iz njihovega olimpijskega komiteja kupil parcelo, kjer sem najprej mislil pridelovati kavčuk, zdaj pa je tam mini plantaža bio cimeta. Zanjo skrbi nečakinja nekdanje premierke Šrilan-ke Sirimavo Bandaranaike, ki ima nedaleč stran svoje plantaže in cimet tudi predeluje. Nakup je bil bolj za šalo kot zares. Morda bodo otroci počeli kaj z njo ali pa bomo nekoč imeli veliko cimeta ... Sicer pa je to naložba, primerljiva s srednje velikim vinogradom, ki ga obdeluje povprečen Štajerec. Slišati je bilo govorice, da se boste preselili in šli živet na to plantažo . stran od stresnih situacij . (smeh) Ne, ne. Niti v sanjah ne bi šel tja živeti. Slovenija je rajska dežela, blizu je Hrvaška z neizmerno lepim morjem. S soproginimi starši smo pred desetletjem v Dalmaciji kupili nepremičnino in jo počasi obnavljamo. Tja velikokrat pobegnem. Januarja sva z ženo nabrala 200 limon, 240 kg oljk smo stisnili v olje. Ob vrtovih na Rogli je sprostitev v naravi zame hobi. Ne igram golfa, čeprav si želim, vendar še nimam časa, tečem, smučam, vse to počnem čim bolj pogosto v krogu družine. Skvoš še igrate? Ker ste ga menda prinesli k nam . Ne samo k nam, v vzhodno Evropo. Spet je bila usodna Rogla. Celjski arhitekt Jože Kopitar je pred več kot 25 leti postavil športno dvorano, ki je še danes moderna, nihče ne verjame, da je bila zgrajena že takrat. Predvidel je tudi skvoš. Preko kolegov teniških igralcev sem šel na seminarje za inštruktorja skvoša in ker sem bil iz takratnega vzhodnega bloka, so me imenovali kar KGB. Nimam pa časa za igranje, raje ga preživim v naravi. Kako se potem v konkretnem primeru lotite svetovanja v neki deželi, saj verjetno za vse države ne velja univerzalni recept, kako naj se lotijo trženja v turizmu? Na spletu dobiš veliko podatkov, preden grem, se povežem z nacionalnim olimpijskimi komiteji, da ugotovim, kaj delajo na »Poleg Slovenije bi morda lahko živel samo še v Libanonu, ki me je navdušil z naravo, ljudmi in hrano, in v Kanadi. Žal v Libanonu ves čas ropota. Ampak ni me strah. Ko sem delal na primer na Šrilanki, je bil z mano sin, saj imam v pogodbi, da lahko z mano potuje eden od družinskih članov. Takrat so bile razmere napete zaradi Tamilskih tigrov in zabičal sem mu, da sam ne sme iz hotela. V bližini je takrat eksplodirala bomba. Imam pa na teh misijah v deželah, ki so manj varne, šoferja - varnostnika. Kar vidiš samo v filmih in potem veliko bolj ceniš to, kar imamo mi.« področju trženja, kako so zakonsko stvari urejene ... Najprej imam seminar za olimpijske komiteje in njihove članice, nato pa skupaj skušamo najti model, da bi možnosti, ki smo jih drugod že uporabili, tudi pri njih delovale. V prihodnjih dneh grem na primer v BiH, kjer sem jim že pomagal. Sicer pa letos povprašujejo o tem še iz Moldavije. Pa ugotavljate naknadno, kako učinkoviti ste pri tem? To lahko preverjam po spletu, saj vsega ne moreš imeti pod kontrolo, ali kadar se name obračajo naknadno, kot npr. kolegi iz Makedonije, Bosne in Libije. V Albaniji so na primer po letu 2003 postavili marke-tinški program, ki jim omogoča relativno neodvisnost od države. Ponosen sem, da so v Torinu imeli prvega smučarja na OI s sponzorskim denarjem, kar je bil zanje velik preskok. Sicer pa se sam ne tržim, povpraševanje vedno pride iz Lausanne ali direktno od nacionalnih olimpijskih komitejev. Predavali ste tudi v Celju na eni od zasebnih fakultet. Ali bi koga od teh diplomantov zaposlili, glede na to, da nekatere od teh fakultet niso posebej cenjene? Pri zaposlovanju smo gledali na to, da je bil potencialni sodelavec izšolan po kriterijih, še bolj pomembna pa so bila praktična znanja, pripravljenost na delo, učinkovitost, inovativnost in korektnost. Vseh šest let, ko sem bil tu, so se mladi najprej izkazali kot prostovoljci in šele potem smo jim omogočili delo, ne glede na to, od kod so prišli. Zame se vse začne in konča pri ljudeh, ki so gonilo razvoja, pri čemer je pomembna tudi pripadnost ljudi, ki je na Zreškem izjemna. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Bralce, poslovne partnerje in prijatelje Novega tednika obveščamo, da bomo vse do konca koledarskega leta zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili za nakup prepotrebnega ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice. O naraščajočem znesku za plemenit cilj - pomagati ljudem, ki trpijo zaradi bolečin - vas bomo sproti obveščali še naprej. Z veseljem bomo objavili tudi spisek vseh fizičnih in pravnih oseb (ime podjetja ali ime in priimek ter kraj posameznika), ki boste prispevali evre po svojih možnostih. Vendar nam morate v skladu s slovensko zakonodajo objavo v časopisu dovoliti. To storite tako, da nam kopijo nakazila s svojimi podatki posredujete na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali odrezek pošljete po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Z ULTRAZVOČNIM APARATOM bi še bolj ciljno in lažje lajšali bolečine bolnikom protibolečinske ambulante celjske bolnišnice. VSAK EVRO ŠTEJE. VAŠ TUDI. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami A UUonUUtUNI/ gißj Za manj bolečin n U Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! n £ O n n n U U J o U U U Stanje na računu dne 10. 4. 2013 Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Za več informacij o akciji in različnih možnostih sodelovanja v njej nam lahko pišete tudi na e-naslov: biserka.povse@nt-rc.si 44 NAŠA TEMA Zgodbe iskalcev dela Nina kot bivša poslovna sekretarka in Boris kot obiralec sadja Zavod ne ustva bi si z UTD lahko pc Ali bi si z občutkom varnosti ob prejemu UTD (univerzalnega države in s pomočjo obstoječih zavodov za zaposlovanje? Nina pravi, da je nekako pač treba zaslužiti za plačilo položnic. Njena vizija idealnega dela, ki ji je pisano na kožo, je sicer stilsko in modno svetovanje. Njena poslovna ideja se je doslej že izkazala za dober odgovor na precejšnjo tržno nišo. A ker je storitev nova, je prodor na trg počasen, reklama pa predvsem od ust do ust. Odprla je popoldansko obrt, si omislila spletno stran, računovodkinjo in vse, kar sodi zraven. Začetki so bili obetavni, vendar dohodki le na ravni kritja poslovnih stroškov. A kot pravi, nekje je pač treba začeti, kar je daleč od tega, da bi obupala in vrgla puško v koruzo. Potem jo je zadelo kot strela z jasnega. Zaradi varčevanja v času recesije ji v podjetju, kjer je bila zaposlena kot poslovna sekretarka, pogodbe za določen čas niso podaljšali. Pristala je na zavodu za zaposlovanje. Na izbiro je dobila dvoje. Lahko prevzame status samostojnega podjetnika z vsemi bremeni ali si po pravilih zavoda išče delo. Pasivno poslušen ali ... »Moj posel, sicer obetaven v svojih začetkih, še zdaleč ni bil tako daleč, da bi mi mesečno zagotavljal dohodke za kritje stroškov s. p., kaj šele, da bi se lahko tudi preživljala. Pravila zavoda pa so kakršnokoli aktivnost na tem področju takoj označila za delo na črno.« Ker je bila od nadomestila z zavoda življenjsko odvisna, je pač zaprla obrt, ukinila spletno stran in si iskala delo »po pravilih«. »V tem kontekstu lahko doma bolj ali manj samo sediš in čakaš. Vsaj do izteka nadomestila. Če bi aktivno iskala stranke, bi ga namreč ogrozila. Referentka mi je sicer naročila, na katerih področjih naj pošiljam prošnje, ali pa so me kam poslali, po občutku bolj zato, da se nam je vsem skupaj pač nekaj dogajalo. Pod črto mi prav veliko spodbude za samoiniciativnost niso dali. Ali si poslušno pasiven, narediš, kar ti rečejo, in pobereš ugodnosti, ki ti jih nudijo, ali pa se na vrat na nos poženeš v bazen, ne glede na to, ali je v njem voda ali ne. To sta dve skrajni možnosti, vmes pa žal po mojih izkušnjah ni nič.« vili točno eno prenosno stranišče,« je pripovedoval Boris. Brezposeln je že nekaj časa, rad bi poprijel za vsako delo, ki se ponuja, ponavadi pa ga malce »tepe« nekoliko previsoka izobrazba. Borisa in menda še kar nekaj drugih je najbolj zmotila točno določena norma. Če pustimo ob strani zahtevo po 60-od-stotni obarvanosti jabolk, so sodelavci povedali, da se norma iz leta v leto zvišuje. »Seveda so bili nasadi, kjer jabolk skoraj ni bilo, če pa smo normo dosegli, so bila jabolka predebela ali so na njih odkrili prstne odtise. Tako dogovorjeno plačilo, 3,6 evra na uro, ni vedno veljalo. Saj veste, norma ...« Potni stroški niso bili posebej plačani, zato je marsikoga Kot se je poučila Nina, oglaševanje in zbiranje strank preko Facebooka ne bi smelo biti sporno, saj se profil obravnava kot osebna last. Med jabolkami Med zgodbami, ki jih je lani pisalo življenje, je tudi zgodba Celjana, recimo mu Boris, ki ga je zavod za zaposlovanje napotil na obiranje jabolk v eno od sadjarskih podjetij. Podobno kot ostali je tudi Boris podpisal pogodbo, v kateri je bil med drugim opredeljen tečaj varstva pri delu. »Saj ne da bi komplici-ral, ampak tečaj se je končal v petih minutah. Na delovi-šču so nas čakale nestabilne in razmajane lestve. Sicer ne sodi v omenjeni tečaj, ampak za vse sadovnjake so posta- www.posta.si Nov delovni čas Spoštovani uporabniki poštnih storitev, pošta 3261 Lesično bo s 3. majem 2013 začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer: ponedeljek, sreda, petek 9.0 9-11.00 torek, četrtek 15.00-17.00 sobota 8.00-9.00 KJ POSTA SLOVENIJE Vsaj dve skrajnosti sta: zadovoljni in nezadovoljni z iskanjem zaposlitev prek obstoječih zavodov za zaposlovanje in zagovorniki ter nasprotniki uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Vmes pa so seveda številni odtenki. Prav je, da o njih vsaj razmišljamo. Brezposelne osebe imajo s izkušnje. To velja seveda tudi svetovalci zaposlitve na zavo- v obratni smeri. Marsikateri dih za zaposlovanje različne svetovalec zna povedati, da nekateri le pridno »žigosajo«, medtem ko jih zaposlitev ne zanima preveč. V zgodbah ljudi, ki jih objavljamo tokrat so bili zavodi tako opora kot smerokaz, pa tudi le še eden od administrativnih predpisov države. GLAS LJUDI ujezilo, da se je pripeljal na oddaljeno delovišče, potem pa so se odgovorni menda kar nekaj časa dogovarjali, kdo bo kje delal. »Ko smo prišli na delo, nismo vedeli, kam nas bodo poslali. Preden so se dogovorili, si lahko gledal v zrak. Moti me, ker je bilo veliko takšnih, ki so se nenehno pritoževali, a niso upali na glas povedati. Že med delom jih je nekaj obupalo. Sam sem se oglasil na zavodu, kjer so povedali, da ne morejo pomagati .« SAŠKA T. OCVIRK URŠKA SELIŠNIK Anja Čater, diplomantka geografije iz Šentjurja: »Z zavodom za zaposlovanjem imam kar dobre izkušnje, saj so mi omogočili, da sem naredila izpit iz Zakona o upravnem postopku (ZUP), zdaj pa so mi plačali tečaj italijanskega jezika. Kar se pa tiče iskanja službe, ti pa niso kaj dosti v pomoč, moraš biti sam aktiven. Slišala sem že za univerzalni temeljni dohodek in mislim, da je to zelo dobra ideja in upajmo da se uresniči.« FACEBOOK X ANKETA T Nekaj izkušenj z iskanjem zaposlitve prek zavoda so nam zaupali prijatelji na Facebooku ... Branka Komerički, Celje: »Stik z zavodom za zaposlovanjem sem imela pred desetimi leti, ko sem bila brez službe. Vendar takrat mi dela niso našli, pogrešala sem več aktivnosti z njihove strani. Delo sem iskala sama, nato sem si uspela urediti odhod v pokoj in s tem nimam več težav. Predlog o univerzalnem temeljnem dohodku? Zanj še nisem slišala, vendar je to res dobra ideja. Lahko pa je tudi dvorezen meč, ker bi lahko pomenil manj truda pri iskanju dela, ker bi se nekateri ljudje na ta dohodek navadili in morda ne bi iskali dela tako, kot bi ga, če tega dohodka ne bi imeli. Saj vidim nekatere, ki dobivajo podporo, naredijo pa nič in sploh dela ne iščejo. Treba bi se bilo o stvareh popolnoma dogovoriti, da bi zaživel v praksi. Če pa bi tak dohodek obstajal, mislim, da bi največ doprinesel k boljšemu stanju upokojencev.« Sonja Ramšak, Zreče: »Imam to srečo, da sem redno zaposlena in stika z zavodom za zaposlovanje nimam. Imela pa sem ga v začetku kariere, ko sem končala izobraževanje in iskala službo. Lahko ocenim, da je bil stik z njimi korekten, da so mi pomagali, ampak delo sem si našla sama. Menim, da mora vsak človek biti sam dovolj aktiven in če obstaja resničen interes za delo, se služba lahko najde. Predvsem za nekoga, ki je morda že starejši in težje dobi službo, bi bil tak dohodek sprejemljiv. Za mlade, ki šele vstopajo v obdobje iskanja službe, bi morala država v tem primeru uvesti morda še kakšne pogoje, ki bi jih morali izpolnjevati, da tak znesek dobijo. Ravno zaradi te aktivnosti, da bi kljub nekemu dohodku bili zainteresirani za iskanje dela. Ideja pa je sicer zelo dobra, le doreči bi jo bilo treba.« Sšol, StO Foto: SHERPA Službo si moraš najti sam »Na zavod sem se prijavil, ker nameravam odpreti s. p. Če hočeš od države dobiti temu namenjeno subvencijo, moraš biti tri mesece prijavljen na zavodu. Tam dobiš vse potrebne informacije in seveda tudi obveznosti, ki jih moraš izpolnjevati. Če jih ne, te brišejo iz evidence in so glede tega kar strogi. Potem ti občasno pošljejo kakšno napotnico in moraš poslati prošnjo, pa tudi sam naj bi jih pošiljal. Je pa vzdušje na celjskem zavodu kar klavrno; stara stavba, strogi pogoji ... Ne privoščim nikomur. Še posebej ne starejšim, ki jih tik pred upokojitvijo pošljejo na zavod. Če povzamem, po mojih izkušnjah na zavodu dobiš informacije, službo pa si moraš najti sam.« »Moja kolegica je po specialističnem izpitu iz ginekologije in porodništva pristala na zavodu. So bili razočarani, ker ne zna nič drugega, kot biti zdravnik, govoriti tri tuje jezike in voziti avto. Ampak problem ni samo in izključno zavod. Bizarnost ima precej večje razsežnosti.« »Kot diplomirano novinarko so me na zavodu najprej vprašali, kako je z zaposlitvami v mojem poklicu. Oni mene! Potem so mi naročili, naj jim sporočam, če bom kaj našla. Jaz njim. Torej?« StO NAŠA TEMA 45 arja delovnih mest, »magali državljani sami? temeljnega dohodka) morda lažje našli delo kot s sedanjim socialnim sistemom Zavedati se je sicer treba, da zaposleni na zavodih nimajo čarobne paličice, s katero bi ustvarjali nova delovna mesta. Prav zaradi tega je njihovo delo odvisno od števila prostih delovnih mest. No, kljub temu smo pričakovali zelo konkreten odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili eni od svetovalk, koliko brezposelnim je od januarja do marca letos uspela poiskati zaposlitev. Krivično? Morda. Pod vprašaj postavljamo preveč usidrano prepričanje v naši družbi, da obstoječih ustanov ni mogoče spreminjati, da novih idej ni mogoče uresničiti, skratka, da smo v nekem zatečenem stanju, ko imamo iz dneva v dan več brezposelnih oseb, ki se jim ponujajo univerzalni vzorci reševanja njihovega statusa. Bi lahko kaj spremenili, je morda rešitev univerzalni temeljni dohodek (UTD) smo se vprašali v uvodu tokratne teme že na strani 2. BPT Pogled svetovalke za zaposlitev »Na enega svetovalca zaposlitve je za kvalitetno delo preveč brezposelnih, zato komaj čakamo na kakšno okrepitev, saj se bomo tako lahko lažje in bolje posvetili prijavljenim iskalcem zaposlitve,« pojasnjuje Nataša Pirc, svetovalka zaposlitve v žalskem uradu, iz katerega se je v zadnjih treh mesecih zaposlilo 531 oseb. Kaj bi spremenili, da bi lahko kot svetovalka bolj učinkovito pomagali? Koliko brezposelnim ste od januarja do marca uspešno poiskali delo? Na ti vprašanji nismo dobili konkretnih odgovorov. V Uradu za delo Žalec, ki sodi pod okrilje območne službe Celje, je bilo ob koncu marca prijavljenih 2542 iskalcev zaposlitve, od tega jih ima Nataša Pirc, ena od štirih svetovalcev zaposlitve, pod svojim okriljem 700. Ker na zavodu neprestano beležijo odlive in prilive delovno aktivnega prebivalstva, lahko tovrstno statistiko po besedah Pirčeve smatramo tako za ugodno kot neugodno. »Sama pred strankami izpostavljam prav pozitiven vidik, s katerim poudarim, da se kljub težkemu gospodarskemu stanju v državi še vedno zaposluje. Res pa je, da morata tako svetovalec kot iskalec zaposlitve vložiti več truda in energije.« Največji problem pomanjkanje delovnih mest Največji problem za delovanje zavoda je po besedah Pirčeve pomanjkanje delovnih mest, na kar svetovalci zaposlitve nimajo nobenega vpliva. V času gospodarske rasti je bilo namreč veliko enostavneje usmerjati brezposelne osebe, ki so jim svetovalci lahko posredovali več konkretnih napotkov, kar je v času gospodarske krize veliko težje. Kljub temu, da je na trgu veliko različnih oblik iskanja dela, je Pirče-va prepričana, da ima zavod pri iskanju zaposlitve še vedno veliko vlogo, saj je prva Nataša Pirc, svetovalka zaposlitve v Uradu za delo Žalec, pravi: »Pri brezposelnih opažam veliko volje pri iskanju zaposlitve in zanimanja za delo. Stiska med brezposelnimi se odraža v tem, da so pripravljeni poprijeti za kakršnokoli delo. Na žalost še posebej negativno na iskanje dela vpliva dolgotrajna brezposelnost, ki pri iskalcih zaposlitve povzroči apatičnost.« ustanova, na katero se brezposelna oseba obrne. Na zaposljivost osebe vpliva veliko dejavnikov. Kot pojasnjuje Nataša Pirc, ni vedno najodločilnejša izobrazba, temveč pridejo v zadnjem času še posebej do izraza tudi druge lastnosti. Vse bolj je pomembna prepričljivost, kako zna oseba predstaviti sama sebe in najti ter zbrati potrebne informacije. Prav učenje teh veščin pa je tudi ena glavnih nalog svetovalca zaposlitve. Od delavca brez izobrazbe do diplomanta V nasprotju z razgovori pri svetovalcih zaposlitve, kjer so srečanja individualna, gre pri delavnicah za skupinski pristop. Zavod na žalost ne oblikuje skupin po delovnih izkušnjah ali po stopnji izobrazbe, temveč so skupine ponavadi heterogene in so sestavljene na podlagi trajanja brezposelnosti oziroma presoje svetovalca. Tako so lahko na skupni delavnici iskalci zaposlitve brez kakršnekoli izobrazbe kot tudi diplomanti. Od moderatorja do moderatorja pa je odvisno, kako bo delavnico prilagodil obiskovalcem, za katere so delavnice, opredeljene v zaposlitvenem načrtu, obvezne. Delovanje zavoda in posledično mora biti skladno s pristojnim zakonom, v katerem so opredeljeni okvirji, ki so osnova za kakršnokoli delovanje, kljub temu, da so lahko predpisi po besedah brezposelnih velikokrat togi in neučinkoviti. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA »Stik z ljudmi, še posebej pri tako osebnem delu, pri katerem je treba človeka najprej dobro spoznati, da lahko uspešno sodelujeva, se te zelo dotakne. Vsak prihaja s svojo zgodbo, na podlagi katere morava s skupnimi močmi najti rešitve. Naloga svetovalca je tukaj in v tem trenutku iskati rešitve, kako čim prej do zaposlitve,« pojasnjuje Nataša Pirc. Malo odgovorov, še manj povabil na razgovor Pri 29 letih ima naša sogovornica, recimo ji Ana, za seboj že kar nekaj različnih delovnih izkušenj, tudi podjetniško. Ko se je zanjo odločila, je dobila subvencijo zavoda, s katero si je lahko plačala prispevke prvo leto delovanja. Nakazali so jo šele potem, ko je štiri mesece podjetje že delalo. V vmesnem času se je morala pač znajti. Verjetno je bil nenehen stres, povezan s skrbjo za podjetje, vzrok za to, da je zbolela. Nazadnje sta se s partnerjem razšla, on je obdržal podjetje, ona pa se je nato prijavila na zavod. Glede na delovno dobo ji je pripadalo tri mesece nadomestila. Trenutno ne prejema nič, saj se je vmes poročila in pri dodeljevanju socialne pomoči se upošteva skupni dohodek družine s premoženjem vred. Dobiva pa za otroka otroški dodatek in denar iz preživninskega sklada. Nekaj izveš na novo Svetovalka na zavodu ji je pred časom ponudila obiskovanje tečaja, na katerem se učiš poslovnega komuniciranja, metod uspešnega iskanja dela, pravih pristopov, obnašanja na razgovorih ... »Nekaj od tega sem že vedela, nekatere stvari pa sem slišala na novo,« pravi Ana, ki je bila zadovoljna s predavatelji in z njihovo dostopnostjo. Se ji pa zdi, da si na koncu tako poln vseh podatkov o tem, kaj bi moral početi in na kak način, da lahko v konkretni situaciji povsem »zmrzneš«. Plačali so ji del kilometrine, ker je hodila na ta tečaj. Bolj slabe volje so bili tisti, ki so morda v času tečaja imeli kakšno delo na črno, pa so morali poslušati predavanja ... Ana bi si bolj želela kakšen tečaj tujega jezika, česar pa zavod ne financira. »Pričakovala sem, da me bodo z zavoda kmalu spet poklicali, tako kot je bilo prvič, ko sem se tja prijavila, ker sem izgubila status študenta, in da bom hitro našla novo zaposlitev,« pravi Ana. A je niso. Spremljala je vse razpise, ki so jih objavili na spletni strani zavoda, čeprav so ji mnogi govorili, da to nima smisla, ker je že vse zasedeno vnaprej. Pošiljala je prošnje, a ji nanje še odgovarjali niso. Pošiljanje prošenj In kakšne so njene obveznosti? Pri svoji svetovalki se mora oglasiti vsakih nekaj mesecev, vmes pa mora poslati določeno število prošenj in priti v zaposlitveni kotiček zavoda, kjer so na voljo ponudbe za delo, dva računalnika in svetovalka, ki jo lahko kaj vprašaš. Tam se mora podpisati, da je res prišla. »Ob tem, da imajo doma vsi že internet, se mi ne zdi smiselno, da hodiš gledat ponudbe na papirju. Lahko pa ti na primer preverijo prošnjo, če si jo v redu napisal.« Sama je računalniško dovolj usposobljena, da s tem nima težav. Okrog 50 prošenj je gotovo napisala v zadnjih mesecih, večinoma ji nanje niso odgovorili. Dvakrat pa so jo celo povabili na razgovor. Pravi, da zavoda na potrebuje, prijavljena je le zato, da bi delodajalec lahko dobil subvencijo, če bi se odločil, da bi jo zaposlil. Podobno velja, če bi ji kdo omogočil praktično usposabljanje, kjer bi zavod takemu podjetju pokril stroške za tri mesece njenega dela. Pa tudi tega ni, ker večinoma ne kličejo zavoda, očitno tudi delodajalci ne poznajo dovolj vseh možnosti, ugotavlja Ana. Nekaterim se ne splača delati V tem času je spoznala kar nekaj ljudi, ki so se znašli na zavodu iz različnih razlogov. Veliko je takih, ki so dolga desetletja delali v podjetju, ki je nato propadlo, in se ne znajdejo v novih razmerah. Takim pripada nadomestilo dlje časa. Ana pravi, da jih razume, da nimajo želje, da bi iskali službo, saj bi potem izgubili nadomestilo, in če bi jih zaposlili le za določen čas, bi nazadnje ostali brez vsega. Tudi sicer meni, da tisti, ki dobivajo socialno pomoč in imajo otroke, za katere dobivajo otroške dodatke, imajo brezplačen vrtec in hrano v šoli, niso zainteresirani, da bi imeli delo, kjer bi dobili dobrih sto evrov več. V iskanju dela, ki te veseli Sama bi rada dokončala študij in nekaj počela. »Če hočeš delati, delo najdeš,« je prepričana. In ob tem mi pove, da gre naslednji dan na razgovor za delo, ki sicer ni v skladu z njeno izobrazbo in usposobljenostjo, nekaj pa bo vendarle počela! Mladim, ki se odločajo za poklic, svetuje, da s starši in šolo najdejo cilj, nekaj, kar jih res zanima, in temu naj sledijo v življenju. Da ne bodo nekoč iskali kakršnekoli službe, pač pa delo, ki jih bo veselilo. TATJANA CVIRN 46 PODLISTKI / GOSTUJOČA MNENJA ZGODBE IZ KAMRE amra Povzeto po: Gradivo za digitalno zbirko Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar je prispeval ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Združene pivovarne Žalec in Laški trg, d. d Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar (5) Simon Kukec je v letih 1901/02 organiziral vse priprave za prodajo laške in žalske pivovarne novi delniški družbi s sedežem v Ljubljani. Za prodajo se je verjetno odločil iz gospodarskih razlogov. Uradno je ta družba začela delati šele 1. 9. 1903 pod imenom Združene pivovarne Žalec in Laški trg, d. d. Njen prvi predsednik in glavni delničar je bil Ivan Hribar, deželni poslanec Kranjske in ljubljanski župan; tretjino delnic pa je obdržal Simon Kukec, ki je pivovarno vodil še naprej. Ostali delničarji so bili: Vodnik, kamnosek; Eberl, ščetar; dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani; dr. Josip Kar-lovšek, odvetnik; Jože Smrtnik, ravnatelj posojilnice; dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju; Franc Roblek, posestnik v Žalcu; Ferdinand Roš, posestnik v Hrastniku in še nekateri. Delniška glavnica je znašala prvotno 600.000 kron (po 200 kron za delnico). Zaradi prevrednotenja prvotnih delnic se je leta 1907 delniška glavnica znižala na 240.000 kron. Družba je bila osnova- Ivan Hribar, prvi predsednik Združene pivovarne Žalec in Laški trg, d. d. (dLib) na preko Ljubljanske kreditne banke in pozneje preko Juž-noštajerske posojilnice v Celju. Edvard Kukec je opravljal delo ravnatelja laške, Simon Kukec pa žalske pivovarne. Z združenimi finančnimi sredstvi je podjetje doživljalo še intenzivnejši razvoj. Nemški adresarji so podjetje omenjali pod imenom Bierbrauereien und Malzfabrik Acti-engesellschaft der Vereinigten Brauereien Sachsenfeld und Delavci laške pivovarne leta 1898 Markt Tüffer. Trgovsko-obr-tniški koledar za leto 1905 je poročal, da laška pivovarna vari marčno in bavarsko pivo. Nabavila je nove stroje za umetno hlajenje vložnih in vrelnih kleti, stroj za izdelovanje ledu, v obeh pivovarnah so uredili nove steklenišnice s čistilnimi in polnilnimi stroji. V Žalcu so uredili moderne vložne kleti z ledenicami, leta 1906 pa v laški pivovarni zgradili nov, 40 metrov visok kamin, ki je takrat veljal 4.000 kron. ZKŠT Žalec GOSTUJOČA MNENJA Po našem predlogu ni treba spreminjati ustave »Ob spremembah volilnega sistema bi morali v Sloveniji organizirati čim več javnih predstavitev mnenj, da bi ljudje lahko povedali, kakšen volilni sistem želijo. Na teh predstavitvah bi morali sodelovati strokovnjaki ustavnega prava, politiki in seveda predstavniki civilne iniciative. Tudi ne bi imel nič proti temu, da bi se o volilnem sistemu razpisal referendum in bi o tem odločali vsi volivci.« V Pozitivni Sloveniji smo v zakonodajni postopek že vložili predlog sprememb in dopolnitev Zakona o volitvah v državni zbor. Prav te predlagane spremembe bi v večjem obsegu omogočile uresničevanje 80. člena Ustave RS, ki narekuje, da morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom. Takšna želja je bila izražena tudi med protestniki in zato v stranki upamo, da bodo pri tokratnem poskusu spremembe volilne zakonodaje vendarle uspešne. Pomembno se mi zdi še to, da za rešitev, kakršno predlagamo, ni potrebna sprememba Ustave RS. Ker je za spreminjanje ustave treba zagotoviti dvetretjinsko parlamentarno večino, je namreč tudi za morebitne spremembe volilne zakonodaje ta izjemno težko dosegljiva. Kaj je zdaj najbolj narobe? Če pogledamo malo nazaj, je do spremembe 80. člena ustave prišlo leta 2000. Takrat se je volilni sistem sicer nekoliko spremenil, a v osnovi je ostal JOŽEF KAVTIČNIK isti. Z Ustavnim zakonom o dopolnitvi 80. člena ustave, ki ga je pred 13 leti sprejel državni zbor, je bil 80. členu dodan nov, peti odstavek. Ta določa: »Poslanci, razen poslancev narodne skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.« Volivci v sedanji ureditvi ne morejo izbirati med različnimi kandidati na listi kandidatov, saj v vsakem volilnem okraju nastopa le po en kandidat z vsake liste kandidatov. Volivec tako ne glasuje za izbranega kandidata, temveč za listo v svoji volilni enoti. Posledično to pomeni, da volivec dejansko nima vpliva na izbiro posameznega kandidata znotraj liste kandidatov, ampak lahko glasuje le o različnih listah, odločanje o kandidatih pa je zgolj navidezno. Zato je treba opozoriti, da zahteve 80. člena ustave niso bile v celoti uresničene, saj Zakon o volitvah v državni zbor še vedno ni uresničil določila, po katerem imajo volivci odločilen vpliv na izvolitev poslancev in poslank. Uveljaviti načelo personalizacije Prav zaradi takšnega položaja smo si v Pozitivni Sloveniji za eno prednostnih nalog svojega političnega delovanja postavili uresničitev sprememb 80. člena ustave oziroma to, da v državi zagotovimo večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Slednje smo tudi jasno in nedvoumno zapisali v svoj volilni program, s katerim smo nastopili na predčasnih volitvah leta 2011. Na svojem programskem kongresu smo uresničitev 80. člena ustave uvrstili med prioritete Temelj- ne listine Pozitivne Slovenije - Slovenija 2020. Ne le skupno strankino, tudi moje osebno stališče je, da je v obstoječem oziroma veljavnem proporcionalnem volilnem sistemu treba uveljaviti načelo personalizacije volitev na osnovi preferenčnega glasu. Le na ta način lahko v državi zagotovimo, da bodo volivci odločali o tem, kateri poslanec z liste bo izvoljen. V Temeljni listini PS Slovenija 2020 smo zato zapisali, da bo naša stranka znotraj sprememb volilne zakonodaje predlagala ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Bo ponoven poskus le uspel? Pri tem je treba opozoriti, da je do podobnih oziroma skoraj enakih predlogov pri- šlo že v mandatu 2008-2011, mi smo jih zdaj samo še nadgradili. Po našem predlogu bi volivci tako glasovali o celotni listi kandidatov v svoji volilni enoti, na tej listi pa bi z zakonom uvedli prefe-renčni glas, in sicer v obliki absolutnega preferenčnega glasu. Prav absolutni preferenčni glas namreč pomeni neposredni vpliv na izvolitev poslancev, saj je izvoljen tisti kandidat, ki je dosegel največje število preferenčnih glasov znotraj liste. Pozitivna Slovenija je zato v zakonodajni postopek vložila zakon, ki ga je pripravila v sodelovanju z ustavnopravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za volilne sisteme. V tem predlogu je upoštevan tudi že pripravljen zakon iz mandata 2008-2011. Ob spremembah volilnega sistema bi morali v Sloveniji organizirati čim več javnih predstavitev mnenj, da bi ljudje lahko povedali, kakšen volilni sistem želijo. Na teh predstavitvah bi morali sodelovati strokovnjaki ustavnega prava, politiki in seveda predstavniki civilne iniciative. Osebno tudi ne bi imel nič proti temu, da se o volilnem sistemu razpiše referendum in o tem, kakšen naj bo, na referendumu odločajo vsi volivci. Kakšna je pripravljenost za spremembe obstoječega volilnega sistema v posameznih strankah in zlasti, kakšen naj bi bil ta, da bi bil najbolj pravičen, če že ne idealen za Slovenijo, smo preverili med poslanci s Celjskega. Doslej smo že objavili stališča Sonje Ramšak (SDS), Srečka Meha (SD), Jakoba Presečnika (SLS) in poslanke DeSUS Marije Plevčak. Z današnjo objavo mnenja poslanca Pozitivne Slovenije Jožefa Kavtičnika pa zaključujemo predstavitve stališč vseh petih strank, ki so bile s svojimi poslanci na Celjskem leta 2011 izvoljene v državni zbor. Vaša mnenja, poglede, predloge o volilni zakonodaji nam lahko posredujete tudi na e-naslov: tednik@nt-rc.si in jih bomo objavljali v maju kot odmev v rubriki Pisma bralcev. PISMA BRALCEV 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Odmev Kako izboljšati varnost na cestah? V vašem izvodu št. 17, in sicer 28. marca, je bil objavljen prispevek Kako izboljšati varnost na cestah. Naš prispevek je komentar tega prispevka. V Sloveniji imamo čudno pravno prakso, saj se zakonodaja spreminja s svetlobno hitrostjo. Poglejmo primer spreminjanja pravnega vira o cestnoprometni varnosti: Odločba o ugotovitvi, da dvanajsti odstavek 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa v delu, v katerem je kot prekršek določal vožnjo vozila, označenega s predpisanim znakom za prevoz otrok, v katerem ni bilo skupine otrok, ni bil v neskladju z ustavo, Ur. l. RS, št. 47/2011; Odločba o ugotovitvi, da sedmi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 189. člena Zakona o varnosti cestnega prometa ni v neskladju z ustavo Ur. l. RS, št. 7/2011; Zakon o pravilih cestnega prometa /ZPrCP/ Ur. l. RS, št. 109/2010; Zakon o voznikih /ZVoz/ Ur.l. RS, št. 109/2010; Zakon o motornih vozilih / ZMV/ Ur.l. RS, št. 106/2010; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1G/ Ur.l. RS, št. 36/2010; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1F/ Ur.l. RS, št. 58/2009; Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 233. člena Zakona o varnosti ce- stnega prometa ni v neskladju z Ustavo Ur. l. RS, št. 73/2008; Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) /ZVCP-1-UPB5/ Ur.l. RS, št. 56/2008; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1E/ Ur. l. RS, št. 37/2008; Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) /ZVCP-1-UPB4/ Ur. l. RS, št. 133/2006; Odločba o neustavnosti tretjega odstavka 134. člena Zakona o varnosti cestnega prometa ter odločitev o sporu glede pristojnosti med okrajnim sodiščem in policijsko postajo Ur. l. RS, št. 123/2006; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1D/ Ur. l. RS, št. 105/2006; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij /ZIKS-1B/ Ur. l. RS, št. 70/2006; Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) /ZVCP-1-UPB3/Ur. l. RS, št. 25/2006; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1C/ Ur. l. RS, št. 108/2005 in tako naprej po mesecih in letih. Bralci, ste sledili naštevanju sprememb? Zanimivo je, da zakonodajalec za vsako spremembo ali novi zakon napove, da to pa je zdaj prava rešitev. Samo kaj, ko pri tem sam dopušča možnost »izpiljenja« sprejete pravne ureditve. In bistvo tega prispevka: v Novem tedniku št. 17 smo lahko prebrali stališče v. d. direktorja Javne agencije za varnost prometa Franca Pojbiča o dvomu o postavljenih smernicah izobraževanja mladega voznika. Država, mi, ki se ukvarjamo z vzgojo, s preventivo in z izobraževanjem voznikov kandidatov, imamo dovolj nenehnih sprememb. Vzgoja in izobraževanje sta proces v nekoliko daljšem obdobju in sistem ne dopušča nenehnih sprememb. Je pa problem sprememb še v investicijah. Ena zadnjih sprememb pravne ureditve za izobraževanje voznikov kandidatov je uvedla treninge varne vožnje. V ta namen smo v ZŠAM Celje izvedli rekonstrukcijo obstoječega poligona na Ljubečni pri Celju. Da smo zadostili pravni normi, smo uredili nove steze s potrebno tehnično opremo, ki omogočajo izvajanja treningov in vaj spretnosti vožnje. Kot Šola vožnje z dolgoletno tradicijo ocenjujemo, da je ta proces doizobraževanja voznikov pomembna preizkušnja in s tem trening situacij, ki jih lahko doletijo pri samostojni vožnji. Torej, država prenehaj z nenehnimi spremembami in v konkretnem primeru mladega voznika ne spreminjaj pravil. Edino, kar lahko spreminjamo, je to, da dodajamo nove vsebine za še kvalitetnejše izobraževanje in treninge. O učinkovitosti sistema, kot se sprašuje g. Pojbič, pa je retorično vprašanje države, ne pa za nas izvajalce, ki delamo samo to, kar država predpiše. Kako bomo dosegli Vizijo nič!? Z nič zagotovo ne! mag. ROMAN KRAJNC, predsednik ZŠAM Celje mag. TOMAŽ LOTRIČ, vodja Šole vožnje ZŠAM Celje Zapuščene živali - strošek ali zaslužek? 19. marca smo vam posredovali obširen in podroben odgovor Občine Žalec na vaša vprašanja o skrbi za zapušče- ČETRTEK, 11. april 19.45 SREDIŠČE MESTA MINUTKA ZA PESEM CELJSKI DOM NASTOPI ZBOROV VSTOP NA VSE DOGODKE JE BREZPLAČEN PETEK, 12. april 10.15, 10.45, 15.45 in 1945 16.00 SREDIŠČE MESTA MINUTKA ZA PESEM CELJSKI DOM - VELIKA DVORANA TEKMOVANJE MLADINSKIH IN OTROŠKIH ZBOROV CELJSKI DOM - VELIKA DVORANA NASTOP ZBORA IN GLASBENA DELAVNICA - SKUPNO PETJE CELJSKI DOM - VELIKA DVORANA NASTOPI ZBOROV IZ SLOVENIJE IN TUJINE "tfff- Več informacij o festivalu: e-mail:tic@celje.si. www.celeia.info V CELJU SMO FACE ne živali. V vašem članku z naslovom Zapuščene živali - strošek ali zaslužek, objavljenem 28. marca, pa smo ugotovili nekaj nekorektnosti in nepravilnosti, na katere bi radi opozorili. V prispevku navajate različne stroške, ki jih je namenila Občina Žalec in stroške, ki jih navaja Zonzani: »Za oskrbo 28 živali v zavetišču so tako namenili skupaj skoraj osem tisoč evrov, pravijo v Žalcu (Zonzani ima podatke o dobrih 6 tisočakih za 11 živali).« Navajate, da so ti zneski vsako leto višji, kljub temu da so bili naši stroški v letu 2012 manjši kot v letu 2011. V zavetišču so podali podatke za koledarsko leto 2012 (januar do december 2012), pri številu živali pa so se verjetno zmotili. Občina Žalec pa je posedovala podatke za proračun 2012 (prejeti računi v obračunskem obdobju od decembra 2011 do novembra 2012 in plačani v letu 2012). V tem obdobju smo v zavetišče napotili 11 muc in 20 psov. Trije psi so imeli čipe in so jih vrnili lastnikom, zato stroški niso bremenili Občine Žalec. Finančni lizing ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Pokrovitelj: » 3) 30 JUBILEJNI JUBILEE Ekskluzivni pokrovitelj v radijskem in tiskanem mediju: MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL INTERNATIONAL YOUTH CHOIR FESTIVAL id [oc el je '.•Z'«t m au «i Bližnjica/do dobrega/ curtomobilcu Za oskrbo vseh živali (muc in psov) v zavetišču Zonza-ni smo v proračunu za leto 2012 namenili 7.896 evrov z DDV (muce 1.232,62 evra, psi 6.664,20 evra - od tega oskrba 6.098,10 evra, najem boksov 566,10 evra). Podatki za obdobje januar do december 2012 pa kažejo, da je bilo v zavetišču Zonzani oskrbovanih 23 živali (9 muc in 14 psov). Stroški oskrbe za muce so znašali 1.099,56 evra z DDV (sterilizacije, kastracije, evtanazije poškodovanih ali bolnih, oskrbovalni dnevi). V tem obdobju je bilo oskrbovanih 14 psov. Stroški za njihovo oskrbo so znašali 4.865,62 evra in najemnina za bokse 516,15 evra, skupaj torej 5.381,77 evra z DDV. Skupni stroški Občine Žalec glede na izstavljene račune zavetišča Zonzani od januarja do decembra 2012 znašajo za muce in pse 6,481,33 evra z DDV. Takšen znesek so navedli tudi v Zonzaniju v telefonskem razgovoru z vami. Pri številu živali pa so se verjetno zmotili oz. ste se pogovarjali samo o oskrbi psov. Prav zaradi našega truda v leto 2012, da zapuščenim živalim, predvsem mucam, poiščemo dom pri najditeljih, so bili stroški v letu 2012 kar za 2.513,70 evra manjši kot leta 2011. Pri tem moramo poudariti, da naša prednostna skrb niso stroški oskrbe živali v zavetišču, pač pa njihova usoda - želimo, da čim več ustrezno oskrbovanih živali (sterilizacij, kastracija) ostane pri najditeljih oz. da najdejo ustreznega novega lastnika. V članku navajate stroške oskrbe brez DDV, kar pomeni, da so dejanski stroški višji. Za zapuščenega psa mesečna oskrba stane skoraj 700 evrov z DDV, od tega najemnina za boks 99,90 evra mesečno (davek se ne obračuna). MARJANA KOPITAR, višja svetovalka Ubito je bilo živo bitje, ne stvar Sem dolgoletni bralec vašega časopisa in pred leti tudi večkratni pisec v rubriki Pisma bralcev, a tokratni članek o nečloveški usmrtitvi dveh kužkov (NT št. 17) mi je pognal zopet kri po žilah in ne morem ostati tiho oziroma želim podati tudi svoj pogled na to dejanje nekega neprištevnega, nehumanega in družbi nevarnega psihopata. Iz člankov o tej temi je razvidno, da šmarski policisti branijo nekoga, po moji oceni nekoga iz svojih vrst, ali pa ne ločijo med živo in tujo stvarjo. Me prav zanima, če bi kdo ustrelil policijskega psa, kaj bi takrat zapisali v svoje visoko strokovne predloge. Mislim, da bi bilo njihovo poročilo v tem smislu, da je bil ubit eden od uslužbencev ministrstva za notranje zadeve. A bi to bila tudi tuja stvar ali pa je kakšna razlika med službenim psom in psom neke družine, katere psiček je dejansko njihov član? Me zanima, kakšen je njihov komandir, da jih ne zna podučiti, kaj je živa in kaj tuja stvar. Za tistega, ki je pokončal dva prijazna psička, je to bila res tuja stvar, ampak sta bila vseeno živo bitje, in ker so to napisali policisti, sem trdno prepričan, da je to bil eden od njih. Svoje mnenje bom tisti hip spremenil, ko se bodo šmarski policisti potrudili in izsledili tega morilca živih bitij. Saj vem, da je to za policiste trd oreh, ni to tako enostavno, kot se postaviti za grm in z radarjem v roki loviti tiste, ki prekoračijo hitrost za nekaj kilometrov, potem se pa nad njimi izživljati in jim dokazovati svojo moč. Naj pokažejo svojo moč tudi v tem primeru, šele potem si bodo zaslužili svojo mesečno plačo. Kot berem, je med tožilci malo več izobraženih in kulturnih ljudi in želijo priti stvari do dna. Srčno upam, da bodo našli morilca človekovih najbolj zvestih prijateljev in da enkrat resnično obsodijo z zaporno kaznijo (in to ne majhno) morilca žive in ne tuje stvari, kot bi nekdo z šibrovko ustrelil v sosedov gnoj. Naj bo to opozorilo za ostale ostrostrelce, ki iščejo svoje tarče v nebogljenih, domačih in prijaznih živih bitjih. Lep primer pravične sodbe smo dočakali pred časom, ko je nekdo ubil tri mlade na avtocesti, in tako bi morali ukrepati tudi v tem primeru. Zaupam tožilcem in z zanimanjem bom sledil, ali jim bo uspelo tega morilca uloviti, saj vidimo, da so policisti v tem primeru odpovedali na celi črti. Družini, ki je izgubila dva prisrčna psička, pa sporočam, da je tudi meni kot popolnemu tujcu v tem primeru hudo, saj vem, kako je, ko izgubiš dobrega prijatelja. MIRKO GOLOB Laško 20.00 20.00 48 ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN Ni vsaka »župa« dobra kot kisla »župa« ŽeleznicaostajapomembnaprometnapovezavazaŠentjur. Takšnopotovanjeali izlet imarahel pridihromantike, med vožnjosi vzamemočaszapokrajino. Vožnjajemanjstresna kot tistazavtom. VčasuŠentjurjevegaboprihodzvlakomv mestože priložnostza prviobisk- MuzejaJužne železnice, skozi kateregaboobiskovalcepopeljal MihaelBučar. V Galeriji Zgornji trg so v Šentjur povabili Jože Štiglic, predsednik sveta Mestne skupnosti Šentjur, Breda Retuznik, vodja sektorja za razvoj podeželja in turizma v Razvojni agenciji Kozjansko, in Polonca Jazbinšek, vodja TIC Šentjur. (Foto: Nena Lužar) Z oddajo Pojdi z menoj smo spoznavali Šentjur in ujeli še zadnje priprave na Šentjurjevo 2013 Pol meseca bogatega dogajanja Svečana akademija, Ivi bo v nedeljo, 14. aprila, v kulturnem domu, bo uvod v Šentjurjevo 2013. Ob teme praznuje svoj praznikmestna sOupnost Šentjur, zato na jej prireditvi podelijo priunanja zaslužoim krajanom. Šentjurjevo je bijo najprej namenjeno jurjeva-nju, kasneje pa je to preraslo v največjo kultueno turistično prireditev v občini Šentjur. Skozi letat so ee malcemenjale lokacije, saj niso imeli oriredi-jvenih prostorov in je bilo to določeno gglede na pnedvid ene šjeležbo. ObisO je b,l vsako leOo doberin vreme, kije kdaj prekrižajo načrte, zadaj nima več vpjiva. Prireditev se odvija v šenljurskemZgornjem trgu, prireditveni prostor za Kulturno galerijo nudi streho in omogoča nemoteno izved-Or programa.Poroke v okniru Ventjurjeeega pa letos ne bo, saj je »»zmanjkalo«i ženinov in nevesl. S četrtkom, 18. aprila, se dogodki nadaljujejo. Takrat bo otvoritev razstave Naravno je zdravo in razglasitev Ipavčevega vina v prostorih Razvojne agencije Kozjansko in vse obogateno s kulturnim programom. Razstava Naravno je zdravo bo na ogled tudi skozi celoten naslednji dan. Letošnja nota Šentjurjevega je zeliščarstvo, poudarek na lokalni samooskrbi in proizvodnji in na ta način bodo predstavljeni številni prorhik-n, ki so povezani z znlišči, ki rastejo na lokalnem območju. Zeliš&rji bodo poleg razstave prisotni še na sejmu. Na nazstavi t) o sodeloval Šolski nenter Šentjur, ki bo predstav0 novn pokKce,ee katere rzobražujejo. V duhu (časa je nomembno, da se m°adi od-krčrjo za poklice, ki so pove-reni z ohranjenjem narave, z naravno dediščjno in tradici-nnalnimi znanjL Petek bo še dan,ke bo Kinolo ško društvo Šentjur pripravilo prireditev Pes, moj najboljši prijatelj in skoei njo bodo predsta- nili dšjavnosti društva. Najmlajši bodo ta dan popoldne pred Galerijo Zgornji trg imeli Jurčkovanje. Zvečer bo sledila še podelitev diplom za ocenjena vina letnika 2012 ter priznanja za najboljše salame in kruh. ŠentRock 2013 za mlade in mlade po srcu bo oaključil petkov veto v Kulturnem domu Šentjur. Sejem, pohod, kisla juha ... Sobotno dogajanje je tisto, ki privabi največ obiskovaleev, m dogodkovbo na ta dan velj- ko. Ves dan bo trajal denšur-lev sejem,pjesbodo na več kot j0 stojnicah predstavljeni raz-sični izdejkp domače in ume-taostne obrti, kulinaričve debrote, viveka ponudba, izdelki iz usnja, lanu, ... Še vedno bo na ogled razstava Naravno je zdravo. V soboto bo na vrsti Šentjurjev pohod; z zbirnega mesta pri osnovni šoli bo pot vodila na Rozalijo, Botričnico m pripeljala na Zgornji trg1. Svoje kuhalnice bodo dopoH-dnv o kuhanju Šemjurjeve kisle »»župe« prekrišrli ravnatelji z ekipami osnovnih šol občine? Šentjur, Vrtea Šentjur in Šolskega centra Šenjjur.V dopoldanskem času bn še predstava za otroke in popoldne tekmo-nanje v vlečenju vrvi za pokal Šentjurjevega. Dogodka ne bi bilo brez povorke konjskih vpreg in konjenikov, ki bodo tradicionalno popestrili sobotno popoldne. To bo pestro še zaradi tekmovanja Šentjurčani Šentjurčanom, tekmovanjlae ekip krajevnih skupnosti v družabnih igrah. Temu sledi revija narodnoza-bavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje, za njo pa veselica z ansamblom Unikat. Nedeljsko dopoldne bo postreglo s Šentjurjevim sejmom za nakupe prejšnji dan ogledanih izdelkov in možnostjo obiska razstave Naravno je zdravo. Ob 10. uri bo slovesna maša v župnijski cerkvi sv. Jurija. Naslednji petek, 26. aprila, bo v šentjurskem Kulturnem domu Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov. V soboto se na železniški postaji na ogled postavijo starodob-ni avtomobili in motorji. Zaključek dogajanja bo 5. maja z etno koncertom, ki bo v cerkvi Marija sedem žalosti na BotričnicL Veliko razlogov za obisk Kateri so tusistjčni atributi Šentjuija, na katerih ee graVi sašnja leta, z vizijo, dj bi Šen-kjur postal bolj prepoznaven na turističnem zemljevidu Slovenije? Skladatelji Ipavci, bloženj Anlon Martin Siomšek in kifnik so tisti, ki so vpleteni v kulturne zgodbe in preko njih vabijo v Šentjur različne ciljne skupini. Zdaj je poudarek na intnrpretašiji kulturne dediščine, s kaierimi naročene skupine, doživijo vodenje Veugače, Skozi zgodbo arheo-loškegj Rifnika jih- p opelje de-Olica Iliri in jih nauči še tkanja na statve; Slomška in njegovo rporočilnost prenašataBlažej in Nežicaj ki sta osrednja lika Ponikve. Po dolgi zimi jv zjaj oživela hišica na Rifniku, kjer te ob soboiah in nedeljah mo-joče dobiti podrobnejše informacije. Zv to skrbi Zavod Etno eko z mledimietnolo£li in zgo-dovinatji, ki je tudi prevzel so-Vojno iii nedeljsko vodenje ,o reheološhem najdišču Rifnik. V naoavo vabi šeoggled cvetoče zašeitene velikočnice, katere največje rastišče je na območju Šentjurja. NENA LUŽAR Foto: RA Kozjansko ZAVOD CELEIA CELJE K B I Naložba v vašo prihodnost CTtRrtlfO DILNO F1NANQRA EVHDF5KX UNIJA. Lvtöps* sUddzs reg'onahi razvoj »Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.« Oba glavna dneva, sobota in nedelja, ponujata možnost brezplačnega obiska Ipavčevehiše,muzejaZakladiRifnika, spominskesobeNewSwingQuarteta, GalerijeZgornjitrg(kjerbovesčas na ogledrazstava)inmuzeja Južne železnice vŠentjurju. BRALCI POROČEVALCI 49 Čokoladke so ustvarjale Medobčinsko društvo Sožitje Žalec združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in podpornike. Aktivnosti, ki jih ponuja, so namenjene izobraževanju tako oseb z motnjami kot njihovih staršev, rekreaciji, socialni vključenosti in druženju. Znotraj društva je bila ustanovljena skupina Čokoladke. Te so vesele, rade plešejo in igrajo, se zabavajo in ustvarjajo. Pod vodstvom članov društva in pridnih prostovoljcev aktivno preživljajo prosti čas in se družijo. V marcu so se na občnem zboru Pisana pomlad šentjurskih likovnikov Člani Društva likovnih ustvarjalcev Rif-nik so svoje ustvarjanje preteklega leta predstavili na pregledni razstavi. Poimenovali so jo Pomladno pisano, z njo pa svoj pečat pustili s pestro paleto različnih tehnik in motivov. Prav različna tematika s poživljajočo pisanostjo naznanja pomlad. Šentjurske likovnike vodi Dragan Podovac, na razstavi pa so se predstavili še Nežika Tatarevič, Teja Hrovatič, Božena Prodnik, Katarina Salamon, Fanika Pevec, Stanka Kukovič, Vanja Glavač, Polona Kitak, Bojan Cmok, Nežika Horvat, Ela Kavka, Jana Trasova, Marjanca Majcen in Martin Čater. Mnogi so že znani šentjurski ustvarjalci, nekateri pa so se tokrat predstavili prvič. Ustvarjali so v olju, akrilu, temperi in mešanih tehnikah. V Galeriji Zgornji trg si bo razstavo mogoče ogledati vse do 15. aprila, ko bodo na Zgornjem trgu in tudi v tamkajšnji galeriji pripravili program jurjevanja. StO društva predstavile s priredbo igrice Mojca Pokrajculja in člane društva obdarile s svojimi izdelki. V predprazničnem času so se lotile izdelovanja pisanih butaric oziroma snopkov. Očetje so iz šib in zelenja izdelali osnovne butarice, mamice so oblikovale papirnato cvetje. Osebe z motnjo so samostojno ali s pomočjo prostovoljcev izdelovale papirnate harmonike in pisane trakove. Seveda so se med delom, kot se za Čokoladke pač spodobi, posladkali s čokoladnimi jajčki. AP Imamo rekord! Z zlatimi črkami bi lahko napisali poročilo o naši akciji. Akciji, ki že od 6. marca vsako sredo ob 12.15 prinese srečo nekomu, ki je izpolnil kupon iz Novega tednika. Akciji, ki je vsa leta, odkar jo v naši medijski hiši pripravljamo, prinesla nasmeh na usta naših bralk in bralcev in jim napolnila hladilnike, kuhinjske omarice, shrambe, kleti ... Do polnega vozička brez mošnjička še vedno prinaša srečo v srce in velik nasmeh na usta. Vsekakor je bil na- smeh že skoraj do ušes pri naši tekmovalki, ki je prejšnjo sredo nakupovala brezplačno. Potem ko je naneslo Leopoldina Lah iz Tabora je postavila rekord. Nakupila je kar za 217,99 evra. Si ga upate preseči? Hitro izpolnite kupon in nam ga pošljite. Morda bomo v eni od prihodnjih sred izžrebali prav vas. tako, da se prva izžrebanka iz Rimskih Toplic ni oglasila na telefon, je žreb možnost brezplačnega nakupovanja prinesel gospe Leopoldini Lah iz Tabora. Leopoldina je takoj vedela, kdo je na telefonski zvezi in zakaj smo jo poklicali. In kot prava gospodinja in bralka, ki je ob izpolnjevanju kupona hitro spisala še nakupovalni listič, je Leopoldina vse presenetila z lahkotnim nakupovanjem in s suverenim narekovanjem, kaj naj naša nakupovalna ekipa položi v voziček. Svoj nakup je obogatila predvsem z mesnimi dobrotami. Vmes je poskrbela tudi, da bo napolnila zamrzovalno skrinjo in kuhinjske omarice, za še več dobrot pa je poskrbela tudi z nakupom, ki ga je prinesel še en žreb, v katerem je dobila dodatno minuto nakupovanja. Končni znesek na računu je pričaral še večji nasmeh iz srca naše ekipe v Tušu in studiu Radia Celje. Leopoldina Lah je namreč porušila rekord dosedanjega nakupovanja v tej sezoni. Nakupila je kar za 217,99 evra. Se strinjate, da je to nakup, ki ogreje srce? Če niste takega mnenja, potem je čas, da izpolnite kupon, ki ga najdete tudi v tej številki, in se borite za to, da porušite Leopoldi-nin rekord. In vas bomo potem povprašali po občutkih. Ste pripravljeni na akcijo? Mi smo! Srečno do prihodnjič. SP, foto: TimE tmiub, Ime in priimek: Naslov: _ Telefon: _ uo polnega 7lpi/9 Ste naročnik Novega tednika? Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: ^upon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova|19, 3000 Celje. 50 OTROŠKI ČASOPIS Peti rojstni dan V torek, 26. marca, je bil v OŠ Frana Kranjca vesel dan. Naša nova šola je praznovala svoj peti rojstni dan. Ponosni na svojo lepotico - hišico na hribčku - smo se ji poklonili s prav posebnim programom. Učenci so pod mentorstvom učiteljice Mateje Rokavec in knjižničarke Dragice Milojevic na odru pričarali burlesko in s pantomimo, plesom in z glasbo ustvarili nepozabno dogodivščino. Vse skupaj nas je navdušil koncert Adija Smo-larja, ki se nam je pridružil na praznovanju in nas s svojimi zabavnimi, a hkrati poučnimi pesmimi popeljal do sladkega konca - praznične tortice, ki so je bili deležni vsi učenci in zaposleni v šoli. Praznik smo polepšali še z odprtjem razstave o gradnji nove šole, ki je na ogled v šolski avli. MR www.radiocelje.com Prodajalna lutk Glasbena šola Rista Savi-na Žalec je v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila baletni večer, na katerem so se predstavile vse učenke plesne pripravnice in baletnega oddelka glasbene šole. Ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus je v uvodnem nagovoru povedal, da je izjemno ponosen na baletni oddelek, ki se je v dveh letih tako razširil, da je že drugo leto svojega obstoja sposoben pripraviti samostojno baletno predstavo. Učenci so se predstavili z znanim baletom Josefa Bayerja Prodajalna lutk. Zgodba govori o prodajalki, ki v svoji trgovinici za golo preživetje prodaja lutke. Ko proda svojo najljubšo lutko Vilo, zaklene trgovino in odide domov, lutke pa oživijo in zaplešejo. Za koreografijo je poskrbela baletna pedagoginja Anja Šuman, sceno pa je izdelala Urška Juhart. V glavnih vlogah so se predstavile Vita Mutec (Vila), Anja Šuman (prodajalka), Maša Veler (lutka s šalom), Ana Logar (otroška lutka), Kim Pavlič (španska lutka), Nika Turnšek, Špela Polak, Tajda Šorli in Suzana Lesjak Glavač (kitajske lutke), Neža Pogačar in Eva Krumperger (japonski lutki) ter Tjaša Jazbinšek in Larisa Pirnat (Harlekin lutki). Predstavo so ponovili še dvakrat v dopoldanskem času ter za učence osnovnih šol iz Žalca, Šempetra, Griž in Petrovč. TT v ■ ■ dan z delavnicami Ekipa iz konjiške OŠ Ob Dravinji OŠ Ob Dravinji zmagala na Ekokvizu Na Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnošolcev v ekoznanju, ki ga pripravlja Ekošola v sodelovanju s Telekomom Slovenije, je v celjski regiji slavila ekipa učencev OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic. V ekoznanju se bodo pomerili 19. aprila v Ljubljani na državnem tekmovanju. Letos je na Ekokvizu v tričlanskih ekipah tekmovalo 4.323 učencev 6., 7. in 8. razredov iz 170 slovenskih osnovnih ekošol. V celjski regiji je sodelovalo 184 tričlanskih ekip iz 17 osnovnih ekošol. Zmagovalno ekipo OŠ Ob Dravinji z imenom Dravinja2 sestavljajo Aljaž, Tajda in Zala. Na Ekokvizu, kjer so odgovarjali na Sedmošolci smo imeli tehniški dan z naslovom Velikonočno aranžiranje. Najprej smo se učenci 7. a razreda odpravili v učilnico tehnike in tehnologije, učenci 7. b pa v učilnico likovne vzgoje. Delali smo različne izdelke iz različnih materialov. 7. a smo okraševali steklenice z volno in košarice iz papirja. 7. b so izdelovali glave velikonočnih zajčkov iz balonov in papirnatih brisačk, nato so balon še skaširali s papirnatimi bri-sačkami. Izdelovali so tudi zajčke in kokoši iz rolic, ki so jih oblepili z barvnim papirjem. Po drugi šolski uri smo pomalicali in zamenjali učilnici. Delali smo enake izdelke kot naši sosošol-ci prejšnji dve šolski uri. Učenci 7. a smo naredili še posebno dekoracijo za hodnik pred zbornico in sicer ogromno kokoš z mnogimi zajčki. Kokoš je bila velika in pisana, majhni zajčki pa so bili še bolj pisani ter velikonočni in dajali so občutek, kot da so prazniki že tu. Tako se je končal naš drugi tehniški dan v letošnjem šolskem letu. Imeli smo se zelo lepo in resnično smo uživali v ustvarjanju velikonočnih izdelkov. EVA HOMŠAK GODLER, 7. a OŠ Vransko-Tabor vprašanja o zdravju in zdravem počutju, energiji in trajnostni mobilnosti, so dosegli 29 od 30 možnih točk. Na državno tekmovanje se je uvrstila tudi ekipa Winners123 iz OŠ Frankolovo, ki je dosegla 28 točk. Sledili so učenci iz OŠ Vojnik, ki so dosegli 27 točk, in iz OŠ Polzela in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice s 26 točkami. Ekokviz za osnovnošolce v sklopu programa Ekošola poteka že 12. leto. Tudi po tekmovalnem delu na spletni strani Ekokviza na voljo ostajajo učno gradivo in vprašanja za vajo, kjer lahko vsak obiskovalec preveri svoje znanje in si ogleda fotografije. DD ŠTIRINOŽCI 51 Ponoči se hodi medved mastit h krmilnikom na Bohorju, kjer so ga lovci ujeli v objektiv. Medvedji obiski Bohorja Previdnost ne bo odveč, če se odpravite na območje, kjer ga lahko srečate Medved, ki se dvigne na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom, saj bo tako spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil. Jusni ljubljenčki " Če imate tudi vi neobičajnega hišnega ljubljenca, nam to sporočite in predstavili ga bomo bralcem v tej rubriki. Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tatjana.tednik@nt-rc.si. Lahko nas tudi pokličete na 4225-164. Če so se z medvedi ljudje doslej večinoma srečevali na Kočevskem in Notranjskem, občasno pa je kakšen povzročil preplah še kje drugje po Sloveniji, se je eden od njih pred dvema letoma odločil, da mu prija Kozjansko. Morda je slišal, da tam živijo gostoljubni ljudje ... Predlani aprila so ga lovci prvič opazili v gozdovih Bohorja. S hrano si je postregel pri krmilnikih, ki jih lovci nastavijo divjim prašičem za dopolnilno krmljenje, da se ti ne bi preveč približali naseljem in uničevali pridelkov. Tisto leto je bil medved ves čas na območju Bohorja, dokler ni šel decembra spat. To so lovci ugotovili iz odtisov v tleh, ki so tudi pokazali, da gre za odraslega medveda, težkega vsaj 150 kilogramov. Ko se je naslednje leto zgodaj spomladi zbudil, je lačen najprej uničil štiri krmilnice in iz njih pojedel koruzo. Lani poleti ga nato ni bilo, vrnil pa se je spet pred zimo in spet uničil nekaj krmilnic. Zanimivo, da si postreže s koruzo, ki je v krmilnicah, ne je pa tiste na tleh. Za nekatere uničene so lovci že dobili odškodnino države. Stari znanec je spet prišel po koruzo Pred kratkim so starega kosmatega znanca člani Lovske družine Bohor s Planine pri Sevnici spet opazili, saj je konec zimskega spanja. Henrik Žibret, predsednik lovske družine, pravi, da se očitno giblje tudi na območju lovskih družin Jurklošter in Kozje, kjer so lani opazili še druge medvedje primerke. Bohor je očitno na njihovi selitveni poti proti Avstriji, zato tovrstna srečanja niso tako redka. Na srečo z bohorskim medvedom, ki še nima imena, doslej ni bilo večjih težav. So pa lovci opazili, da se divjad drugače obnaša, bolj preplašeno, ker je medved v lovišču. Gre za zaščiteno zver, s katero tukajšnji lovci ne gospodarijo, kot to na primer velja za jelenjad ali divje prašiče. Njegovo osnovno domovanje so območja Notranjskega in Kočevskega ter zahodne- ga Krasa. Ker je zaščiten, ga lovci ne smejo ustreliti. Takšno dovoljenje bi lahko dobili od ministrstva za kmetijstvo le v primeru, če bi kmetom povzročil veliko škode z ubijanjem drobnice ali uničevanjem čebelnjakov ali če bi ogrožal ljudi. Nič od tega se na srečo zaenkrat še ni zgodilo, kljub temu pa lov- ci opozarjajo, da gre za zver in da previdnost ni odveč. Običajno se medved umakne, preden sreča človeka, pri čemer so tudi zabeleženi primeri napada izredno redki. Nevarna sta lahko medvedka, ki ima mladiča, ali medved, ki bi ga človek presenetil. Včasih pa pravega razloga ne ugotovijo. Če ga srečamo Strokovnjaki zavoda za gozdove priporočajo, da smo med hojo po gozdu, kjer bi lahko srečali medveda, glasnejši, s čimer mu že na daleč sporočimo, da prihajamo. Kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda. Če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in v večini primerov se bo umaknil. Ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), ostanimo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili. Obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo. Če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali lezimo na tla. Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo, ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji. Nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo mslmu veune wjBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav s možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih. Ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Ob sprehodih v gozd je treba imeti psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju pa celo odsvetujejo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved. TATJANA CVIRN Foto: ANDREJ ŽIBRET V raziskavi Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so ocenili, da je bilo leta 2007 v Sloveniji malo več kot 400 medvedov. O delu v protibolečinski ambulanti sta za Novi tednik spregovorili tudi medicinski sestri Branka Camloh in Irena Dobivičnik. Našim bralcem sta v pogovoru z Anjo Deučman v reportaži pod naslovom Medicinska sestra - vez med bolnikom in zdravnikom, med drugim, zaupali:« Največ bolnikov v ambulanti je bolnikov z napredovalnimi stopnjami raka, pri katerih zdravljenje ni več mogoče, temveč je vse, kar medicina še lahko narediti in kar je navsezadnje dolžna narediti, lajšanje bolečin in zagotavljanje, da se posameznik poslovi dostojanstveno, v miru in brez trpljenja.« Vse zgodbe v protibolečinski ambulanti se vendarle ne končajo žalostno. Po akupunkturi se na primer številni poslovijo od migrenskih glavobolov, blokade pomagajo pri prenehanju bolečin po operacijah ali bolečinah v križu, vratu, sklepih. Z ULTRAZVOČNIM APARATOM bi še bolj ciljno in lažje lajšali bolečine bolnikom protibolečinske ambulante celjske bolnišnice. Vsak evro šteje. Vaš tudi. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin n n £ U U U J O o n n u u fl u Stanje na računu dne 10. 4. 2013 Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Za več informacij o akciji in različnih možnostih sodelovanja v njej nam lahko pišete tudi na e-naslov: biserka.povse@nt-rc.si 52 ZA ZDRAVJE Na stojnicah je bilo mogoče najti zdravo in doma pridelano hrano, sokove, olja ... Kako skrbeti za zobe? Tale stojnica je ponujala odgovore na vsa vprašanja in dileme. Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si »Smiselno bi bilo enkrat letno opraviti 24-urno meritev krvnega tlaka. Človek merilec en dan nosi s seboj, ta pa tlak neprestano spremlja in pokaže celovito sliko, na podlagi katere zdravnik vidi, ali je potrebno zdravljenje,« razlaga asist. dr. Dragan Kovačič in dodaja, da je prvo pravilo zniževanja visokega krvnega tlaka zdrav slog življenja. Celje dokazalo, da je zdravo mesto Pestro dogajanje ob svetovnem dnevu zdravja Otroci so se najbolj zabavali na prizorišču AMZS, kjer so se lahko preizkusili v vožnji z motorjem in izvedeli, da mora biti tudi na cesti vedno v središču pozornosti skrb za zdravje. Celje se je že pred več kot dvema desetletjema pridružilo projektu Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta. Leta 2004 si je prislužilo častni naziv redne članice organizacije Zdravih mest, s čimer se ponaša le 90 mest iz vsega sveta. Celjani so se s tem obvezali, da bodo varovali okolje, prebivalce osveščali o pomenu zdravega načina življenja, nudili podporo lokalnim projektom s ciljem izboljšanja zdravja ter pri vsem tem spodbujali produktivno medsebojno sodelovanje čim več subjektov. Številne aktivnosti pripravljajo vse leto, še posebno pozornost pa zdravju namenijo ob svetovnem dnevu zdravja. Potem ko so pod okriljem Mestne občine Celje in Javnega zavoda Socio, Projektne pisarne Celje, zdravo mesto ves prejšnji teden na pomen zdravja in skrbi zanj meščane z brezplačnimi predavanji, delavnicami, s športnimi aktivnostmi in z meritvami nekaterih kazalni- kov zdravja opozarjali v krajevnih skupnostih, mestnih četrtih in številnih društvih, je obeleženje svetovnega dneva zdravja v Celju vrhunec doseglo v soboto. V mestnem središču so prav vse generacije našle najrazličnejše dobrodošle informacije, manjkalo pa ni niti priložnosti za telesno vadbo in nakup zdrave prehrane, ki sta bistvena gradnika zdravega življenja. Pregnali dež Če je v soboto zjutraj Celje še pral dež, so se dežne kaplje, kakor hitro so Prešernovo ulico preplavile stojnice, vendarle posušile. Vse dopoldne je bilo tako v mestu zelo pestro, nekateri so prišli prav zato, da preverijo, kako zdravi so, namen drugih je bil nakup ekološko pridelane hrane, spet tretji so imeli za zdravstvene strokovnjake vprašanje o spopadanju z najrazličnejšimi boleznimi. Na stojnicah so se ustavljali tudi naključni mimoidoči, radovednost nemalo koga pa so privabili vojaki, ki so ob tej priložnosti v mesto pripeljali vojaški sanitarni oklepnik, predvsem najmlajše pa so spodbujali tudi k telovadbi. Svetovni dan zdravja je v mesto privabil tudi ljubitelje hoje, ki so se udeležili že tradicionalnega medgeneracijskega pohoda, ki je tokrat vodil do Špice. »Telesna vadba je zelo pomembna, saj z njo ohranjamo dobro kondicijo, pokuri-mo odvečne maščobe in tako ostanemo zdravi. Moramo pa ob tem tudi paziti na zdravo prehrano in jesti čim več zelenjave in sadja,« so nam tik pred pohodom povedali petošolci OŠ Lava in dodali, da sami pridno upoštevajo ta navodila. Previsok krvni tlak ogroža Osrednja pozornost letošnjega svetovnega dneva zdravja je bila sicer namenjena osveščanju o nevarnostih povišanega krvnega tlaka oziroma hipertenzije. Temu so med drugim pozornost namenili tudi na strokovnem posvetu, ki sta ga v Narodnem domu pripravila Mestna občina Celje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Predstojnik kardiološkega oddelka celjske bolnišnice asist. dr. Dragan Kovačič je ob tej priložnosti opozoril, da se s previsokim krvnim tlakom sooča kar 64 odstotkov ljudi, večina med njimi pa se težave sploh ne zaveda. Visok krvni tlak, ki lahko vodi do možganske kapi, srčnega infarkta in na primer odpovedi ledvic, namreč ne boli, prav tako ne spodbudi drugih simptomov. Proti visokemu krvnemu tlaku zdravniki predpišejo tudi zdravila, ki pa jih, kot kažejo izkušnje, le redki bolniki redno jemljejo, čeprav je to pri uravnavanju tlaka izjemnega pomena. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA HUJSANJE 8-1211 Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Marib i Pestro ni bilo le v mestnem središču, pač pa tudi ob Šmartinskem jezeru. Na tek ali pa sprehod okoli jezera so se podali številni ljubitelji narave. Dogodek je imel dobrodelno noto, fundacija Utrip humanosti je s prijavninami zbrala več kot 1.300 evrov, ki jih bo namenila v štipendijski sklad za otroke, obolele za rakom. Velika gneča je bila na stojnici Visoke zdravstvene šole Celje, kjer so poleg krvnega tlaka brezplačno merili tudi sladkor v krvi. O sladkorni bolezni govorimo, kadar je sladkor v krvi na tešče višji od 7 mmol/l. Optimalen zgornji krvi tlak znaša 120 mmHg, optimalen spodnji pa 80 mmHg. Zdravnika je dobro obiskati, če je krvni tlak višji od 140/90 mmHG. NA KOLESIH 53 Kolesarji in motoristi, varno v sezono! V zadnjem času izjemno slaba prometna varnost kolesarjev VQDQO^ffiöSaCßöW® ®EüD@Vffl Möses® wm IGflTIURcieono Dobrotin/ko 17 šmarne Roqa/ka cc/*o J6 C/o3)746 11QO| Več kot SO let z d.o, Uroš Perenčevič iz Policijske postaje Celje je eden od osmih policistov kolesarjev. Promet nadzoruje v Celju, predvsem v mestnem središču, pogosto pa bo letos viden predvsem na Savinjskem nabrežju. Na tamkajšnji sprehajalni poti je kolesarjenje dovoljeno, ne pa tudi vožnja z motorji. Ker so ravno motoristi tam pogosti vozniki, bo Perenčevič letos zagotovo napisal kar nekaj kazni. Celjski policisti so lani med drugim s športnim kolesarjem Markom Balohom in Kolesarskim klubom Celje izdali preventivno zloženko v 10 tisoč izvodih, ki jo bodo tudi letos delili kolesarjem. Na cestah celjske regije je lani umrlo 22 ljudi, od tega dva motorista, voznik kolesa z motorjem, dva voznika koles s pomožnim motorjem in kar štirje kolesarji. Predvsem slednji so v zadnjem letu najbolj na udaru v prometu, saj se je njihova prometna varnost izjemno poslabšala. V preteklih letih namreč na Celjskem v prometni nesreči ni umrl skoraj noben kolesar, medtem ko je številka poškodovanih ali mrtvih kolesarjev lani zelo poskočila. »Tudi pri kolesarjih, ki so udeleženi v nesrečah, se vedno znova pokaže problem alkoholiziranosti. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč še vedno izstopajo neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje (kot je vožnja preblizu desnega roba cestišča ali vožnja po nasprotni strani), neupoštevanje pravil prednosti ali postavljene prometne signalizacije,« pravi pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Marko Prevol-čič. Med razlogi za nesreče sta še nepravilno prehitevanje in prevelika hitrost. Pogosto so kolesarji tudi povzročitelji nesreč. V naslednjih dneh in mesecih jih bo zato policija vzela še posebej pod drobnogled, predvsem tam, kjer se je do zdaj zgodilo največ nesreč. V mestnih središčih bodo sodelovali tudi policisti kolesarji. V Celju jih je osem, vsak dan pa sta na terenu dva. Policija bo ves čas tudi v navezi s šolami pri kolesarskih izpitih, še dodaja Prevolčič. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA I NAROČILNICA lNAROČ'LN'CA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika. Že marca se je celjska policija sestala s približno 40 predstavniki motoklubov s celjskega in koroškega območja. Skupaj so pregledali varnostne razmere za motoriste in si zadali cilj in zavezo, da se bodo srečali tudi naslednje leto in ugotovili, da nihče od njih ni bilpoško-dovan v nesreči. »Starši pogosto ne poskrbijo za kolesarsko čelado svojih otrok, čeprav je do 14. leta zakonsko predpisana,» pravi Marko Prevolčič, pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje. Motoristi in slabe ceste Na cestah pa so že motoristi, pri čemer nekateri niti ne čakajo na začetek motoristične sezone, ampak je vedno več takšnih, ki vozijo tudi pozimi, opozarjajo na policiji. Nesreče se vse bolj dogajajo tudi v nočnih urah, česar v preteklosti še bilo toliko. Policijski nadzor nad motoristi se je zato že začel, s toplejšimi dnevi pa ga bodo le še stopnjevali, predvsem na cestah, ki so za motoriste na našem območju še posebej smrtonosne. V nadzor prometa bodo poleg civilnih vozil z vgrajenim vi-deonadzornim sistemom vključili tudi helikoptersko ekipo. Najbolj črne motoristične točke so ceste Marija Reka-Latkova vas, Slovenske Konjice-Celje, Celje-Vransko in Celje-Laško-Zidani Most. Za te cestne odseke se je že v preteklih letih pokazalo, da so prava dirkališča. Zato bo tam nadzor še toliko večji. Kot pravi pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjan Cugmas, bodo predvsem na cesti Latkova vas-Prebold-Marija Reka postavili tudi informativne točke, na katerih bodo motoriste opozarjali na nevarnost. Veliko nevarnost za motoriste pa še vedno predstavljajo slabe ceste, ki jih je pretekla zimska sezona še dodatno uničila, vzdrževalci pa nimajo denarja, da bi vse poškodbe na cestah popravili oziroma odpravili. Na to vzdrževalce cest opozarjajo tudi policisti, ki so do zdaj proti njim že večkrat ukrepali, saj so ugotovili, da obstaja sum, da je za nastanek nekaterih prometnih nesreč kriva slabo vzdrževana cestna infrastruktura. Tudi asfaltna površina je še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, na vozišču pa je tudi veliko udarnih jam in peska zaradi zimskega posipa. Zato previdno! SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA STE V STISKI? POTREBUJETE NASVET ali SAMO POGOVOR? POKLIČITE:090 200 200 Sobotno usposabljanje motoristov Policisti bodo v soboto, 13. aprila, v Centru varne vožnje Vransko organizirali usposabljanje motoristov s prikazom vaj na poligonu, ki bo med 10. in 13. uro. Letos bodo motoristom, za katere na policiji željo, da se akcije udeležijo v čim večjem številu, pripravili usposabljanje tudi v obliki delavnic. »Udeleženci si bodo najprej ogledali prikaz posameznih situacij v prometu ter se seznanili s tem, kako se izogniti nevarnim situacijam oziroma kako takrat obvladati motorno kolo ter preprečiti nesrečo. Za nasvete bodo na voljo tudi inštruktorji varne vožnje centra Vransko in reševalec Nujne medicinske pomoči Celje. Ta bo prikazal nudenje prve pomoči poškodovanemu motoristu, poudaril nujne prve ukrepe, prikazal pravilen položaj poškodovanega, masažo srca ter uporabo defilibrilatorja. Prikazu bo sledil praktični del, ki se ga bodo lahko udeležili vsi motoristi,« pojasnjuje inštruktor varne vožnje motornega kolesa in policist Postaje prometne policije Celje Ljubo Poglajen. Vsako soboto v aprilu bo prav tako prikaz osnovnih vaj na poligonu ZŠAM v Šempetru. Imate težave v poslu, privatnem življenju,finance... Ne veste kako naprej. Pomagali Vam bomo! POKLIČITE:090 800 800 54 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Janezek 1. »Janezek, zakaj si zamudil v šolo?« »Zaspal sem, sanjal sem, da sem na nogometni tekmi.« »Že, ampak to ni noben razlog!« »Je, igrali so dva podaljška.« Janezek 2. Janezek je bil pri matematiki vprašan. Naloga je bila, da najde skupni imenovalec. Janezek pa reče: »Kaj ga še zdaj niste našli? Ko je bil moj ata mali, so ga že iskali!« V gostilni »Kakšno se vam zdi kaj naše domače vino?« »No, ja, z malo olja in solate ne bi bilo slabo.« Po nesreči Po težki prometni nesreči se je Janez zbudil v bolnišnici. »Kje sem?« je zavpil. »V nebesih?« »Ne,« odgovori njegova žena, »jaz sem še vedno tu.« Naj ji pove? Gospod v poznih 80. pride k spovedi. Gospod: »Oče, med 2. svetovno vojno je na domača vrata potrkala lepotica in me prosila, naj jo skrijem pred Nemci. Seveda je nisem mogel zavrniti, zato sem jo skril na podstrešje.« Duhovnik odgovori: »To pa res ni nič slabega, imate še kaj, kar vam leži na duši?« Gospod: »Hvaležna za zatočišče mi je začela vračati s sek-som.« Duhovnik: »Človeka v stiski naredita marsikaj. Če vam je resnično žal, potem vam je vsekakor odpuščeno.« Gospod: »Hvala, oče. Imam pa še eno vprašanje. Ali naj ji povem, da je konec vojne?« Izgubljena knjiga Žena nervozno nekaj išče po stanovanju. »Miha, si videl mojo knjigo?« končno vpraša moža. »Katero?« »Tisto z naslovom Kako doživeti sto let.« »Vrgel sem jo v smeti, ker jo je hotela brati tvoja mama.« Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika v časopisu, v kateri vas tedensko vabimo na prireditev. Pravilen odgovor se glasi: Vodnik. Majico Novega tednika in Radia Celje bo za pravilen odgovor po pošti prejela Darinka Marovšek z Brega 21 v Celju. NAGRADNO VPRA7ANJE V katerih regionalnih časopisih je poleg Novega tednika priloženo TV-Okno? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 16. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Novega tednika in Radia Celje. Nekoč se je filozof Immanuel Kant odpravil na svoj rutinski sprehod in ni opazil, da ima suknjič na komolcu raztrgan. Znanec, ki ga je srečal, se je hotel na ta račun ponorčevati. »Tukaj ven pa gleda učenost!« »Neumnost pa noter,« mu je odgovoril Kant. Dva solzna Dean Šuster: »Ugotavljam, da se mi z leti vse bolj solzijo oči.« Branko Ogrizek - Poljapke: »Meni tudi, sploh če nimam vizirja!« PS: Poljapke je naš zagnani motorist ... MODROSTI 6 9 1 2 8 6 8 7 3 5 6 2 9 1 7 5 9 3 6 1 9 4 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Od plenic do frizerja Ah, kako lepo bo nekoč biti mamica... Kodrolasapunčka z nasmehom Judy Garland bo navdušena nad tistimi srčka-nimi oblekicami, ob katerih se ti kar stopi srce. Lepo vzgojen fantiček pa ji bo dal rokico in potem bomo skupaj vsi blaženi hodili po promenadi . Ja, in potem svizec zavije čokolado. Da prideš do tega spoznanja, ti niti ni treba imeti lastnih otrok. Ko pa jih enkrat imaš, ti vseeno še precej dolgo ni jasno, zakaj za vraga prav noben ABC-nasvet iz knjige na tvojem vreščečem in trmastem bitju ne deluje. Olajšano sicer spoznaš, da je tvoj otročiček nekaj tako posebnega, tako čudovitega in enkratnega, verjetno na ta svet poslanega, da bi postal najmanj predsednica ali možganski kirurg, tako da neki čredni vzgojni nasveti z njim res nimajo nobene zveze. Žal pa je do trenutka, ko bo šel v svet in mamici posvetil Nobelovo nagrado, treba vseeno nekako obvladati napade togote, tečne zahteve in konstantno cviljenje. Pa to še najmanj zaradi tet, ki pomenljivo dvigujejo levo obrv, trgovk za blagajno, ki te pomilujoče gledajo, ko se ti od trme meče na tla, in babic, ki potem, ko so na svet kolikor toliko uspešno spravile tebe, v drugo pač najbolje vedo, kaj in kako je treba. Naj so vsi skupaj še tako pametni, na koncu je vse skupaj izključno tvoj problem. Vseeno pa mi še zdaj ne gre v račun, da sem že takoj na začetku izgubila vso diskrecijsko pravico, da bi smrkavca oblekla, tako kot se meni zdi. In to pri dveh fantih! Prvi je nesmrtno navezan na raztrgane hlače in to tako zelo, da bi bilo verjetno lažje doseči mir na Bližnjem vzhodu, kot pa zamenjavo garderobe. Pa itak ni kaj zamenjati, ker sem ugotovila, da imajo luknje na kolenu čisto VSE njegove hlače. Kako šestletniku, ki je že prerasel fazo plazenja, to uspe, bo zame večna uganka. In tu ne pomagajo nobeno krpanje ali še tako frajerski našitki. Da so drugorojenci bolj zate-gli karakterji, vam bo povedala vsaka mama s to izkušnjo. Se mi je zgodilo več kot enkrat, da sem ga napol spečega oblekla, pobrala vso potrebno kramo za v vrtec, hotela na vratih že olajšano obrniti ključ - tokrat bomo zamudili samo deset minut - ko se je dveletnik zavedel, se pogledal in na vsa pljuča zavpil: »Pa ne teeeeee maaaaaajiceeeee!« Vem. Vse mame stare šole boste rekle, pa kaj, eno po riti, pa gremo. Ne bom se spuščala v podrobnosti, ampak žal dandanes tudi to ne deluje več. Po zamenjanih desetih majicah pobič ves srečen ugotovi, da je bila tista prva kot ulita zanj. In potem lahko končno začnemo dan. Pa da ne bom samo stokala. Bilo me je silno strah prvega striženja, še posebej, ker so imeli vsi starši prav grozljive zgodbe. Od tega, da je bil od kolegice sin do šole sveto prepričan, da so frizerke serijske morilke, ki mu bodo s škarjami najmanj izkopale oči, do tega, da morajo okrog vrešče-čega otroka skakati najmanj štirje animatorji, da ga vsaj za silo oskubijo. Izkazalo se je, da imamo srečo, ker sta otroka celo pri zobarju precej znosna, frizerje pa sploh mala malica. No, ne čisto. Bolj kot mojstrom s škarjami razlagam, česa naj mojemu otroku na glavi NE naredijo, prej ga ostrižejo natanko tako, kot nisem hotela. Ko sem zadnjič v časovni stiski z otrokoma spet pristala na istem stolu, je moj sine teti frizerki v zborni slovenščini razložil: »Veste, je mami rekla, da me ne bo nikoli več pripeljala k vam, ker ste me zadnjič tako grdo ostrigli.« V tistem trenutku sem se hudo zavzeto poglobila v zakonsko življenje Damjana Murka in upala, da je teta vse skupaj preslišala. Kot se je izkazalo, ni. Enega je ostrigla na čelado, drugega pa po mojem posredovanju »rešimo, kar se rešiti da« na cikcakast frufru, na eni strani zastrižen daaaleč proti temenu. Če se temu ne reče maščevanje! Še sreča, da so ravno moji otročki tako čudoviti, da jih niti najbolj zagreta frizerka ne more uničiti. Sine pa je dobil uradno dovoljenje, če ne kar zaprosilo, da ji gre ob prvi priliki povedat, kako ga mami zdaj tja resnično ne bo več pripeljala. SKRBNA MAMA REŠITEV SUDOKU 44 2 9 5 8 3 4 6 7 1 7 3 1 9 5 6 4 2 8 4 6 8 1 7 2 3 5 9 5 2 9 4 8 7 1 6 3 6 4 7 3 9 1 2 8 5 8 1 3 2 6 5 7 9 4 9 8 2 7 4 3 5 1 6 1 5 4 6 2 9 8 3 7 3 7 6 5 1 8 9 4 2 RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižamKe & ugamKe MESTO NASTANKA NOVIH CELIC OTOCJEV INDIJSKEM OCEANU ŽIVLJENJSKI PROSTOR STARI OČE OMLATEN SNOPŽITA ELEGANTEN Ž. ČEVEU ZVISOKO PETO ROJSTNI KRAJ TONETA KUNTERJA BLEDA BARVA POLTI IZDELOVALEC RAKET MANJŠA KUHINJSKA POSODA PROSTOR-NINSKA ENOTA ZNOJ SVEDSKI ASTRONOM (ANDERS) NEON MAJHNA ŠIPA BELEZ (POG.) LASTNIK RANČA NEKDANJI ARABSKI EMIRAT 4.IN23. ČRKA BRITANSKI DENAR REKA NA PIRENEJ. POLOTOKU AMERIŠKI PISATELJ SLOVENSKEGA RODU (LOUIS) POLNJENA TESTENINA SLOVENSKA PISATELJICA MUCK KRAJ PRI OPATIJI RIMSKA 55 REKA VAFRIKI HUNSKI VLADAR ŽENSKA, KI KADI KARJEENA-KOVREDNO AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA NEMCI KOT OKUPATORJI ASTRO-LOGINJA KURENT OVRATNA RUTA VODNA RASTLINA PEVEC ARHAR CESTA (LAT.) OVREDNOTENJE ZNANJAV ŠOLI BRITANSKI PREMIER CAMERON SLIKARKA KOBILCA VODNA PTICA POLNJENI ČOKOLADNI BONBONI BIKOBORSKI VZKLIK OTROŠKA IGRA ZALEDJE KOPRA GORSKA PTICA NEKD.SVIC. SMUČAR KAELIN DEL NAD PANJEM KONIČASTI KONEC ORODJA VEC GOLIC AMERIŠKI IGRALEC KILMER SREDSTVO ZAOMEJITEV ELDA VILER BISTVENO MESTO MISLI TV-VODITELJICA REMS ELEKTRIČNO NABITI DELCI IZHOD (ANG.) AMERIŠKI GLASBENIK (CHICK) ČRNJAVA (REDKO) JUŽNOAFRIŠKI POLITIK (FREDERIK WILLEM DE) VRH V HIMALAJI: PARBAT OLIMPIONIK ŠTUKELJ SKLADATELJ KUHAR OKRAJŠAVA IMENA MADELINE PODRUŽNIČNA ŠOLA ARTERIJE, VENE, KAPILARE MAJHNA OSA SVEDSKA GLASBENA SKUPINA MOZOUA-VOST IZRASTKI NAGLAVI AMERIŠKA IGRALKA (IRENE) VOJAŠKA STOPNJA IBSENOVA DRAMA OTOKV KVARNERJU FINSKO MESTO BURKEZ (EKSPR.) DELAVECV PROIZVOD-NJISVINCA IGRALEC NA BRENKALO PRIČAKOVANJE SODOBNIKI ILIROV TRGOVINSKA ZAPORA SVETOVNO MORJE PREBIVALKA ARABIJE VMESEN, BEŽEN DOŽIVLJAJ Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za kitajsko medicino 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 16. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 18 Vodoravno: KOMPONIST, ANALGETIK, DANI, MIRA, BEN, VIA, ON, ALT, TAM, UTI, VNUK, FU, KU, HITEN, SANTA FE, VINOTEKA, EVA, IL, RI, ITAL, KI, BREMEN, ČEČENI, GNU, COATS, PASIV, GAJ, HK, LAIK, NIKA, ATILA, TIKTAK, TON, NOVO MESTO, POLENA, KRAVAL, ERG, LIV, MATT DAMON, FE, PIA, RIBOSOM, ES, ZIMA, ONO, ROKA, IRANEC, OČITEK, ZETI, CANON, LITIJ, IKONA, OLIKA. Geslo: znana filmska igralca Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Franc Kink, Zagata 1, Celje. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Karel Vodišek, Valentiničeva 20, Laško. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Anja Jerše, Aškerčev trg 6, Laško. Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, tretjo bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ona: Prijatelj vam bo sicer oprostil storjeno neumnost, vendar bi bilo veliko bolje, da se to ne bi več ponovilo. Potrudite se in ne bo vam žal. S partnerjem pa se nikar ne spuščajte v nesmiselne prepire, saj se ne bo dobro končalo. On: Nepričakovan obisk vam bo prinesel obilico neprijetnosti, vendar tudi novice, ki vam bodo pomenile veliko več kot prvo. Kar naenkrat se boste znašli pred celo kopico alternativ, vse pa bodo nadvse prijetne. Ona: Nasmiha se vamposlov-ni uspeh, zato nikar ne sedite križem rok, ampak zagrabite priložnost z obema rokama. Pred vami je obdobje, ko vam bo enostavno vse šlo natanko tako, kot ste si že dolgo želeli. On: Nikar ne poslušajte tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušajte raje glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čim prej postavili na svoje noge, saj imate za to prav odlične pogoje. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Nikar se ne pritožujte nad nesrečo, ampak raje storite nekaj, da boste stanje tudi popravili. Na krajšem izletu se vam bo zgodila majhna nezgoda, ki bo botrovala srečanju z nekom, do katerega ne boste čisto ravnodušni. On: Imate prav odlične možnosti, da končno uspete tam, kjer si to že dlje prizadevate. Vendar možnost ni dovolj - treba je imeti tudi kanček sreče, predvsem pa veliko mero poguma in na nek način celo predrznosti. msm Ona: Čeprav boste v začetku nasprotovali partnerjevi ideji, se boste na koncu vendarle sprijaznili z usodo. Ta niti ni tako mračna. Iz vsega skupaj boste izvlekli veliko več, kot pričakujete. On: Čeprav imate ogromno dela, boste povsem okupirani s svojimi ljubezenskimi težavami. Nikar ne iščite stalnih izgovorov, ampak se raje odkrito pogovorite s svojo partnerko, ki bo to vsekakor znala ceniti. DVOJČKA ■ STRELEC ^ Ona: Končno se vam bo uspelo uveljaviti na delovnem mestu in to predvsem po zaslugi vsestranske iznajdljivosti. Tako lahko že kaj hitro pričakujete konkretne rezultate tako pri delu kot tudi pri denarju. On: Prijateljstvo se bo začelo ponovno ohlajati, zato boste morali resno premisliti o naslednjem koraku, če ne želite izgubiti še zadnjih prijateljev. Pa tudi s partnerko bi lahko ravnali malo bolj razumevajoče... Ona: Navezali se boste na nekoga, ki vam bo nudil vse tisto, za kar ste bili v zadnjem času prikrajšani. Pazite, da ne izgubite tudi njega. In nikar se ne imejte za tako enkratno osebo, saj ste konec koncev takšni kot vsi ostali. On: Dobro premislite, preden se boste odločili za neko zvezo, kajti lahko bi bila usodna. Za to pa bo potrebno veliko več kot le lepe besede. Nikar se ne prepustite le svojemu srcu, ampak naj tokrat odloči zdrava pamet. Ona: Poslovnemu uspehu se bo pridružilo tudi zelo prijetno čustveno doživetje z osebo, ki vam zadnje čase ne da miru v mislih, tokrat pa vam bo uspel tudi povsem konkreten pristop. Počutili se boste kot v devetih nebesih. On: Igrali se boste skrivalnice s svojo partnerko, kar se bo zelo hitro spreobrnilo v vroče ljubezensko doživetje. Na težave boste kar nekako pozabili in si privoščili docela sproščen konec tedna. KOZOROG Ona: Ne bojte se naporov, ki so pred vami, saj si boste na ta način utrdili zdravje. Počakajte do konca tedna, čaka vas nekaj zanimivega, kajti partner vam pripravlja presenečenje, ki ste ga na nek način že dolgo pričakovali. On: Na čustvenem področju boste imeli zadeve povsem pod nadzorom, kar vam bo dalo toliko poguma, da boste storili tisto, kar že vse predolgo odlašate. Uspeh bo prišel takoj, od vas pa bo odvisno, ali ga boste tudi unovčili. Ona: Lahko ste zelo zadovoljni s seboj, saj ste se zelo hitro in uspešno privadili na nov položaj. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo dodobra napolnil bančni račun in dvignil poslovni ugled. Uživajte v čudovitem tednu! On: Ponudila se vam bo priložnost, da ponovno začnete popolnoma od začetka. Seveda imate zdaj precej več izkušenj in poznanstev, ki jih lahko izkoristite v svoj prid. Torej se vam obeta prav prijetno obdobje... DEVICA Ona: Uspeli se boste rešiti iz zapletene poslovne situacije, pri čemer vam bo v precejšnji meri pomagal tudi sodelavec, ki ga zanimate tudi nekoliko drugače. Po kratkem premisleku se boste odločili, da sprejmete njegovo ponudbo. On: Čeprav razmišljate pesimistično, se bodo stvari, ki vas skrbijo, razvile popolnoma drugače, kot pričakujete. Zato bodite brez skrbi! Pa tudi v ljubezni se vam obeta precej dobra kombinacija. VODNAR Ona: Nek prijatelj se je začel zanimati za vas bolj, kot si želi njegova stalna partnerka. Bodite previdni pri tem odnosu, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste pristali v postelji nekoga, čigar partnerka ne bo nad tem prav nič navdušena! On: Ne boste zmogli vsega dela, ki ste si ga naložili. Zato je še najbolje, da že vnaprej črtate katerega od načrtov. Seveda to ne velja za vaše ljubezenske načrte, ki se jih vsekakor splača uresničiti. Ona: Dobro bi bilo, če bi z nekom sklenili zavezništvo, saj boste le na ta način zmogli premagati vse težave, ki vas čakajo. V dvoje je lažje in še zanimivejše obenem. Kdo ve, mogoče bo ta tandem postal trajnejša zveza? On: Uspelo se vam bo osredotočiti na poslovne probleme in jih na ta način tudi uspešno rešiti. Prisluhnite svoji partnerki, saj vam že nekaj časa poskuša povedati pomembno novico. 7 2 8 3 4 5 6 18 10 14 13 11 16 17 15 12 56 RUMENA STRAN Zasluge Da bi beseda meso postala V uredništvu imamo kar precej fotografij, na katerih velenjski župan Bojan Kontič gostom izroča priložnostno darilo. Kot kaže, ministri v zadnjem času prav oblegajo »knapovsko« mesto. Odločili smo se za motiv z ministrom za gospodarstvo Stankom Stepišnikom, ki je le hvalil razmere v mestu ob Paki in napovedoval boljše čase. Samo zaželimo si lahko, da bi beseda meso postala. Teden dni kasneje je podobno darilo iz rok župana Kontiča prejemal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Uradna fotografija z dogodka je nekoliko slabše kakovosti. Zakaj že? US, foto: MOV Častiti vodo ali vino? Na odprtju čistilne naprave v Kostrivnici res ni bilo kaj dosti videti, saj je praktično vsa naprava pod zemljo, o njej pa pričajo le manjši ograjen prostor in nekaj pokritih jaškov. A naložba je še kako pomembna, saj vemo, da je skrb za čiste vode dandanes nujna. Dva magistra, direktor javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina Bojan Pirš (levo) in slatinski župan Branko Kidrič, sta svojo pozornost poleg vode posvečala tudi rujni kapljici. Privoščila sta si belo sorto, morda zato, da bi bila vsaj na oko čim bolj podobna vodi ... AD, foto: GrupA Pridni kot čebelice Kot je ugotovil žalski župan Janko Kos, niso pridne le čebelice, temveč tudi spodnjesa-vinjski čebelarji, ki so postavili bogato in obširno stalno čebelarsko razstavo v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, nad katerim bdi Pokrajinski muzej Celje. Po marljivosti prav nič ne zaostajajo niti spodnjesavinjske gospodinje, ki so iz medu pripravile priboljške, katerih se, kot kaže, niso branili (z leve) Franc Šmerc, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, Janko Kos in Stane Rozman, direktor celjskega pokrajinskega muzeja. ŠO, foto: GrupA Tudi za invalide Konec marca je bil na Rogli prvi mednarodni parasmučarski kamp za otroke. Pod okriljem para-olimpijskega komiteja gaje organiziral center slepih športnikov Vidim cilj, ki ga vodi Alen Kobilica (desno). Skupaj z mladimi iz Španije, Italije, Nemčije in Nizozemske je bil zadovoljen s pogoji za vadbo in tekmovanje, česar je bil vesel tudi Damjan Pintar, svetovalec Uniturjeve uprave za turizem, ki je »kriv«, da bodo invalidi športniki tudi v prihodnje še pogosteje njihovi gostje. NC, foto: GrupA Umetnost in realnost Otvoritve čebelarske razstave v žalskem ekomuzeju se je udeležil tudi nekdanji poslanec in žalski župan Lojze Posedel (desno). Verjetno je etnologa iz celjskega pokrajinskega muzeja Vladimirja Šlibarja (levo) spomnil, da so se o tej razstavi pogovarjali že v času njegovega županovanja. Matjaž Juteršek, direktor ZKTŠ Žalec, je pozorno prisluhnil razpravi. NC, foto: GrupA Vranski župan Franc Su-šnik (levo) in umetnostni zgodovinar Aleš Stopar (desno) sta se dobro zabavala na otvoritvi likovne razstave Mateja Čepina v Schwen-tnerjevi hiši. Razstava se imenuje Videl sem čarovnico, na sliki v ozadju pa je napis Lepa ko prasica. Asociacij na omenjena naslova je bilo očitno veliko, upamo, da ne samo v povezavi z divjimi prašiči, s katerimi imajo težave v okolici Vranskega. NC, foto: GrupA