Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev.263.
v mi, t sredo, 17. novembra isisl
Leto XU.
s Velja po pošti: == I« oelo leto naprej . , & 20'— sa en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2' —
V	spravi orBioniatt mcseCnu „ 1*70
e Sobotna izdaja: s
sa celo leto ...... ?•—
sa Nemčijo celoletno . „ U-— a ostalo inu»Amstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostoipna petltvrsta (72 mm): aa enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
aa večkrat primeren popust.
PofoCna oznanila, zahvale, osmrtnica Iti.:
enostoipna pcitvrsta po 2 J vin.
__ Poslano: :--■
enoatolpna petitvrsta po 40 vla
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Vozni red
lus- OredntStvo je v Kopitarjevi nllol Mev 8/IU
Rokopisi ne ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. S. — Račun
Soštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.5U, osn.-liero. št. 7563. — Upravulškega telelona št 168.
Slaua junakom.
Na goriški fronti v mesecu, ko listje pada.
Zopet nova bitka za slovensko zemljo pod avstrijskim dvoglavim orlom, bitka najstrašnejša kar jih je videl svet, bUka polna groznih prizorov, ko je močila kri padlih junakov našo slovensko zemljo v potokih, nova bitka ob Soči, je končana. Pač še bobni grom topov in pretresa ozračje posebno še v tihih jesensiuh nočeh, ko hočejo pokazati Italijani v svoji nemoči našim junakom, ki se oglašajo da čuvajo, da imajo vsaj še municijo. Posebno ljut naravnost peklenski" je bil zadnji obupen poizkus Italijanov predreti na vsak nač»n naše postojanke v tretjem tednu bitke. Tla vsa premočena, strelni jarki poini blata in vode vsled dolgotrajnega ie/ja, dež, dež, tisti duha ubijajoči dež in potem si lahko predstavlja človek, kako težko delo je čakalo naše junake in koliko večja je njihova zasluga, njihovo junaštvo, d& so vrgli Italijana za vedno nazaj!
In vprašaj naše ljudi, ki so kot pr;če teh velikih dogodkov zasledovali potek te oraške borbe, katerih molitev takorekoč ob robu strelnih jarkov je klicala k Gospodu vojnih trum:
»Poglej Gospod, te naše so dobrave, na poljih teh naš trud cvete, ne daj, da tuje jih dobe roke« —
Vprašaj te naše priče grozot vojske, kdo so bili ti junaki, ki so najbolj proslavili ime Avstrije, pod kojih navalom ie onemela laška sila, kojih imena izgovarja italijanski vojak z grozo, trepetom in začudenjem, kdo so bili? In scglasuioče z našimi uradnimi poročili ti odgovore:
Pod junaškimi srci je obnemogla italijanska sila
je uničen, strt, zlomljen po skoraj šestmesečni borbi italijanski pohlep po n a š e j zemlji, n a š c m avstrijskem morju pod okriljem mogočne dinastije Habs-burg. In neme priče vrhov dobrdobske planote, Sv. Mihaela, Kalvarije, Sabotina,
Plav--bodo pričale poznim rodovom
in ded naš bo pripovedoval vnukom veliko junaško pesem, glej to so bili v prvi vrsl.i Hrvatje, Dalmatinci, Bošnjaki, ki so kot nekdaj proti Benečanom in drugim sovra-gom stali tudi sedaj ramo ob rami, roko v roki brez strahu in trepeta s Slovenci v boju proii verolomnemu Lahu in obvarovali sebi po svobodi hrepenečo zemljo, dom, mogočen branik avstrijskega orla r,a jugu, nepremagljiv stolp slavne habsburške dinastije iz stoletja v stoletje. To je bila ta železna, nepremagljiva falanga, ki je šla kot podirajoč orkan v boj s smehom na ustih kot bi šla na pir--
LISTEK.
iznod Si/. Gore.
Goriško, 11, novembra 1915.
Et memmisse iuvat!
Da ne zabimo!..,
Bilo je onega dne, ko so se zbrali pregnanci iz prifronlskih vasi na našem kolodvoru za na pot neznanokam ... v barake! Prepadeni in bledi so bili kakor družina, ki se vrača od pogreba preljubega bitja. In niso bili to begunci, ki bi strahopetno ostavili domačo vas očetno, no pregnanci, ki so morali proč, v tuji svet! Pa so modrovali stari očanci in rekli: vsi smo tu, samo tistih ni, ki so najbelj glasno zatrjevali, da nas ne zapusle!...
Gospoda ni, župana ni, učitelja ni!... Sami sebi smo prepuščeni in oblasti! —
Nam se zdi, cla to ni bil edini slučaj in gotovo je. da se bode ljudstvo povrnivši se v domačo vas, o takih slučajih še dolgo, dolgo pogovarjalo, in rešetalo.
Usoda naših beguncev v barakah gotovo ni rn/n-fa in tifli ne more biti; vse premalo zvemo o njih bitju in žil ju, a že to, kar smo zaznali, nam dopričuje, da so po-
---In kot da jo vidim pred seboj
to eno samo lirično pesem, ki se zliva v veliko junaško, v mogočen ep, te zagorele obraze, ljubečih svoj dom s celim srcem, s pesmijo na smehljajočih se ustih in sanjavih očeh. Kolona za kolono koraka po trdi z blatom oškropljeni cesti, en ritem, en takt. Prši čimdalje bolj, razcefra-ni cunjasti oblaki segajo s svinčeno težo na tilnik, s tovorom obložena pleča, pred njimi bobni zamolklo grom topov, mrak pada na zemljo — in pada na dušo — glej domača zemlja, krševita, morje, sinje morje, mati, žena, deca, nevesta, dom — — Dalmacijo, oj ti moja mati,
težko mi se te je spominjati---—
En glas, dva, oložnejši eden kot drugi
--toda le za hip, misel da branijo dom.
deco — pred tisočerim dednim sovragom jim vsplamti srca in zaori junaška davo-rija dalmatinskih orlov, tako mogočna in iskre se oči junakom —
ln ti Bošniaki, ti mrki skoraj bi rekel nikdar se smehljajoči obrazi, z globoka zarisanimi potezami a otroškimi očmi, mišica pri mišici, izklesani kot grški junaki Homerjevih časov izpred Troje. — In ko gredo ti junaki na bajonelni naskok, juriš. kdo jim li zastavi pot — — Zgodovina mati junakov bo pisala njihova dela, ju naška dela, katera pišejo sedaj oni s krvjo, srčno krvjo na s krvjo poškropljeni slovenski zemlji ob Soči.
--Vračajo se junaki z boja, kdo je
videl njihov ponos v zavesti, da so pregnali sovražnika iz zasedenih jarkov, ko zrejo na bojni plen, dve strojni puški, 1200 laških ujetnikov samo plen enega oddelka,
--Sovražnik zasede strelne jarke
na Kalvariji, skoraj celo Kalvarijo si je že osvojil enkrat v tretjem tednu bitke. Dalmatinci so na odp^čitku, komaj dve uri počitka, pride alarm — bajoretni naskok in ne osvole nazaj samo naših izgubljenih strelnih jarkov, ampak še zraven kot nameček pridobe enega italijanskega.
— In potem že znani dogodki v tretjem tednu pri Pevmi, Oslavju, ki je bil malodane zaseden od sovražnika, naskok Dalmatincev, sovražnik beži, mrtva trupla Italijanov leže kupoma na tleh — jarki naši, zmnga naša.--
-— Dalje na Sabotinu in v odseku pri Plaveh, Sovražnik je udri že v naše strelske jarke, ujel nekaj naših vojakov in jih pelje s seboj. Dalmatinci to vidijo, napravijo naskok, osvoje jarke in vjamejo ujete
naše in Italijane---
In dalje junaške epizode, ena. za drugo, ta drznejša od druge, kdo jih prešteje, vse ena sama velika junaška pesem, epopeja in človek jih sliši in misli, da sanja. To in taki so borilci, junaki za svobo-
do neodvisne mogočne Avstrije in nje slavne habsburške dinastije.
In Kalvarija vsa z jeklom okovana, s krvjo junakov poškropljena, naj stoji še kot spomenik zanamcem, kot Kalvarija junakov borečih se za veliko Avstrijo — proti tujcem.
In Gorica, naša lepa solnčna Gorica, naj mesto ulic s Cadorni, D' Annuzii, Car-ducci---še danes v znak hvaležnosti nasproti svojim bralcem, postavi z ulico tem junakom vsaj majhen spomenik.
Strašni Izoli na dobrdobski planeti. Za
cen
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. novembra. Uradno poročajo:
Severni odsek Dobrdobske visoke planote je tvoril tudi včeraj torišr.e naj-trdovratnejšega toorenja.
Ponoči in podnevi se bojujejo za postojanke na obeh siraneh gore.
Na severnem robu te aore so vdrli Italijani ponovno v naše črte, a v večernih urah se je posrečilo, da smo skoraj mor-olnoma prepodili sovražnika.
Pobližni bo]i v prostoru pri Svetem Mar inn lrajaj'o dalje.
Pred goriškim obmostjem je bil zopet odbit sovražni napad na višino Fodfjora.
Namestnik nače'nika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 16. novembra. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo z dne 15. novembra: V dolini Ledro je sovražnik po mogočni artiljerijski pripravi, kakor se je že v včerajšnjem poročilu omenilo, trdovratno napadel naše postojanke severno od kotline Besezza. Napadi so bili 13. t. m. odbiti, dne 14. t. m. še z večjo ljutostjo nadaljevani, vendar tudi odbiti. Na kraški planoti so se boji tucli včeraj nadaljevali. Cel dan je sovražna artiljerija silovito in neprestano koncentrirala ogenj topov vseh kalibrov na takozvani Frasche-okop, da bi prepodila od tam našo pehoto. Neustrašpi Sardinjci brigade Sassari so se pa v osvojenih postojankah neomajno upirali in so z občudovanja vrednim elanom vzeli nek drug važen, bližnji okop, imenovan dei Razzi (kje pa je to? Op, ur.), pri čemur so ujeli 260 ujetnikov, med njimi 11 častnikov.
Četrta bitka ob Seči.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Boj teh zadnjih dni je presegel na silovitosti vse prejšnje. Tako strašnega artiljerijskega ognja in tudi ne tako obširno zasnovanih infanterijskih napadov nismo še imeli.. Kdor si hoče ustvariti o tem jasno predstavo, treba da sam vidi in čuje. Vsak
!I<
poizkus to opisati s peresom, bi bil le medel posnetek, — Noč in dan ista strašna pesem, okna šklepetajo, zdi se, da se vse hiše tresejo. In stebri dima po dnevu črnega, gostega, včasih belega, Trstelj si-voglavi ves zavit v stebre dima, ki so ga provzročile italijanske granate najtežjega kalibra. Danes v ponedeljek 15. t. m, četrta bitka ob Soči še ni končala.
Boj za Oslavje.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob Soči, 14. XI. 1915.
Po zadnjih obupnih, a popolnoma brezuspešnih napadih na Kalvarijo, je poveljujoči general laške pehote ob goriškem obmostju odredil nov napacl na Oslavje, malo vasico vrh Pevme, Hiše so tu raztresene po malih gričkih sredi vinogradov in sadnega drevja; ki zelo otežujejo vsako prodiranje. Dež je padal neprestano in kr-hasta zemlja se je razpustila v opolsko ilovico. Lahi so izrabili temno, črno noč in se po trebuhu plazili proti našim postojankam, črta za črto, truma za trumo. Svetla raketa je planila v noč, za njo druga, tretja in vse pobočje grapastih in razritih gričev Oslavja je oblila magična luč. Naši to povi so zagrmeli z goriške ravni kdovekje in nočno tišino je rezalo divje bobnenje težkih granat in žvižganje šrapnelov, ki so jadrali k napadajočim četam, udarili sredi nje in želi kot orkan, ki lomi in trešči vse, kar sreča.
Semintja so se valile laške mase, kakor val ki se odbija od skalnatega obrežja in se raztrešči v tisoč kapljic, A val za valom ljudi je pljuskal in gnal pred seboj vse in pokopal pod seboj vse, kar je padlo, onemoglo I Konečno so prve čete prodrle do skupine hiš vrh griča, po največjih naporih, po najtežjih žrtvah. Z zmagoslavno zavestjo so čakale jutra, ko preko Pevme vkorakajo v Gorico. Že zopet je poročal Cadorna kralju, da je Gorica pred padcem, a zopet se je kruto prevaral. Vedel ni, da je to past, da je zvijača, ki ga bo stala preko 1000 ljudi.
XXX
Na ši so komaj čakali jutra. Vse jc bilo že pripravljeno, le besed poveljnika:
stavni činitelji storili sicer vse, kar je bilo možno.
Bogati nismo: na?e uboštvo je notorično, a doslej' smo veljali za bogate v požrtvovalni ljubezni in te ljubezni pričakujejo naši pregnanci od svojih poslancev, duhovnov, županov in učiteljev! — Sapientisat!
Epilog k 3. sc$5ki bitki.
Dan je krasen. Nebo jasno kot ribje oko: ljubo jesensko solnce hoče popraviti, kar je izkvaril zadn:e dni dež, a tudi Italijani napenjajo zadnje silne moči, da usp6, prodro in posedejo solnčno Gorico! Nili ne čakajo temne noči: ob belem dnevu ju-rišajo in pa tako, da sem ozlovoljen vzel ključ od postrešja in šel v lino gledat, kaj in kako! Podgora vsa v šrapnelskih oblačkih, na Doberdobu votlo bobnenje, v Oslavju jekleno sikanje in žvižganje..'.
In tamkaj v jarkih naši junaki, vseh narodnosti, v kojih mnoge, premnoge duše sem imel srečo zreti za časa njih bivanja v tej vasi..., koje sem z Bogom in Marijo tolažil, pa obetal molili zanje ...
Moli, mi je pošepetalo nekaj, ko sem se ganjen ozrl na svetogorske razvaline... Da, moli! Marija pomagaj!
Bajna molitev.
Vernemu človeku je vojska strašna šiba božja in zlasti sedanja svetovna jc ta-
ko skrivnostno zasnovana in zavozljana, da tudi nebistroumnik lahko spozna v nji: Prst Božji! Ker pa nas prisega samega živega Boga prepričuje, da on noče smrti grešnikov, no samo to, da se spokore in žive, je gotovo najuspešnejša duhovna pomoč k zmagoslavnemu božjemu miru ta, da se čimbolj trudimo, da mero pokore, ko-jo Bog od nas zahteva, napolnimo! čim-preje napolnimo! In sv. vera nas uči, da se to čini s popolnimi odpustki, to je z od-pušČenjem vseh časnih kazni: ergo tudi — najstrašnejše časne kazni: vojske! Je pa ena edina molitev, ki ima poleg sv. daritve ter sv. obhajila, ne le en sam, marveč več popolnih odpustkov, namreč sv. kri-žev pot! To molitev v duhu kesanja in pokore priporočam vsakemu vojaku, vsem duhovmjanom in jo molim sam po možnosti vsaki dan, darujoč odpustke Materi Božji! naj ona jjomaga tem, ki od mene pomoči po pravici in ljubezni ali po obljubi pričakujejo ...
Vsako nedeljo in praznik pa se proti j večeru zbiramo vsi k tej spokorni molitvi! i Več pokore! je bilo svoj čas dnevno po- I velje božje poslanke v Lurdu!
San blažene Djevice. Molil sem sv, križev pot s kropilom v '
Molil sem sv. križev pot s kropil* roki proseč pri vsaki postaji pokoja
več-
nega in večne luči — znanim in neznanim junakom-vojakom, a živim moči, zmagoslavja! Odmolivši popravim večno lučko, ki radi gošče, olja nimajo — zopet le prisiljeno brli ter jo krenem vun mimo voja-ka, ki zamaknjeno pobožno moli iz knjiži, ce...
»Ste mari Slovenc?« vprašam. — »Ne Hrvat! — »Kaj pa lepega molite?« — Pogledam: »Sanjalo se mi jc .. .«
San blažene Djevice! je-li? Da. — Dragane! San blažene Djevice ne valja nista; ondje, v svetohraništvu jc Istina blažene Djevice! Sv. obhajilo, kruh močnih in vino junakov, to je Istina blažene Djevice.
Napij se junaštva, nasiti sc moči! _
Bože mili! Skoro vsi dalmatinski, hrvatski in ogrski — mažarski, rumunski vojaki, da celo pravoslavni imajo in z veliko slastjo čitajo — »molijo« iz nepotrjene knjižurice »San blaženi Djevice«,
Gospodje vojni kurati! Tu imate hvaležnega posla, da izvršite vclcprosvetno versko delo pri cvetu naroda: od »Sana« — k Istini!
Nc govorile, lepo prosim, toliko o živcih in mišicah, o naravsko-etičnih lastnostih inteligentnega vojaka, govorite bolj m bolj o Tsiini blažene Djevicc! In čc so bili vojaki zc doslei občudovanja vredni juaar
»Naprej!«
ni še bilo. Tedaj so zarjovela ognjena žrela topov naših baterij, tedaj so se dvignili naši in se kot laz spustili proti laškim četam. Boj jc bil kratek. Ob pogledu na Dal-matince so Lahi le iz obupa streljali raz oken in kotov hiš in pod našim bajonetom se je zrušila na mah odporna sila sovražnika. Preko laških trupel so podili četo za četo in jo popolnoma uničili. Ostanek je dvignil roke in prosil usmiljenja. V jutranjih urah ni bilo na Oslavju nobenega Laha več, razen kupov mrtvecev in ranjencev. Ostanek laškega bataljona — preko 500 ljudi — so pa gnali naši s stotnikom vred proti Gorici.
Kaj bo poročal Cadorna? Vsa njegova poročila o »prodiranju« na goriškem obmostju so izmišljena. Lahi niso prodrli ob Soči niti koraka naših postojank, ki jih braniio kot levi slovenski in hrvaški iunaki.
Iz Gorice.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, dne 13. novembr 1915.
Zadnje dni divja boj z največjo ljutostjo. Lahi so napeli zopet vse svoje moči, da bi podrli trdni zid, ki oklepa Gorico. Poslali so v boj rezerve, da bi priborili še predno se otvori parlament kake uspehe. Ponesrečil se jim bo tudi ta poskus, polletni napori bodo popolnoma zaman. Res občudovanja vredna je moč, ki jo razvija Avstrija v vseh teh bojih. Prodrle so njene armade daleč v notranjost Rusije, na Balkanu vodi sedaj usodepolni udarec Srbiji, tu je postavila zid, ob katerim si lomi glave cela italijanska armada. Da to zadnie delo ni nič manjše važnosti, je že večkrat povdarjalo najvišje poveljstvo, kajti vojaška moč Italije se ne sme podcenjevati. Tem bolj je občudovati hrabrost onih čet, ki stojijo na straži, da ne poplavi sovražnik naših rodovitnih krajev. Boji, ki divjajo te dni, gotovo ne zaostajajo po svoji bes-nosti, za onimi pred enim tednom. A ne bojuje se samo na enem kosu fronte, ogenj vojne gori na celi fronti. Na Doberdobu traja peklenska borba brez prestanka dalje. Tam je grob italijanske armade. Važnost tamošnjih bojev bo pokazala bodočnost. Tudi boj za Gorico bo ostal zlat list v naši zgodovini. Gorica, nekdaj znana le nekaterim letoviščnikom, je postala svetovno znana trdnjava, katere padec bi gotovo vplival, vsaj moralno, pri naših sovražnikih. Tega veselja pa jim nikdar ne privoščimo. Res so italijanske množice, ki napadajo ta naraven zid, nepregledne, a hrabrost naših Dalmatincev in drugih čet jim je kos: ob tem zidu se mora zlomiti vsaka sila.
Učinki naših granat. — Nove pohvale in
nove zmage Dalmatincev, — Italijanski vojaki se upirajo.
Profesor Lovric poroča v »Našem Je-dinstvu«;
7. novembra.
5. novembra. Večinoma je vladal mir. Radi silnega dežja in goste megle se ni moglo ne na tej ne oni strani ničesar za-početi. V tej tretji strašni borbi smo samo v enem odseku zaplenili 7 strojnih pušk. V neki hiši pri O. smo našli 64 mrtvih Italijanov — žrtev ene same naše granate.
Popoldne so Italijani z močnimi silami juriširali na S. M. Po dolgi in ljuti borbi
ki, sc bode njih požrtvovalna ljubezen do domovine, njih neustrašena moč in krepost po Istini blažene Djevice, ki je Moč in Krepost, ki je premagal smrt, podvojila, po-trojila ...
Ampak, takele pridige pa že skoro nc tičejo v politični dnevnik, poreče g. urednik! Dobro! Sia detto, come non detto; vrzite dopis v koš, ali istina ostane islina!
Naš naraščaj.
Vidite, tako ie je bilo. Pripravljal sem se za šolsko mladino in nisem mogel ven iz pridigarskega tona. Pri nas v fronti nimamo šolskega pouka. Učitelji so pri vojakih ali pa izven dežele neznam kje; gospice učiteljice so večjidel še v deželi, ali šole so zasežene v vojaške svrhe in — pouk je nemogoč. Da bi pa mladina, ki itak sirovi radi pomanjkanja stroge hišne discipline o odsotnosti očetov, povsem ne po-sirovela, poučujemo verouk po parkrat na teden v cerkvi.
Da omogočimo kontrolo in preprečimo pohajanje —, koliko predmetov in prizorov pase sedaj radovednost malčkov! imamo nedeljo popoldan mesto krščanskega nauka za odraslle izpit mladine iz verouka vpričo cele cerkve!...
Tak način je lahko zelo zanimiv tudi za odrastle, a rnale prisili k učenju, k disciplini!
XXX
Zemlja sc trese, okna šklepečejo ... n?ši topovi grme, sovražni zrakoplov brni ... Italijani jurišajo ..., padaio..., naši pa stoje kot skala in hrast:
»Gorica ne srnue pasti duSmaninu v roke!« Amen.
Dr. Marijan.
z ročnimi granatami je bil Italijan junaško potolčen in vržen iz naših pozicij.
Naš slavni B. je danes telefoniral: »Za junaštvo, izkazano 4. novembra, izrekam
stotniku K. (Zadrčanu) in hrabremu dalma-priznanje.«
tinskemu bataljonu a. moje najiskrenejše
Nj. Pr. g. zborni poveljnik W. pa: »Sijajni zgodovini junaškega polka 22. je dodal stotnik K. še eno sijajno stian. Moje popolno priznanje! Njemu in njegovim junakom kličem: Ura!«
Danes mi je neki italijanski dezerter rekel, da je moštvo 38. italijanskega polka ubilo lastnega podpolkovnika. Lepa reč!
6. novembra. Na D. so Italijani dvakrat juriširali, nato se pa junaško vrnili v svoja skrivališča, pustivši dosti mrtvih in ranjenih ter sto ujetnikov v naših rokah. Pri G. je uspelo sovražniku, da je prodrl v neke naše jarke ter dal tako priliko, da naš major T. s svojimi Dalmatinci zopet zablesti v sijaju znanega junaštva. Naš junak krajišnik je vrgel sovražnika ven, ga potolkel in zdrobil. Danes mi sam sporoča: »Danes je že štirinasti dan, da odbijam vse navale in priprave naših dušma-nov. Ko je hotel priti čez Sočo, sem mu pokazal pot. Sedaj se liže kakor mačka krog vrele kaše. Ne more, pa ne more! Kos granate mi je raztrgal suknjo in nič drugega. Kadar nas obiščeš, bomo vsi veseli; vem, da imeš sedaj polne roke dela in da ne moreš biti povsodi...«
Kot začimbo tega poročila vzemite na znanje, da sta se italijanska polka 37. in 38. pobunila, polka 43. in 44. pa odrekla pokorščino častnikom in nista hotela ju-rišati na naše postojanke. So pač vedeli, kaj jih čaka!
Bombe pri Dutovljah.
V petek so vrgli sovražni letalci bombe tudi na cesto pri Dutovljah na Krasu. Padle so tri. Dve nista eksplodirali, tretja pa je precej razkopala zemljo in razbila kamenje. Druge nesreče ni bilo.
Povelje k rojstnemu dnevu kraljevemu.
Lugano, 15. novembra. Prigodom rojstnega dne italijanskega kralja je izdal Cadorna (po Agenzia Štefani) armadi sledeče
povelje: »Danes je rojstni dan našega najvišjega vojnega gospoda, kralja Viktorja Emanuela III. Pet mesecev že je zvest tradicijam svoje hiše in se izpostavlja nevarnostim vojne. Živi kakor armada, ki naj z orožjem izvojuje posvečene meje, ki sta jih predpisali naši domovini priroda in zgodovina. Italijanska vojska prisega ob tej uri, da bode nadaljevala z nepremagljivo odločnostjo pot, ki vede k uresničenju naših upravičenih narodnih stremljenj. Živio kralj!«
Francozi o ponesrečeni italijanski oienzivi.
Ženeva, 15. novembra. »Guerre Mon-diale« prinaša članek, v katerem smatra končano italijansko ofenzivo. Res je, da še trajajo posamezni napadi, a brez pravega načrta. Gorica jc močna kot prej, tudi fronta na Krasu je neomajana. Torej ni nobene izpremembe. Ako je odvisna balkanska italijanska ekspedicija od padca mesta Gorice, bo treba dolgo čakati nanjo.
Letalci nad Verono.
Lugano, 16. novembra. Oba avstrijska letalca — dva sta bila in ne trije, kot je bilo naznanjeno prvotno — sta se držala nad Verono celo uro navzlic silnemu streljanju. Vrgla sta dvajset bomb, ki niso napravile mnogo škode na blagu, pač pa zahtevale dosti človeških žrtev. Ena prvih bomb je ubila profesorja Sicherja, ki je prihitel k oknu. Druga je padla na rastlinski trg, na katerem je bilo ob Portiku polno ljudi. Med drugimi je padci zadet tudi znani kipar Spazzi. Pri porti Pallio je predrla bomba streho hiše, v kateri je ubila več veronskih znanih oseb.
Pred italijansko vojno napovedjo Nemčiji.
Berlin, 16. novembra. Milanski dopisnik »Neue Ziiricher Zeitung« poroča baje iz zanesljivega vira, da skušajo italijanski trgovci, seveda ne oficijelno, prekiniti trgovske zveze z nemškimi tvrdkami, ker smatrajo neizogibno vojno napoved Nemčiji. Ta napoved je nedvomno v zvezi z udeležbo Italije pri balkanskih bojih. Tudi je skoro gotovo, da bode vlada stopila pred zbornico že z gotovim sklepom.
Poslane na®siir;ev glas!
Bodite usmiljeni do ubogih Beguncev!
Zadnji čas se čujejo od strani primorskih beguncev opetovano pritožbe, da se jih po nekaterih slovenskih krajih po strani gleda, da se proti njim zabavlja, češ, da so oni krivi draginje itd. Prepričani:smo, da se to godi le v krajih, k)er se naša organizacija še ni popolnoma razširila, zato pa tem potom prosimo vse, ki te vrstice bero, naj uplivajo povsod, da se proti ubogim beguncem res tako postopa, kakor to veleva staroznana naša gostoljubnost.
Prav iz srca je govoril prevzvišeni knezoškof ljubljanski, ki je v enem zadnjih svojih pisem zapisal vernikom;
Posebno mi verniki na Kranjskem bodimo Bogu hvaležni, da Lah ne more udreti v prelepe in rodovitne naše pokrajine. Vojskovodjia naših čet je posebno spreten, da z manjšim številom avstrijskih vojakov že deset tednov zmagovito odbija besne navale številnejših laških čet. On zaupa na Boga, da mu bo tudi še v prihodnjih tednih pomagal, dokler ne doseže kontne zmage in srečnega miru.
Koliko pa trpe Slovenci po Primorju, posebno oni ob Soči, koliko trpe naši patriotični Furlani! Koliko trpe vsi oni, ki so pred našo obrambno črto, ali blizu nje! Morah so zapustiti dom, zapustiti polja, travnike, hiše, premoženje; nekateri so morali hitro bežati. Precejšnje število jih je pri nas na Kranjskem, posebno v Ljubljani in po Notranjskem. Premnogi od teh so siromašni; hudo se godi njim in njihovim otrokom.
Predragi v Kristusu! Pomagajmo jim! Spomnimo se na besede, ki jih bo večni Sodnik govoril sodnji dan: bil sem lačen, in nasitili ste me, bil sem tujec in pod streho ste me vzeli, zato po;dite v veselje nebeškega Očeta! Kako bomo srečni, ako nam bodo te mile besede na ušesa zado-; nele! O sedaj imamo priložnost, da si jih zaslužimo. Med seboj imamo begunce, ki nimajo ne hrane ne doma Pomagajmo jim in naš Sodnik bo to delo sprejel, kakor da je storjeno njemu. In kaj bi mi želeli, če bi bili mi izgnani od doma v tuj svet? Kar bi želeli mi zase, storimo sedaj bližnjemu, storimo sedaj lažnim beguncem iz Primorja, iz Goriškega!
Pomagajmo jim tudi v vseh drugih različniii potrebah; česar ne moremo sami storiti, poučimo begunce, da se obrnejo na posredovalne odbore, ki so se osnovali ravno beguncem na pomoč.
Predragi! poizkušajmo z dobrimi deli popraviti pred Bogom to, kar smo z grdimi grehi pokvarili. Kar groza me pa trese, ko čujein o grdem oderuštvu ne le po mestih, ampak celo po deželi. Res, hude so odredbe c. kr. vlade o prodajanju in kupovanju živil. Ne bi bile pa potrebne, ko bi ne bilo brezsrčnih oderuhov, ki potrebo bližnjega izrabljajo v to, da živilom | ceno strašno visoko navijajo. Krščanska 1 ljubezen zahteva, da v rotrebi bližnjemu
pomagamo, ne pa da ga še bolj odiramo. C. kr. vlada je določila najvišje cene. In kaj čujem? Prodajalci doličnih živil ostanejo doma rekoč: bomo rajši sami potrošili! In vendar bi še dosti zaslužka imeli. Predragi! to jc trdosrčnost poganska, ne pa ljubezen krščanska; to je greh, velik greh!
O, tudi letina, pridelki, zdravje ljudi in živine je v božjih rokah! Ali ni še dosti občutna in poučna šiba, s katero nas Bog že leto dni tepe? Mi molimo v litanijah: »Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod.« Z eno teh šib nas tepe Bog že celo leto; prizanesel nam je z lakoto in kugo: ali ga bomo še tako dolgo žalili, da nas še s temi udari? torej proč z oderuštvom, ki prihaja iz grde lakomnosti. Čujte besede Gospodove: »Blagor usmireniir, ker usmiljenje bodo dosegli!« (Mat. 5, 7). »Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo; temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rja ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo« (Mat. 6, 19. 20.). »Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo privrženo« (ib. 6, 33).
Predragi! uvažujte moje resne opomine!
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in S ve tet? a Duha naj pride nad Vas in naj ostane nad Vami.
f Anton Bonaventura, knezoškof.
To so besede nadpastirjeve! Naj bi segle v srce vseh! Zahvalimo Boga, da nam ni treba doma zapustiti in se izkazujmo prizanesljive in usmiljene do naših nesrečnih bratov in sester.
Sedaj trka ostra zima na vrnto. Mnogi naših beguncev je v begunskih taboriščih, treba jim je nujno pomoči. Naj bi vsak pošiljal redne denarne darove za te uboge ljudi na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta, Zadružna zveza, pa tudi toplo obleko pošiljajte na ta naslov. Poštnino naj vsak odpošiljatelj sam plača. Dvignite sc zopet vsa slovenska srca v plemeniti požrtvovalnosti! Ali bi ne bilo mogoče po vseh naših cerkvah saj enkrat vsak mesec napraviti darovanja za uboge naše begunce?
V Gor ci ob sv. Martino.
Iz Gorice.
Dne 10. XI. 1915.
Nocoj je predvečer sv. Martina! V Gorici se jc druga leta ta predvečer praznoval, ljudje so si privoščili kak boljši griž-ljej in kozarec nove sladke rebule. A letos? Rebule ni, — v Gorici moraš sedaj za četrt kislice plačati 25 do 30 krajcarjev! Naša lepa vinorodna Brda leže poteptana, vinogradi za vrsto let uničeni in ! mnogo naših pridnih Bricev ječi v italijanski sužnosti bogvekje doli v Italiji, dočim I morajo druih prenašati doma nasilnosti
kletih sovražnikov goriških Slovencev — Lahov.
Letos moramo torej praznovati sv. Martina doma vsak stisnjen v kak varnejši kot svoje hiše, kajti zunaj poka in treska, granate prihajajo in tulijo čez mesto, a tudi — odhajajo, ker naša vrla artiljerija ne ostaja ničesar dolžna ter pridno, smotreno, in kakor pravijo vojaki, vedno z velikimi uspehi odgovarja laškim opustoševalcem naših lepih krajev. A če Bog da in sreča junaška naših vrlih vojakov, nas laški topovi nikdar ne bodo pregnali iz naše Gorice in bo kmalu prišel čas, ko se bodo mogla oddahniti tudi naša sedaj zasužnjena Brda in ko bo moral zamljclačni Italijan drago plačati svoj verolomni vpad v naše lepe kraje. In v tem upanju moramo praznovati letos Martinov večer m se tolažiti z zavestjo, da se nam prihodnje leto na nocojšnji večer ne bo treba skrivati doma pred sovražnimi granatami in kroglami.
Aprovizacijo imamo, to se mora priznati, z ozirom na te izvanredne razmere po zaslugi g. vladnega komisarja grofa Dandini še dovolj dobro. Vpoštevati je namreč, da živimo takorekoč v bojni črti in da tudi drugod izven vojnega ozemlja — ni vse prav in v redu. Vojska je vojska!
A nekaj moram tu posebej poudariti. Proti draginji nekaterih stvari bi se moralo v Gorici že malo ostreje in energičneje nastopiti. Ubogi kmetici, ki prinese iz okolice par litrov mleka v mesto, se z ozirom na vse okolnosti — donašanje je zvezano s smrtno nevarnostjo — pač ne more zameriti, če ga proda nekoliko dražje, kajti koncem koncev ima lc malo dobička pri mali množini. V Gorici se pa n. pr. po vseh restavracijah toči pivo vrček po 50 vin., to je liter po 1 K. To je gotovo predrago in vse te izkoriščevalce vojnih razmer bi se moralo malo trdo prijeti. Res, pivo ni potrebno in kdor si privošči ta luksus, naj plača! A moramo misliti na uboge vojake, kojim pač ne smemo kratiti tega veselja, da si smejo včasih privoščiti požirek piva
—	vino je itak večinoma slabo in še dražje.
—	In da tukaj nekateri bogate s krvavo zasluženimi groši ubogih vojakov, ki tvegajo za nas vse svoje življenje, to je vsekakor kaznjivo! In tako se marsikje greši. Pred par dnevi mi je n. pr. prijatelj pripovedoval, da je moral v nekem — žal slovenskem — lokalu pri kosilu plačati za košček kruha, ki stane po drugih gostilnah 4 največ 6 vin., celih 10 vin.
Da je draginja v mestu res huda, to občutimo vsi in posebno pa državni uslužbenci s fiksnimi plačami. Državni uradnik nižje vrste, ki ima nekaj družine, mora za-lezti v dolgove. Sicer so vsa oblastva skušala to težko stališče svojih uslužbencev več ali manj olajšati s podeljevanjem podpor oziroma doklad. Prav bi bilo, da postane tega deležno tudi osobje okrajne sod-nije v Gorici. Že sredi junija je pričela tukajšnja okrajna sodnija v najbolj potrebnih zadevah zopet poslovati in nekateri izmed osobja se z ozirom na grozno draginjo nahajajo res v obupnem položaju. Navsezadnje bi se moralo in kakor se upa — se tudi bo i tem ljudem, ki delujejo tu kljub nevarnostim in težkočam v prid vsega prebivalstva , pomagalo od strani sodne uprave.
Sedaj, ko pišem te vrstice, je potihnil grom topov. Morebiti bomo to noč lahko mirno soali. Zunaj lije dež, — ki bo zopet Cadorni dobrodošel vzrok, da opraviči pred svetom svoje vedne neuspehe s slabimi vremenskimi razmerami. Mi pa se lahko smejemo tem Cadornovim poročilom o slabem vremenu, ker smo vsi prepričani, da, dokler brani našo Gorico skalnatotrdni zid naših hrabrih čet, posebno naših dalmatinskih orlov, Cadorna nikdar ne pride naprej — pa če bo tudi tedne in tedne si-ialo na;lepše solnce na slovensko Gorico, ki je in mora ostati — avstrijska!
Maks.
Z
Vladni komisar gro! Daivdini je odšel na štirnajstdnevni dopust. Nadomestoval ga bo dr. Pfeifer.
Goriški rojak Anton Siiič, računski podčastnik 20. lovskega bataljona je bil vsled svoje hrabrosti odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
V soboto 13. t. m. so peljali nnši vo-jfki vrste laških ujetnikov skozi Gorico. Nekateri so nas veseli pozdravljali, drugi so bili bolj pobiti, najbrže radi naporov, ki so jih prestali v zadnjih dneh. Značilen je vsklik nekega laškega ujetnika, ki ;,e rekel ob tej priliki: »Ancora tre giorni cosi e la guerra sara finita!« (Še tri dneve tako in končana bo vojska). Da bi se uresničili njegove besede!
Znaki tujih držav. Goriški mestni magistrat, jc izdal razglas, v katerem prepoveduje nositi znake onih mornaric, katerih države sc vojskujejo proti nam.
Nesreče vsled dotikanja najdenih in šc ne eksplodiraniii granat so se že večkrat pripetile. C. kr. goriški vladni komisar opozarja na to v posebnem razglasu, kjer pravi med drugim, da jc vsak dolžan
naznaniti take še ne eksplodirane izstrelke etapnemu poveljstvu.
Prememb posesti. Kavarno »Kaffee Žita« v Ajdovščini, podružnico kavarne »Teatro« v Gorici, je prevzela družina Petra Lutman, gostilničarja v Štandrežu.
Človeških žrtev v Gorici mnogo ni, tem več živine pobijejo granate. Vsak teden se dogajajo slučaji, da izgubi ta ah oni
kmet par glav živine. To je zelo občutna škoda za dotične kmete; ne trpijo sicer vse škode, ker meso ubitih živali se proda, a le po znižanih cenah: v zadnjem delu po 2 K 40 h, v sprednjem delu po 1 K 80 h.
Kodretovo hišo v Branici, rojstno hišo starešine »Zarje« Antona Kodre, je "sovražna bomba precej razdejala.
Prediranie proti Hovampazariis.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 16. novembra. Uradno poro-
Ca'° Pri Gorozdi ob črnogorski meji praske. srbgkem boJiš5u zasledovanje
povsod napreduje.
Avstro-ogrske čete so pridobile pokrajino Uvac, Cigoto Planino in višine
Javorja.	, , v..
Neki nemški oddelek generala pl. Kovesza, ki prodira na obeh straneh ceste iz Kraljeva v Novi Bazar, je zasedel Uzce.
Zahodno od tam prodirajoče avstro-orfrske čete so prekoračile pri Babici cesto Raška—Kuršamlja in so vzele z naskokom srbske okope na gori Lucak (vzhodno od Babice); v naše roke je padla posadka, obstoječa iz treh častnikov, 110 mož in ena strojnica.
Nemške in bolgarske divizije se bližajo od severa in vzhoda cestnemu križišču Kuršumlji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. novembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Zasledovanje krepko napreduje.
Nad 1000 Srbov je bilo včeraj ujetih, zaplenjeni sta dve strojnici in trije topovi.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija. (Kor. ur.) Poročilo generalnega štaba o operacijah 14. novembra:
Na vseh bojnih črtah so se operacije ugodno za nas razvijale. Pri Prokuplju so zaplenile naše čete 480 zabojev artilerijskih krogel, 220 zabojev patron, 12 železniških voz z raznim vojnim blagom in 16 pontonov. Naš protinapad na zahodnem bregu črne Reke, južno od Veleša, se je končal tako, da smo vrgli Francoze na vzhodni breg reke. Naše čete so z ne-vzdržljivim junaštvom vzele z naskokom med zvoki »Šumi Marica« močno utrjene francoske postojanke.
Srbsko uradno poročilo.
Pariz. (Agence Havas.) Srbsko poročilo 11. novembra: Na severni bojni črti smo se po ljutih bojih umaknili v dobrem redu pred po številu premočnim sovražnikom v postojanke Troglav Planina Maglič (18 km južnozahodno od Kraljeva) — Ale-ksandrovac. Na vzhodni bojni črti, ki obsega levi breg južne Morave, breg Binačke Morave in severni vhod v prelaz Kačanik, so bili odbiti vsi sovražni poizkusni napadi.
Poročilo 12. novembra: Napadli smo in vrgli sovražnika v dolinah Sušice in Krive (komaj zahodno od Leskovca — Vranje) in v dolini Binačke Morave kakor tudi v smeri Tetovo. Ob Babuni so zasedli Srbi z zavezniki vas Čičevo (8 km južnozahodno od Graska) in kolodvor Gradsko.
črnogorsko uradno poročilo.
Cetinje. (Agence Havas.) Uradno poročilo 12. novembra: Na bojni črti v Sand-žaku so se živahno bojevali. Boji so izpadli ugodno za nas. Ujeli smo 125 sovražnikov in zaplenili veliko materiala.
XXX
Iz bojev s Črnogorci »Marko, čuješ, Petar čuješ?«
Poročevalcu »Berliner Tageblatta«, ki je obiskal bojišče na dalmatinsko-črno-gorski meji, je pripovedoval stotnik obmejnih strelcev:
Črnogorci nimajo telefona, pri njih je poveljevanje enostavnejše. Na tem-le gorskem vrhu, v tisti stari kuli — nekdanji turški obmejni stolp — leži s svojo puško Črnogorec, njegov tovariš pa v globoki kraški jami .Nobeden nc more k drugemu, pa vendar se sporazumevajo. Ob gotovem času sproži vsak svojo puško; nas to v taki daljavi ne vznemirja — črnogorski častnik je hotel samo vedeti, če so straže na svojem mestu. Fini fantje ti črnogorski častniki, vsak vzgojen v Evropi in gentleman, to se pravi samo od redne vojske, nc pa gotovi četaški poveljniki, ki jih imenujejo Črnogorci kapitane.
Ob črnogorskih napadih jc tako: Pred napadom gredo od vrha do vrha klici: »Marko, čuješ? Petar, čuješ? Čuješ, Marko? Čuješ, Petar?« Šc odmeva klic, a Marko jc že izginil. V svojih mehkih opankah skače s kamena na kamen — 2 metra široko kakor nič. Sedaj počene med dva kamena, tretjega ai pa položi nad glavo — nevi-
den je. V zanki, točno na dogovorjenem mestu, se snideta s Petrom. Sedaj sta že dva. Samotna straža v tem kamenitem okopu, pazi se. Ali zmaga ali pa umrje, komur pride Črnogorec blizu. In dalje, klic na klic, od kamena do kamena: »Marko, čuješ?«
Vojna brez sovraštva.
Isti poročevalec pripoveduje:
Stal sem na gori nedaleč od c. in kr. eraričnega mesta Trebinja. Pod vrhom so bila zgrajena vojaška stanišča; moštvo je dalo svoji baraki ime »Hotel Priklonise«, podčastniki so krstili svojo kočo za »Podganji grad«. Na gorskem kaminu na nasprotni strani se je izprehajal dolg Črnogorec in gledal k nam; z daljnogledom si mogel prešteti gumbe na njegovi uniformi. Naši vojaki so ga videli in niso streljali na posameznika. Čemu?
»Kličejo nam: Če imamo kaj kruha; oni ga nimajo nič. Jarčevine, stare, žilave koštrunovine na preostajanje. Toda kruha ne. In zakaj smo jim posekali gosti pragozd: »Švaba, pusti vendar naš gozd!« in vedno zopet klic: »Švaba ne streljaj, tudi mi ne bomo!« Toda kako moremo? Dobri so in priprosti in tudi njih divjost je lepa, in njihove žene gredo z možem v ogenj, in če pade, ga odneso, in če je mrtev, si ga oprtajo z vrvjo ter ga vlečejo s seboj; nedvomno je to narod primitivnih junakov in škoda je, da smo v vojni proti njim. Ne sovražijo nas in tudi mi jih ne sovražimo. Vojujemo se kot dva častita nasprotnika, četudi znajo časih postati divje zveri. Zakaj so se dvignili proti nam, zakaj?«
Tako mi zamišljeno pripoveduje vojak. Tam na gorskem grebenu sc vzdiguje na obzorju dolga senca Črnogorca. S puško v roki stoji in gleda sem k nam. In vse-naokrog kamenje, kamenje, kamenje ...
XXX Boji v južni Srbiji.
Lugano, 16. novembra, »Corriere della Sera« poroča iz Soluna: Pri Kačaniku so zopet v teku ljuti boji. Srbi so sc umaknili nekoliko bližje k mestu. Na francoski fronti razvijajo Bolgari silovit artiljerijški ogenj, posebno ob postojankah na desnem bregu Črne. Položaj Srbov v prelazih pri Babuni je zelo kritičen.
Ena bolgarska divizija z močno artiljerijo stoji med Srbi in Francozi na cesti Kavadar—Plitvar in brani vsako zvezo med obema armadama. Dne 13. t. m. so Bolgari otvorili peklenski artiljerijški ogenj na francosko črto na levem bregu Črne. Zvečer je boj še trajal. Od takrat manjkajo vsa poročila, ker je zveza pretrgana. Medtem ko zadržujejo francoske čete, obnavljajo Bolgari svoj pritisk na srbsko postojanko pri Babuni, da bi se od tu polastili Prilepa in prišli v dolino Črne, od katere južne točke je Skoplje oddaljeno lc še 35 km.
Lugano, 16. novembra. Tetovo so zasedli Bolgari iznova. Dobivali so trajnih ojačenj in mnogo topništva iz Niša in Pirota, Položaj južne srbske vojske je zato zelo kritičen, oni pri Babuni po poročilih »Corriera« naravnost obupen. Bolgari obstreljujejo silovito francoske postojanke. Boji se nadaljujejo, Prilep je ogrožen.
Na srbski južni bojni črti.
Lugano. Magrini in Freccarotti poročata v soglasju, prvi v »Secolu«, drugi v »Corriere della Sera«, da so 15. t. m. doseženi francoski in srbski uspehi bili le začasni. Bolgari so že zopet zasedli tisti del ozemlja pri Tetovu v zgornji Vardarski dolini, kjer so se nekaj časa nahajali Srbi in zopet prodirajo proti Goslivaru in Pirševu. Položaj pri Prilepu se je v zadnjih 48 urah poslabšal. Med sedlom na Babuni in med Črno reko se potiska bolgarska zagvozda med Srbe in Francoze, ki še bolj širi že obstoječo vzel njih bojne črte. Postojanko Francozov na levem bregu Črne reke so presenetili Bolgari s pravnn peklenskim ognjem. P0 zadnjem poročilu francoskega generalnega štaba s 13. novembra sc boj nadaljuje.°Srbi so s slabimi silami držali Babuna sedlo tri tedne, a njih odpor se bliža koncu, ker jih obkoljujejo in morajo zato izprazniti višine. Morebiti poizkusijo držali še Bitolj. Črna reka ic prestopila bregove in je bi-toljsko okolico izpremenila v močvirje. Pri Strumici in pri Kačaniku sc nadaljuje bilka. Dve tretjini sedla sta že v bolgarskih rokah. Bojujejo se za izhod.
Bitolj izpraznjen. ( Berlin. Iz Soluna sc poroto, da i/piaz-i ujujejo Bitolj,
Prva spravna žrtev umora v Sarajevu.
Bolgari so 14. t. m. uradno poročali, da se je srbski domobranski polk uprl proti svojemu poveljniku Milanu Pribičeviču in da ga je usmrtil.
Milan Pribičevič, brat nekdanjega hrvaškega poslanca Pribičeviča je bil nekdaj častnik avstrijske armade. Pred mnogimi leti je zapustil Pribičevič Avstrijo in je prestopil v srbski revolucijski tabor. Pribičevič je soustanovil »Narodno Obrano«, ki je urila četaše in pripravljala čete prostovoljcev za vojsko proti Avstriji. Pribičevič je tudi nadzoroval »šole«, v katerih so urili najete čete. Major je postal 1. 1914. Nanj so takoj mislili sarajevski morilci, da jim preskrbi orožje, ker niso razpolagali z denarjem, da ga kupijo. Ker je pa major Pribičevič in merodajni član »Narodne Obrane«, Dačič ravno takrat potoval, so se obrnili poznejši sarajevski morilci za orožje na njim znanega nekdanjega četaša, uradnika državnih železnic Milana Ciganoviča. Pozneje so občevali tudi s Pribičevičem, ki je bil zato dejansko tudi povzročitelj sarajevskega umora. V spomenici c. in kr. vlade 27. julija 1914 o vsesrbskem pokretu in o napadu v Sarajevu se Pribičevičevo delovanje večkrat omenja. Vsled svojih »zaslug« je postal polkovni poveljnik, a lastni vojaki so ga umorili, morebiti za to, ker so ga smatrali za glavnega povzročitelja sedanje vojske, v kateri Srbija toliko trpi. Pribičeviča ni več. Doživel je, kako je že skoraj popolnoma dozorel sad, tistega drevesa, ki ga je on v prvi vrsti gojil: Srbija umira, Pribičevič je pa umrl ubit po lastnih vojakih najsramotnejše smrti, ki jo more umreti častnik.
Postopanje z avstrijskimi ujetniki v Srbiji.
Dunaj. Politična korespondenca objavlja daljši opis o usodi avstrijskih ujetnikov v Srbiji: Četudi je vsled prodiranja Bolgarov osvobojen večji del ujetnikov, se nahaja še vedno večje število ujetnikov v rokah Srbov, ki jih vlačijo seboj. Več poročil izvaja, da srbske oblasti ne posto-ajo z njimi v duhu določil vojskovanja. Avstrijska vlada zato grozi z najostrejšimi protiodredbami, če Srbi ne izpremene postopanja z vojnimi ujetniki.
Oproščeni Avstrijci v Sofiji.
Dunaj. »Siidsl. Korr.« poroča iz Aten: V Nišu osvobodeni avstrijski vojni ujetniki, častniki in vojaki, so došli 16, t. m. v Sofijo. Prisrčno so jih sprejele kraljica Eleo-nora, princesinji Evdoksija in Nadežda in prebivalstvo. Kraljica in princesi sta pozdravili vojne ujetnike, prebivalstvo jim je klicalo viharno »živio« in je skrbelo, da so sijajno nastanili ujetnike.
Angleži in Francozi o Srbih,
Schevveningen, 16. novembra. Po poročilih iz Londona in Pariza smatrajo tamošnji vladni krog celio Srbijo za izgubljeno, pravtako umikanje srbske armade čez Črnogoro in Albanijo za nemogoče. To dokazujejo pogajanja entente z Grško, da bi ta omogočila poraženi srbski armadi neoviran prestop na grško ozemlje. Vsa poročila, ki prihajajo sem, potrjujejo, da smatrajoo tako v Parizu kakor Londonu balkansko vojsko za izgubljeno.
Rotterdam, 16. noevmbra. (Kor. urad.) »Courant« poroča iz Londona: Churcillov govor v spodnji zbornici jc bil zelo temeljit. Ministrski predsednik je odgovoril v prijateljskemu tonu. Njegovo pripombo, da bi bilo boljše, če bi Churcill nekaterih stvari ne omenil, drugih pa ne izpustil, časopisje odobrava. Listi priznavajo, da je Churcill pokazal veliko spretnost.
Plen v Nišu.
Kakor javljajo, se je našel v Nišu zgodovinski dokument, ki dokazuje, da je ruska diplomacija tudi 1885. prignala Srbsko v vojno proti Bolgarski. Hkrati so zaplenili velike množine tobaka iz srbske državne režije.
Srbski in črnogorski kralj se nista sestala
z italijanskim generalnim štabom.
Berlin, 16. novembra. Nekateri nemški listi so si dali poročati baje iz Chiassa, da so se sestali srbski in črnogorski kralj ter Cadorna. Ta novica je izmišljena.
Bolgari ujeli 13 bivših ministrov.
Dunaj. »Siidslavische Korr.« poroča iz Sofije: Ko so zasedli Bolgari Vranjarsko Banjo, so ujeli 13 bivših srbskih ministrov, ki so tja pobegnili. Med njimi se nahaja tudi nekdanji srbski ministrski predsednik Giorgjevic.
520 vagonov municije za Bolgarijo.
Carigrad, 16. novembra. »La Defcnsc .<■ poroča iz Sofije: V štirih dneh so iz Ogrske v Bolgarijo prepeljali 520 vagonov municije.
Rusko brodovje v bližini bolgarskega obrežja.
Bukarešt, 16. novembra. Univcrsul« i poroča iz Toldže: Iz 15 enot obstoječe ru-j sko brodovje, med njimi 3 velike bojne ■ ladje, križari že dva dni obližju bolgar-I skeča obrežja*
Bukarešt, 16. novembra. V Bavargiču
in Kavarni so včeraj iz smeri od Varne čuli grmenje topov. Podrobnosti še ni.
Za varstvo Ruščuka.
Sofija. (Kor. ur.) Po obstreljevanju Varne se je pečala bolgarska vlada z možnostjo napada ruskih donavskih parnikov ali pa letal na Ruščuk. Z ozirom na možnost takega napada je naprosila bolgarska vlada rumunsko, naj ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nesreče in druge nezaželjive posledice, ki bi nastale vsled obstreljevanja po Rusih, ker bi lahko padle krogle na rumunsko zemljo, kjer bi po« vzročale nesreče.
X X X
Radoslavov o skupnih vprašanjih.
Budimpešta. Radoslavov jc izjavil posebnemu poročevalcu »Az Ujsaga«: Upamo, da bomo kmalu sukali meč z zveznimi četami in jih seznanili z bolgarsko pestjo. Zvezne velevlasti nimajo tu ničesar iskati in to tem manj, ker niso celo leto drugega delale, kakor da so izjavljali, da so upravičene naše zahteve glede na Macedonijo in so nam marsikaj obetali. Radoslavov upa, da se v kratkem doseže železniška zveza skozi Srbijo v Avstrijo. Razmere med Bolgari in Rumunci in med Bolgari in Grki so prav dobre; Grška je le nasproti zveznim velesilam nekoliko predobrohotno nevtralna. Bolgarski konzul v Solunu posluje dalje, a šifriranih brzojavk ne more več odpošiljati. Med najvažnejša vprašanja spada ureditev gospodarskih razmer med Avstrijo in Ogrsko, a bilo bi zdaj še prezgodaj razpravljati o njih. Program je že izgotovljen za intenzivno gojitev razmer. Vprašanje je že zato tako važno, ker že obstaja skupna meja med Bolgarijo in Ogrsko. O usodi Srbije ne morem ničesar izjaviti. Rešiti sc mora vprašanje o Donavi in o Belgradu. Po moji sodbi mora Bolgarija zato strožje postopati s Srbijo, ker so Srbi nezaslišano trapili naše macedonske brate, oplenili boljše meščane in pustili 1« berače pri miru.
Nove grške izjave za nevtralnost.
»Frankfurter Zeitung« poroča 16. novembra: » Na merodajnem mestu izvemo, da je grški ministrski predsednik vsem vladam sporočil, Grška ostane tudi nadalje nevtralna, da čuva grške interese pred tujimi napadi. Zlasti je ententi izjavil, da Grška vsled balkanskih dogodkov ne more Srbiji pomagati. Upa, da ententa ne bo nadaljevala kršenja grške nevtralnosti. Bolgarski vladi je Skuludis izjavil, da bo ostal pri politiki nevtralnosti, ki bo odgovarjala grškim interesom.
Na Grško bodo pritisnili.
Rotterdam, 16. novembra. »Daily Te-legraph« poroča iz Pariza: Glede Soluna je pričakovati važnih sklepov. Francoska vlada je sklenila, da ne bo več trpela obotavljanja grškega kralja. Dopisnik javlja, da bi najmanjše dejanje grške vlade glede Soluna, ki bi nc bilo nevtralno, dobilo naj-resnejši odgovor. — Kakor poročajo »Times«, je glede Srbov, ki bi se umaknili na grško ozemlje, Grška že zagotovila, da ne bo opustila stališča dobrohotne nevtralnosti ali dala povoda za spodtikanje. Ni pa nobenega znamenja, da je to zagotovilo ententi dovolj. »Times« pravijo, da bo ententa zahtevala, da Grška enako postopa s srbskimi vojaki kakor z ententinimi.
Grška in srbsko umikanje.
Pariz, 15. novembra. (Kor. ur.) »Agen* ce Havas« javlja iz Aten: Vladni list >Em-bros« poroča, da po pojasnilih iz oficijel-nega vira možnost, da se srbske čete umaknejo na grško ozemlje, ne vzbuja nobenih skrbi radi posledic, ki bi jih to umikanje imelo za razmerje Grške do entente. Razun tega, da premikanje srbskih čet daje zagotovilo, da ta možnost ne nastopi, tudi ententa izjave grške vlade smatra za dovolj jasne, da ni nobenega strahu, da nastane kak spor.
Grški kralj odklanja demobilizacijo.
Solun, 16. novembra. »Etnos« javlja: Kralj jc odklonil predlog ministrskega sveta za demobilizacijo.
Venizelos je zato sklical za sredo sejo; Venizelos stoji na stališču, da mora vlada ; odstopiti. Če bi hoteli volitve vendarle ; izvesti brez demobilizacije, se Venizelo-j sova stranka volitev ne bo udeležila, pač j Pf vzbudila v deželi neodgovorno gibanje, : ki bi znalo imeti nepregledne posledice. Tako težavnega položaja na Grškem še ni bilo.
Grška in ententa.
London, 16. novembra. Reuter ima it Aten: Francoski poslanik je zanikal govorice, da je ententa zahtevala demobilizacijo. Pristavil je, da so mu grški kabineti povrsti zagotovili dobrohotno nevtralnost in dali končnoveljavno dovoljenje, da smejo ententine čete prehajati in ostati na grškem ozemlju. — Isto jc francoski poslanik izjavil listu »Nea Himcra«.
Lyon, 17. novembra. (Kor. ur.) »Pro-gres« poroča iz Aten: Francozi in Angleži so sklenili zahtevati od grške vlade garancije za varnost njih sil na Balkanu. V tej zadevi sc vrše diplomatična pogajanja.
V Italiji zahtevajo strogosti proti Grški.
Lugano, 16. novembra. Časopisje domneva, da imajo sovražni podvodniki svojo bazo na grških otokih. Odtod vedno ostrejše besede proti Atenam. »Corriere« zahteva, da se od kralja takoj izsili odločitev. Italija gre gotovo na Balkan, čas še ni gotov.
Italijani ustavili grško trgovsko ladjo.
Atene. Pri Valoni so ustavile italijanske bojne ladje neko grško trgovsko ladjo, ki je vozila živila, namenjena Srbiji v Ska-der in so zaplenile blago. Italijanske bojne ladje so odvedle ladjo v Italijo.
Preko Santi Quaranta ne pojdejo čete.
Atene, 16. novembra. Francoski generalni štab je opustil namero, da bi poslal čet v Bitolj preko Konce in Santi Qua-ranta. Velika francoska poizvedovalna patrulja je došla iz Bitolja v Santi Quaranto. Zdi se, da je poročala o nevarnosti tega pota. Taborišče v Santi Quaranti so nato opustili.
XXX
Vojska i Risi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. novembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Položaj je na celi bojni črti neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 15. novembra. Včerajšnje uradno poročilo: Nemci so poizkušali napad na vas Bersemiinde v smeri na Ux-kiil, pa jih je naša artiljerija zavrnila. Iz okolice Dvinska ni ničesar poročati. Vroč boj pri vasi Miedwieze (10 km severozahodno od Čartoriska) se še bije. Z ognjem smo preprečili poizkuse sovražnika, da prodira proti Stiru. Pri vasi Podgacie — 8 km severozahodno od Čartoriska — silovit boj.
LJUTI BOJI OB BESARABSKI MEJI.
Bukarešt, 16. novembra. Iz Radavca javljajo tukajšnji listi, da so avstrijske in ruske čete v 1 ju tih bojih. Avstrijskim četam so prišle na pomoč močne opore in sedaj energično prodirajo proti besarabski meji. Topovi grme neprestano.
MARŠAL NADVOJVODA FRIDERIK V OSVOJENI RUSIJI.
Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Ar-madni vrhovni poveljnik maršal nadvojvoda Friderik je 13. t. rn. odpotoval, da obišče osvojeno ruske dežele in generala pehote pl. Linsingena v njegovem glavnem stanu. V Ljublin ej došel nadvojvoda 14. t, m. Obiskal je Ivangorod in Lubartov. Nekaj ur se je mudil nadvojvoda maršal v glavnem stanu generala pl. Linsingena, kateremu je čestital na uspehih pri Čarto-rijsku. Popoldne 14. t. m. se je vrnil v stan vrhovnega poveljstva.
RUSIJA PO 15 MESECIH VOJSKE.
»Daily Mail« poroča Iiamilton Fyse iz Petrograda: Pred letom dni, ko sem prišel v Rusijo, je vse pričakovalo zmage. V nekaterih mesecih se vojska konča, to se je splošno mislilo. Od takrat smo preživeli veliko slabih dni. Ruski vojak ni tako hiter in prožen, kakor francoski in ne tako ciničen, kakor angleški Tomai. Velikemu knezu Nikolaju so ljudje zaupali, češ: Tako begat mož ni nepošten, in so sodili, cla ne bo trpel poneverb. Vojska se v mestih zelo čuti, ker zmanjka vedno kaj. Vsega manjka in vse je drago: časopisje se je tudi podražilo. Ker manjka drobiža, se plačuje s popirjem ali pa z znamkami. V Rusiji se o vojski zdaj več ne varajo, ker znajo, da je sovražnik vztrajen in mogočen.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16, novembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
i
Mladi in stari Filipescu.
Bukarešt, 16. novembra. (K. u.) Med očetom in sinom Filipescu na eni strani in vladnim listom »Vitorul« na drugi strani je došlo do časnikarskega boja v zadevi nepravilnosti, katere sta oba Filipescua predbacivala vojnemu ministrstvu. Vojno ministrstvo je odgovorilo z objavo listin, ki so razkrinkale sina Filipescua. Danes je Filipescu mlajši na javni cesti napadel glavnega urednika »Vitorula« Berlescua in prišlo je do tepeža. Šele občinstvo je ločilo oba nasprotnika. Filipescu starejši objavlja v svojem listu pismo, katero je pisal v zadevi svojega sina ministrskemu predsedniku in vojnemu ministru Bratianu in v katerem napoveduje, da bo v zbornici stavil interpelacijo.
XXX
Princ Wied.
Carigrad, 16. novembra. »La Defense« objavlja neko brzojavko, ki je došla iz Krfa preko Soluna in ki pravi, da je princ Wied večim albanskim voditeljem pisal, da se ni za vedno odstranil iz Albanije in da se bo v kratkem pojavil na čelu avstrijskih čet zopet v Albaniji, da osvobodi albanski narod nasilnosti sovražnih vsiljivcev.
XXX
Podmorski čoln v Sredozemskem morju potopil v enem dnevu tri parnike.
Lyon, 15. novembra. (Kor. urad.) Iz Krete javljajo tukajšnjim listom, da je parnik »Lasithion« dne 12. t. m. priplul v Kan-dijo z 22 možmi posadke parnika »Maka-lista«, ki ga je potopil nemški podmorski čoln. Od ostalih 67 mož posadke ni sluha. Rešenci pripovedujejo, da je isti podmorski čoln potopil oni dan še dva druga parnika.
Izjalovili so se trije poizkusi Francozov, da bi nam zopet vzeli severnovzhodno od Eeurie osvojene jarke.
Na ostali bojni črti izvzemši bojev artiljerije in z minami na raznih črtah nič bistvenega.
Večkratno obstreljevanje Lensa po sovražni artiljeriji je zahtevalo od 22. oktobra do 12. novembra 33 mrtvili in 55 ranjencev na žrtvah med prebivalci. Vojaška škoda ni nastala.
Vrho vno vojno vodstvo.
Churchill o vojni in 'zmagi entente.
London, 15. novembra. (Kor. ur.) Reuter poroča: V zbornici je Churchill obširno opravičeval svoje delovanje kot prvi lord mornarice. Rekel je, da se nima prav.nič bati, če se objavijo dejstva o pomorski bitki pri Coronelu, o izgubi treh ladij v Severnem morju, o ekspediciji v Antwerpen in o mornariški akciji pred Dardanelami. Glede zadnje je v obširnih besedah skušal dokazati, da je bil načrt dobro premišljen in odobren od angleških in francoskih strokovnjakov. Samo lord Fischer je nasprotoval. Končno je Churchill, toplo pohvaljen od Asquitha izjavil, da se zopet posveti vojaški službi.
Neko drugo Reuterjevo poročilo pravi: Na koncu govora je Churchill podal pregled o sedanjem vojnem stanju. Rekel je: »Da dobimo vojno, za nas ni potrebno, da preženemo Nemce iz vsega zasedenega ozemlja, niti nam ni treba predreti njihove fronte toliko časa, dokler je še zunaj Nemčije. Nemčijo se bo dalo v drugem ali tretjem letu vojne najbrže še bolj temeljito poraziti, kakor pa, če bi čete zaveznrkov že prvo leto vkorakale v Berlin. Naša oblast na morju, ki ima trdne temelje in naglo uničevanje za orožje sposobnih Nemcev sta dva činitelja, na katera lahko računamo z zaupanjem, Dočim moč Nemčije gine, naša redno raste. Za to se moramo zahvaliti žrtvam francoskega in ruskega naroda, katera sta dosedaj imela najtežje izgube. Mi smo rezerva zaveznikov. Sedaj je prišel čas, da vržemo celo rezervo na tehtnico. Brezdvoma je bilo za nas neprijetno, ko smo morali videti, da je taka vlada, kakor je bolgarska, pri presojanju brez predsodkov, kako kaže vojna, bila da si bosta zmago priborili osrednji sili. Toda nekaj teh malih državic je Kar hipnotiziranih od vojaškega sijaja in točnosti Nemčije. Vidijo samo eno epizodo. Ne vidijo pa aH pa ne razumejo, da more narod, ki ima moč žc od zdavnaj in vodi vojno proti Nemčiji, prenesti tudi poraze, razočaranja in celo napačno vodstvo, vendar pa vedno znova zbrati svoje moči in se z nepremagljivo trdovratnostjo in neizmernim trpljenjem truditi, dokler se največja stvar, za katero se je človeštvo kdaj borilo, srečno ne konča.«
Amsterdam, 16. novembra. (Kor. ur.) Londonski dosisnik nekega tukajšnjega lista piše: Churchillov govor je v zbornici in zunaj zbornice napravil velik utis. Odobravanje se je med govorom neprestano večalo. Ko je Churchill končal, je sledilo več minut dolgo burno odobravanje. Le I redko jc imel kak tjovor tako globok utis.
Dopolnilni vojni krediti na Francoskem.
Pariz, 16. novembra. (Kor. ur.) Dopolnilni vojni krediti za leto 1914. znašajo 122,613.688 frankov. Gospodarski odsek je pri kreditu za vojaške izdatke v Maroku črtal 1 milijon frankov.
Turčijo v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.)
Dardaneiska bojna črta. Običajni dvoboj artiljerije in boj bomb se nadaljuje.
Kavkaška bojna črta. Pri Milo (?) je presenetila neka naša patrulja 100 mož močan sovražni oddelek, ki je moral bežati, ko je izgubil do 50 mož na mrtvecih in ranjencih.
Razi poročila.
Nov kardinal — državni tajnik.
Basel, 16. novembra. »Osservatore Romano« poroča, da bo sv. oče v prihodnjem konzistoriju imenoval kardinala Ca-giano de Azevedo za državnega tajnika sv. Cerkve.
Japonske spletke v Indiji.
Frankobrod. (Kor. ur.) »Frankfurter Ztg.« brzojavlja iz Amsterdama: Angleška vlada ve že dolgo, da pospešujejo japonski odposlanci prekucijsko gibanje v Indiji. Poročilo, da se je pečal japonski ministrski svet s položajem v Indiji, je angleške kroge zelo vznemirilo.
Rusk; ultimat v Perziji.
Hamburg, 16. novembra. »Neue Hamburger Ztg.« poroča iz Petrograda: »Rječ« piše, da bo Rusija v najkrajšem času izročila Perziji noto v obliki ultimata.
Šah zapusti Teheran.
Teheran, 15. novembra. {Kor. ur.) Ministrski predsednik je izjavil poveljniku, kozaške brigade, da zapusti danes šah z ministri mesto. Teheran ostane pod varstvom kozaške brigade. Policija in orož-ništvo se pripravlja, da odpotuje iz mesta.
Krvave volitve na Španskem.
Lyon, 17. novembra. (Kor. ur.) »Pro-gress« poroča iz Madrida, da so zmagali pri občinskih volitvah splošno liberalni demokrati in združeni reformisti. V Alme-riu, Valenciji in v Barceloni so bili krvavi spopadi. Veliko volilcev je bilo ubitih in ranjenih. Na alagi, kjer so tudi nastali nemiri, so volitve odgodili.
Dnevne novice,
-j- Božični darovi za vdove in sirote v vojni padlih vojakov. Že v preteklem letu je preskrbel vdovski in sirotinski zaklad na Dunaju v vojni padlih vojaških oseb z zimsko obleko 18 sto otrdi. Po tem zakladu je bilo mogoče pripraviti božično veselje mnogim materam, ki so se bale, kako naj obvarujejo svoje otroke pred ostro zimo. Letos pa namerava ta zaklad razširiti svoje delovanje v Avstriji, in se je v tem oziru obrnil na bi. gospoda deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča, ki naj prevzame celo stvar v roke in jo izpelje. K tej akciji je dala na razpolago dunajska centrala 5000 K. Vsled povabila gosp. deželnega glavarja se je sešel predvčerajšnjim odbor ter je pri tej priliki izvolil gospoda deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča za predsednika ter se je obenem sklenilo, da se obdaruje o božiču vsaka vdova in sirota v vojni padlih kranjskih junakov z majhnim darom. — Prepričani smo, da se bode prebivalstvo v sledečih dnevih obilno odzvalo izdanemu pozivu in da bode obilno prispevalo za naše vdove in sirote s potrebnimi darili.
Posvetovanje nemško-avstrijskih in nemških poslancev. Nemški listi poročajo, da sc po iniciativi vodilnih avstrijskonem-ških poslancev vrše v Monakovem pogajanja avstrijskih in nemških poslancev. Posvetovanja so informativnega značaja, vodilni poslanci se hočejo poučiti o nazorih v eni in drugi državi. Posvetujejo se tudi o temelju gospodarskega zbližanja in pa o drugih političnih in gospodarskih vprašanjih. Določiti je bilo treba tudi smer, kako naj zakonodajne korporacije ob svojem času določijo gospodarsko in politično razmerje med obema zaveznicama. Iz Avstrije so v Monakovem: Dobernig. Dingho-fer, Schreiner, Urban, GroG, Roller, Stol-zel in Beuerle.
-j- Umrl je preč. g. dekanijski svetnik in župnik v Možici ob Dravi Fr. Prem r u ter bil pokopan 17. t. m. Pokojnik je bil rojen 10. septembra 1862 na Vrhpolju pri Vipavi; v mašnika je bil posvečen 17. julija 1887. R. I. P.!
Hrvatski sabor se sestane na redno zasedanje dne 20. decembra t. 1, Zborovati utegne ves mesec januar 1916.
—	Sedmina po rajnkem gospodu Mihaelu Zupan v Sostrem bo v pondeljek ob 8. uri.
—	Konferenca Sodalitatis ss, C, J. za trebanjsko dekanijo bo v sredo, 24. novembra t. 1., na Mirni. Začetek ob 11. uri,
—	Iz srbskega v rusko ujetništvo je
prišel Alojzij Vidrih, posestnik iz Podra-ge. Dne 6. decembra 1914. je bil v Srbiji ujet. Majnika 1915 se mu je posrečilo iz ujetništva pobegniti. Kmalu po povratku je bil poslan na rusko fronto. Dopisnico z dne 15. septembra piše na potu v rusko ujetništvo. Mož bo mnogo poskusil in če se srečno vrne, bo tudi mnogo vedel povedati.
—	Iz Vipavske doline: Vinski trgovci in gostilničarji zadnje tedne pridno prihajajo k nam. Precej izredno dobre letošnje kapljice se je že poprodalo.
—	Umrl je v Vukovaru na Hrvatskem znani pisatelj Milan Pavlov Jovanovič, star 66 let.
—	Osobni ladijski promet med Osije-kom in Zemunom, ki je bil prekinjen celih 15 mesecev, se je zopet pričel. V torek je odplul prvi parnik iz Osijeka v Zemun.
— Razpis ustanov. Od kranjskega dež. odbora poročajo: Za leto 1915 se bodo podelile sledeče Karol baron Wurzbachove cesarice Elizabete ustanove za invalidne in hiralce: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, Homca in Jarš; c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Vintarjevca v občini Šmartinski pri Litiji, — Te ustanove oddaja gospod Alfonz baron Wurz-bach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu deželnega odbora kranjskega, ustanove za Kamničane, Homčane in Jaršane po predlogu županstva v Kamniku in ustanove za Vintarjevčane po predlogu županstva občine Šmartno pri Litiji, Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni c, in kr, vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmoštra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadobljenili ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti, Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število c. in kr, vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži iz imenovanih krajev, ki so lepega vedenja in se radi bolezni in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih je dokazati s posebnimi občinskimi, po c, kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neomadeže-vanost prosilcev. Prošnje naj vložijo prosilci iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prosilci pa vsak pri županstvu svoje občine in sicer najkasneje do 10. decembra 1915.
—	»Klub slovenskih tehnikov v Pragi« je sestavil za zimski semester sledeči odbor: predsednik stud. agr, Tavčar podpredsednik in blagajnik stud. ing. Ša-pla Rihard; tajnik stud, med. Florjančič Janez; knjižničar cand. ing. Perko Ignac; preglednika cand. ing. Leskovšek Drage in cand. ing. Žerjav Josip.
—	Naznanila usnja, kož, kožic in strojil bo od sedaj dalje do vsakega torka po stanju prejšnjega tretjega dne pošiljati naravnost trgovskemu statističnemu uradu c. kr, trgovskega ministrstva na Dunaju, ne pa več političnim oblastvom prve in stance.
Primorske novice.
Tržačani pri Stiirgkhu. Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je sprejel deputacijo tržaških trgovcev, industrijcev in brodarjev. Voditelj deputacije član gosposke zbornicc Escher je prosil, da se Nj. Veličanstvu sporoči izjava neomahljive udanosti do države in prestola. Ministrski predsednik grol Stiirgkh je povedal, kako goreče skrbi cesar za razvoj Trsta. Politično ozračje v Trstu se je očistilo in javno delovanje in narodno čustvovanje se bo po vojni moglo vršili le v okviru avstrijske državne misli Sedaj so padli razni oziri, ki so ovirali razvoj Trsta in njegovega gospodarskega življenja. Po vojni bo vlada s podvojeno gorečnostjo skrbela za Trst.
V Soči in Trenti so prebivalci še vedno v svojih domovih. Toliko v pojasnilo, ker vlada semtertja mnenje, da so ti kraji evakuirani.
Dominik Žvokelj, član Zarje iz Vrhpo-Ija pri Vipavi, ki se je bojeval kot praporščak štiri mesece na dobrdobski planoti, pozdravlja zdrav in živ vse prijatelje in znance.
Umria je pri Mariji Magdaleni Spodnji pri Trstu gospa Frančiška Cerkvenič, roj. Vekjet, stara 64 let.
Neka; tržaške statistike iz 1. 1914. Leta 1914. je bilo v Trstu 244.655 prebivalcev .Rojenih je bilo 6436, med temi 350 nezakonskih in 544 mrtvorojenih. Umrlo je do enega meseca starosti 389, do enega leta 782 in do petih let 611, V nobenem mestu naše države ne umrje toliko majhnih otrok kakor v Trstu. Visoka jj tudi številka smrti vsled jetike: 933.
Istrske perice bodo zopet smele prati tržaško perilo; ker je kolera popolnoma ponehala, je oblast ukinila prepoved, da se ne sme nositi iz Trsta umazano perilo za pranje.
1,072.500 kg blaga so prodali v 16 prodajalnah tržaške aprovizacijske komisije v prvih devetih tednih t. j. clo 31. oktobra. Prodali so pa: 534.900 kg koruzne
moke, 269.600 kg bele moke, 127.00 kg testenin, 59.000 kg riža, 22.800 kg kave, 39.100 kg ječmena in 19.500 kg zdroba.
Podpišemo! Tržaška »Edinost« pod naslovom »V Ljubljano!« piše: V Ljubljano! Prejeli smo; Tržaški Slovenci smo bili v
Srejšnjih časih navajeni slišati, ko smo za-tevali slovenskih šol, odgovor: Pojdite v Ljubljano! Sedaj nas zopet pošiljajo v Ljubljano, in sicer nam to svetuje goriški deželni glavar! Lahko je reči: Dajte svoje sinove v ljubljanske srednje šole, lahko pa ni nam staršem plačevati visokih vsot za vzdrževanje. Nam tudi ne gre v glavo, čemu naj bi mi pošiljali svoje sinove v Ljubljano, ko imajo naši primorski sodeželani svoje srednje šole v Trstu?! Zakaj bi se ne bila vsaj začasno ustanovila tudi slovenska gimnazija in učiteljišče v Trstu? Učne moči so, ali bi bile lahko na razpolago. Prostorov je v Trstu popolnoma pripravljenih in praznih! Čemu torej dvojna mera? V Trstu je samih domačih učencev dovolj za prvi gimnazijski razred; za drugi, tretji in četrti p ajih pride iz vse Primorske. Malo dobre volje, pa bi šlo. A za nasvet, naj svoje otroke pošiljamo v ljubljanske srednje šole, nismo goriškemu gospodu deželnemu glavarju čisto nič hvaležni. Šol na mdajte tu v Trstu, kakor jih imajo drugi, ki niso nič boljši od nas! — Oče.
Avstrijski lodustrijalcl ia važna vprašanja.
Na zborovanju osrednjih zvez avstrijskih industrijcev na Dunaju je rekel predsednik Vetter glede gospodarskega razmerja do Ogrske, da upamo, da krvavi nauki vojske ne bodo ostali brez sadu in da sme in more nagodba med obema p:> lovicama služiti samo enemu cilju: okre pitvi sile monarhije. Ostati mora enotno carinsko in gospodarsko ozemlje, kar ni samo sebična zahteva avstrijske industrije, mapak tudi temelj bodoče gospodarske moči monarhije. Politično zvezo z Nemčijo se mora izpopolniti z gospodarskim zbližanjem. Potreba o gospodarskem zbli-žanju med Avstrijo in Nemčijo mora rav-notako globoko prodreti v ljudsko zavest, kakor so nemški narod in avstrijski narodi spoznali kot nekaj samoumevnega, da se ohrani politična in vojaška zveza. Danes pa še nismo prav nič poučeni, kakšno sta lišče zavzema vlada. Zato se mora industrija temeljito baviti s tem vprašanjem, da spravi s pota obile težkoče in vlado vzbudi do iniciative.
Poslanec Friedmann je zahteval, da se za trajno zagotovi skupnost trgovske politike in gospodarskega ozemlja obeh državnih polovic. Glede gospodarskega zbližanja z Nemčijo pa je rekel, da le lesna gospodarska zveza, v kateri je skupna trgovska politika z zakonom ugotovljena, nam more dati trden temelj in nado na mogočen razvoj. Monarhija ne sme ostati osamljena. Na Balkanu se nam obeta bodočnost, katere nc bomo izpolnili proti Nemčiji, ampak z Nemčijo skupno.
Na zborovanju so sprejeli resolucijo kjer jc rečeno, da zdaj ni mogoče skleniti končnoveljavne pogodbe z Ogrsko, pač pa je takoj treba začeti s predpripravami. Takoj je treba stopiti v razgovor z Nemčijo glede bodočega gospodarskega razmerja. Avstrijski industrijci imajo v tem pogledu to stališče: Z ozirom na naše posebne gospodarske interese je stremiti za tesno gospodarsko zvezo, v kateri se s pogodbo določi, da je trgovska politika skupna stvar. Želeti je, da se to razmerje tako uredi, da se morejo druge države pridružiti. Postaviti je treba temelj srednjeevropskemu gospodarskemu bloku.
Obširno se je govorilo tudi o draginji in nezadostnih vladnih odredbah. V posebni resoluciji zahtevajo industrijci, da je treba preskrbo z živili boljše organizirati in radi javnega blagra bolj krepko omejiti posameznika in njegovo pravo. Seveda med Avstrijo in Ogrsko ne sme biti razli-. kePo bistvu nagodbe in v zmislu skupnosti bi morali Avstrija in Ogrska glede preskrbe z živili tvoriti skupno ozemlje, v katerem se svobodni promet ne sme zavirati in pri preskrbi z živili ali njihovi prodaji nuditi eni polovici posebne koristi na škodo druge polovice. Industrijci zahtevajo od vlade, da vsa vprašanja glede živil združi, enotno in obsežno uredi in takoj sestavi komisije za določitev cen.
Orkan na irskem.
London, 15. novembra. (K. u.) Na Irskem in Irskem morju je divjal v soboto najljutejši orkan zadnjih 20 let. Mnogo ladij je vrglo na obalo in poškodovalo. Veliko škode je bilo v mestih Dublin in Kingstown.
Liiijanske novice.
lj Gostovanje zagrebške hrvatske Jpere in operete — nemožno. Prejel sem sledeči dopis: Uprava kr. zem. hrv. kaza-lišta u Zagrebu. Br. 311/1915. U Zagrebu, dne 7. studenoga 1915. Slavno predsedstvo zveza dramatičnih društev u Ljubljani! Od-
govarajuči na Vaš cijenjeni dopis od 23. li-stopada o. g. čast nam je priopčiti Vam, da se žalibože ne možemo za sada odlučiti, da prihvatimo Vaš cijenjeni predlog i to s jedne strane iz tehničkih, a s druge iz novčanih razloga, Bez dovoljne subvencije ne možemo absolutno računati na materi-ialni uspeh, koji se kod svakog gostovanja očekivati mora, a u tehničkom pogledu stavlja nam se cijeli niz poteškoča i zapreka, koje bi nam eventualno osujetili i naše ovdješnje predstave. Osim toga pri-družuju se još u ovo kritično doba i po-teškoče transporta, te je vrlo dvojbeno, da i bi se moglo dobiti popust za vožnju, posebna kola za osoblje i prtljagu itd., i što e glavno, i pravovremeni priključek za vlakove. Prema svemu dakle ne čini nam se zgodno, da za sada i mislimo na gostovanja, no kad nastupe bolje prilike, bili čemo rado pripravni, da s Vama nastavimo ove pregovore. Ako Vi stalno znate, da se sve navedene poteškoče daau odstraniti, onda čemo nastaviti i sad pregovore. Uprava: Jos. Bach 1. r. Albini 1, r. — To naznanjam ljubljanskemu občinstvu, ki se je za gostovanje zagrebškega kazališta zanimalo. — Mag. nadkomisar Fran G o -v e k a r, t. č. predsednik Zveze dramatičnih društev.
lj Z ljubljanske realke. Ker je bil preč g. profesor na tukajšnji c. kr. višji realki, dr. Mih. Opeka, imenovan c. kr. deželnim šolskim nadzornikom, je prevzel njegove ure preč. g. Ivan Tabaj, c. kr. profesor na državni gimnaziji v Gorici.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Rogač, hči železniškega skladiščnega mojstra, 7 1. — Karel Steiner, rejenec, 3 tedne. — Martin Plut, Agoston Stroberger, Fr. Derler Anton Petschegg, lovci. — Štefan Mari-nowski, saper. — Fran Bravec in Juri Szelezsan, pešca, — Štefan Horvat, hon vedski pešec, — Janos Farber, honvedski desetnik. — Frančiška Bregant, žena železniškega strojevodje, 37 let. — Neža Mrala, gostija, 77 let. — Marija Vrtačnik, delavčeva žena, 69 let.
lj Nastanitev policijske stražnice v Kolodvorski ulici. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani potrebuje za nastanitev policijske stražnice v Kolodvorskem okraju z 1. februarjem primerno stanovanje. Uradni prostori, t. j. 3 sobe in zapor bi se morali nahajati v pritličju, uhod iz ceste, nadzornikovo stanovanje z dvema sobama se nahaja lahko v nadstropju in proti dvorišču. Ponudbe opremljene z načrtom stanovanja je vložiti do 1. decembra 1915 na c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
iz ujetništvo.
Iz ruskega ujetništva se je vrnil Janez Jenko, doma iz Sore, in pripoveduje sledeče: »Ujet sem bil, ko so Rusi na nekem kraju prebili fronto in so tako prišli našim za hrbet. Obrnili so se in so se hoteli še prebiti, toda od vseh strani ogenj jih je primoral, da so se udali. Njemu je šrapnel prebil roko in ga ranil ttidi na ramenu. Prepeljali so ga v Kijev, od tam v Moskvo, tudi v Petrogradu je bil. Roko so morali amputirati, ker predolgo zdravniške pomoči ni bilo. Hrano so imeli sledečo: Zjutraj čaj in pol funta belega kruha, ki je bil zelo dober. Opoldne juho in meso in pa en funt črnega krulia, ki je bil pa zelo težak, kakor iz zemlje, pa ni bil škodljiv in dosti tečen. Popoldne zopet čaj, zvečer pa juho in meso. Tako hrano dobivajo ruski vojaki in ujetnikom so dajali isto. Stregli so jim sani-tejci, pa žene in hčere častnikov. Toda teh poslednjih strežba je bila le bolj na papirju kot v resnici. Rusi so se mu zdeli silno ponižni in boječi. Strežniki so se ujetnikov celo bali, če je kdo kaj pozabavljal, da ni kaj v redu. Dokler so Rusi zmagovali, so jim gospe nosile piškote in cigarete. Ko so pa začeli naši prodirati, so ti darovi izostali. Vojsko z Italijo so pozdravili z godbo in zastavami. Ujetniki so mislili tisti večer, da se je sklenil mir, vendar so kmalu iz časnikov izvedeli, kaj se je zgodilo. Časnike so jim donašali redno sani-tejci. Bilo je sicer prepovedano, ali brali so jih vedno. Časniki so javno pisali, da po se ruski vojaki naveličali vojske in da se rajši dajejo ujeti, nego bi se vojskovali. Car je priobčil manifest v listih in je tolažil: »Nič se ne bojte! Mi bomo naredili nove topove in puške, pa bomo začeli vnovič vojsko, tedaj pa bomo osvojili nazaj to, kar so nam Nemci vzeli, in še enkrat toliko zemlje.« Orožja je zelo manjkalo. Straže so bile brez pušk. Celi bataljoni so marširali v fronto brez orožja in so ga dobivali tam od padlih vojakov. Ujetnikom so vsakih li dni menjavali perilo. Sploh je ljudstvo silno dobro in pobožno. Vsak vojak, ki gre mimo cerkve, se prekriža, in vedno zvesto opravlja svoje molitve. Zimo res prenašajo, ali se vsak desetkrat bolj zavaruje, kakor pri nas. Prav vsak nosi kožuh, silne škornje in Čez te obleče šc klobu.-
čeviiuc io čevlje. Po sobah silno kurijo. To pripovedovanje je zanimivo, ker dokazuje, da so ujetnikom ne godi preslabo in dalje pobija bajke, da bi ruska zima našo vojake ujedia. Lažje prena-Sajo mraz nego Rusi in so bolj utrjeni.
Lagodno odvajalno sredstvo, ki jaoi želodec in ne slabi črevos, bo Fellerjeve tek vzbujajoč«
raharbnra-krogliice z in. „Elica-kroglico". <> Akatlj poštnine prosto 4 K 40 v. Lekarnar 10. V. FULLER, StuMca, lilza trj? št. 285 (Hrvatska). Zahvalnih pisem čez atotisoe. Enako I udi za Follerjev .Elza-fluid", dobro poznano bol lajšajoče sredstvo. (—f—)
Uradni izkazi zgoi).
Izgube 26. domobranskega polka.
Mrtvi: Gabrijan Štefan, Modrase; častniški namestnik Ivanič Franc, Stara-Nova vas; Kantuzer Marko, Brežice; poddesetnik Konrad Alojzij; četovodja Krajnc Jakob, iz ptujske okolice; inf. Kristanšek Ulrik, Svetna; inf. Novačan Franc, iz celjske okolice; inf. Pezdiček Metod, Šmarje-ta; inf. Plesnič Ivan; četov. tit. narednik Bebernak Jakob, Sv. Duh; inf. Bebernak Karol, Konjice; inf. Rumpl; narednik Šulc Jakob, Maribor; inf. Žunko Martin, Slemen; inf. Štar Martin, Celje; inf. Zma^-rik Alojzij, Ljutomer; inf. Zupane Franc, Brezje. Ujeti: Čuč Andrej, Ljutomer; četovodja Ertl Josip; Gangl Mihael; Guza Fr., iz celjske okolice; Jerovčnik Lovrenc, Luče; Kladnik Ivan, iz celjske okolice; poddesetnik Kokol Mihael, Maribor; inf. Kokolj Anton, Kostrajnica; inf. Leodolter Ignacij: inf. Petrovič Josip, Radgona; rez. Stelzl Josip; inf. Straus Ivan, Ptuj; vodja Weber Rudolf, Lipnica; inf. Ženko Anton, Maribor.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti: Keppler: Unsere toten Helden und ihr letzter WiIIe. Cena 45 vin., s poštnino 55 vin.
Couvert: Der Sonntag und die Woche in Ars zur Zeit des sel. Vianney sammt einer Studie iiber seine Predigtvveise.
Vezano K 3.25, s poštnino K 3.50. Dalje priporoča še: Mittelbachs Karte der Alpenlander. Fur Automobilisten, Radfahrer und Wan-derer, Blatt 4. Salzburg, Karnten, Krain. Cena K 2.25, s poštnino K 2.40. Merilo 1 :300.000. Flemmings Karte des Itarenisch-Oester-reichischen Kriegsschauplatzes. Nord-und Mittel-Italien. Merilo 1 : 1500.000 und eine Nebenkarte vom italienisch-oesterreichischen Grenzgebiet. Merilo 1 :600.000. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66.
Konig: Neueste Spezialkarte zum Kriege Oesterreich-Ungarns nrt Italien. Merilo 1 :2,600.000. Cena K 1.30, po pošti K 1.46. Obsega južno avstrijsko-ogrsko mejo, Italijo, Srbijo, Črnogoro, Romunijo, Bulgarijo, Albanijo, Grčijo, evropsko Turčijo (Dardanele) in Malo Azijo. Langhaus: Italienischer Kriegsschauplatz. Inhalt: Karte von Italien u. den Rand-staaten des Adriatischen Meeres mit Angabe der osterreichischerseits ange-botenen Landabtretungen an Italien, der Aufteilung Albaniens an Griechea-land, Italien und Serbien, der strategi-schen Eisenbahnen, Befestigungen, Kriegshafen u. Flottenstutzpunkte usw. Merilo 1 : 1,500,000. Sprachenkarte von Siidtirol mit dem italienisch-Iadi-nisehen Sprachgebiet u. den deutschen Sprachinseln. Merilo 1 :500.000. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66. Freytags Karte von Serbien. Merilo 1:600 000. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66.
Flemmings Spezialkarte von Folen. Merilo 1 : 600.000 und 2 Nebenkarten. Mit Sonderbeilage Karte der Umgebung von Nowo-Georgiewsk und Waschau. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66. Freytags Karte der oesterreichisch-rus-sichen und deutsch-russischen Grenzgebiete. Merilo 1 : 1,000.000. Cena K 1.20, s poštnino K 1.30. Freytags Karte der wesirussischen Kregs-schauplatze. Merilo 1 : 2,000.000. Cena K 1.20, s poštnino K 1.30. Frevtag; Welt - Kandels - Verkehrskarte.
Cena K 1.50, s poštnino K 1.66. Neueste Karte der Balkan-Halbinsel. Merilo 1 : 1,250.000. Cena K 1.80. s oošt-nino K 1.96.
ali planino, že rabljen, so želi kupiti. Ponudba o kakovosti iu ceni ua upravništvo lista pod št. 2370.
Cerkvenim pevskim zborom priporoča Katoliška Bukvama za Advent in božični čas:
P. Angelik Hribar: AdventDe in božične pesmi. za mešan zbor zložil in izdal P. Angelik Hribar. Cena partituri K 2.40, glasovi po 60 vin. Anton Grum: 10 adventnih pesmi za mešan zbor. Op. 10. Cena partituri K 1.40, glasovi po 20 vin. Anton Grum: Pet božičnih. Za mešan zbor
Op. 6. Cena 60 vin. Dr. Anton Chlondowski; Božične pesmi, za mešan zbor. Cena K 1,30.
Istodobno priporoča tudi: P. Angelik Hribar-Stanko Premrl: Shva Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. (Marijine, evhari-stične in druge pesmi.) Cena K 1.20, v platno vezan izvod K 1 80.
Povečane slike]
(lo naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsuki 3409	fotografiji	3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.

vseh vrsfi ira vsalio množino
uiijili cenah
Ljubljana, MesJstS trg štev. 22.
i lite«« m m
ki bi kidal vsako jutro sneg za hišo na Reslievi cesti. Prijave A. Žiniovic nasl. Mes.ni trg, 2403
Izgubil se je majhen bel
m
2399
s kralUo kodrasto dlnko, ki sliši na ime »LIH«. Pošteni najditelj naj pa vruo proti dobri nagradi v kantino v cukrarno Ambrožev irg ž>t 3.
Sprejme se tako] spreten
pod jako ugodnimi pogoji pri g.
FETTICH-FftANKHEIM, Ljubljana.
izgubilm stanovanje
auaruica z maniso vsoto (lenima, enim una-	T
se je denarnica z manjšo vsoto denarja, enim uha-nom, dvema obeskoma in važnimi noticami, ki so za naiditelja brez pomena. HoSteni najditelj se prosi, da odda isto proti nagradi K 10 na policiji soba 4. Izgubilo se od Prešernove ulice, Duna.ska c. šelenburgova uiica Dvorni trg.	2423

Franja Podlesnlk roj. Boc, naznanja v svojem in svojih otrok imenu prežalostno vest, da je padel na severnem bojišču, junaške smrti, njen nepozabni soprog oziroma oče, stari oče, gospod
Ivan Podlesnik, sen.
dne 30. septembra 1915.
Sv. maša zadušnica se o le opravila za preblagega rajnika v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
Nepozabnemu rajniku bodi ohranjen trajen spomin! LJUBLJANA, dne 17. novembra 1915.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našo iskreno ljubljeno, nepozabno scprogo, oziroma mater, svakinjo in teto, gospo
Franilco Mencinger,
ros.
lencnoer
ki je včeraj dne 15. novembra v 41. letu svoje dobe po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo dne 17. novembra ob 11. uri dop. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Nikolaja v Boli. Bistrici.
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blng spomin. BOH. BISTRICA, dne 16. novembra 1915.
Ivan Mencinger, Stanko, Milko,	soprog.	Jvan Erkar,
sinova.	orož. stražmojster, svak.
Franj'ca Erkar, roj. Mencinger, svakinja,
Julčl, Janko,
2419	nečaka.
M4
i
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Franc Vovko
uslužbenec pivovarne ,,Union"
v soboto ob 11. uri ponoči, previden s tolažili sv. vere, v starosti 75 let mirno in udano preminui.
Pogreb nepozabnega ranjkega se je vršil včeraj ob 3. uri k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, dne 16. nov. 1S15.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse iskreno sočutje povodom prebridke izgube našega ljubega soprogo, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
kakor tudi za časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo cenj. rodbini Koslerjevi, cenj. osobju pivovarne „Union", vsem ljubim darovalcem lepili vencev ter gg. pevcem za tolažilno petje.
V Ljubljani, dne 16. nov. 1915.
Žalujoči ostali.
obstoječe iz dveh sob, kuhinie in pritiklin na Opekarski cesti št. 36., se odda za februarjev termin. 1'oizvo se v Vza.emnem podpornem društvu v Ljubljani, Kongresni trg 19. 2422
A/NTO/N BOel
barvarija in kemična pralnica '"■■■J
Ljubljana, Šelenburgova nI. 6
"Dela se izvršu ejo tudi na Glincah št 46 fsltzke cene I Točna in solidna postrežba
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
2332
Vam piačam, ako Vn-šib kurjih očes, bradavic in trda koze,
tekom 3 dni s korenino, bro/bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. iamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kascbau (Kassa) I„ postni predal 12 82 0^isk»
i SANATORK JM • EMONA i
1 ZA-NOTRANJE^>ara^G^CNE BOLEZNI. /
I LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICAH 1 sa^zDRWNK:pRiHARu-DR- FR. DERGANC \l
Odvetnik in kazenski zagovornik
D=Jos. A. Tomšič
si usoja javiti, da je otvorit svojo lastno odvetniško pisarno v Ljubljani,
Sodna ulica št 13
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava oranja na doživetje In smrt, otroških dot. renlna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovaija.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj konrem
leta 1*14............................K 173,490.838 —
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7. 2.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UOitlO Zsiias OGaflP.E, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podru ..niče. — Prospekti zastonj in
pošlnine pros.o.	1439
Sposobni zastopniki se spreimejo pod na/ugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta St t2.
2Y[odni jalon
| Stuchly-/v\aschke
Ljubljana
Židovska ulica 3 Svors\i trg i.
Solidno blago.
Sf
2100
Osebno izbrane novosti z ^Dttneijei
?riooroča: največjo iybero klcbu^ov j a dame m de- X klice kak'-r tudi bog a/o ja- ^ logo yalmh l^lolitrov.
Poaravila tolno in vestno. Zunanja naročila na ijbiro 3 obratno cošto.
Prijnar.o ni3>;a cene.
IPesfni trg
Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in 2B~
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd
1926	Na debelo in drobno.
IRO MftPRoche
99
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsak. ki trpi na frajnem kailju.
lažje je obvaroval se boiemi.nego lordraviti. ,2. Osebe s kroničnim kafarom bronkijev, ki s Sirolinom oidrave.
3.	Vadušljivi,katerim Sirolin inafno olehča naduho-	.
4.	Skrofuzni ofroci,pri katerih učinkuje Sirohn t ugodnim vspehom na splošni pocufek.
Se dobi v vseh lekarnah 6 KM.-
HT«im
Izdaia konzorcij »Sloveuca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiei Gostlnčar, državni po&iauec.