J.JLM DXUJJld
KNJIŽNICA VIA GEPPA N«
Trieste
muojm...... .	.	20 lir, na Šestih
straneh 25 lir. Zaostale številke dvoino. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 11^: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajcf uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega [stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA P LOČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O.
Prispevajte za stavkajoče varilce CRDA!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 31 (357)
TRST - SOBOTA, 30. JULIJA 1955
CENA 20 UR
Po poti miru
, «Stopili smo na pravo pot», att Te besede je izgovoril angleški minister Eden, ko je po vrnitvi London podal oceno uspehov ■godovinske konfernce predsed.
I »ikov vlad štirih velesil v Že-ievi. Že ta kratka ugotovitev titanskega premierja dokazuje,
'a je prišlo do velike spremeni-v odnošajih med Vzhodom Zahodom, da so končno tudi hodni državniki sprevideli, tu ni mogoče nadaljevati po turi poti hladne vojne in oboževanja.
, Ženevski sklepi pomenjajo
ju* 7 ve n dvoma velik in odločilen ji tunik k miru. To priznavajo FC najodgovornejši državniki, to po-Crj Udarja vse svetovno časopisje, ud Čeprav ti sklepi ne rešujejo še ek Vseh perečih vprašanj miru, so-l vitja in mirne graditve v svetu, :ad' Vendar pa so odprli novo svetlo fot neposrednih razgovorov med ul» dvema taboroma, ki ju je doslej Q[i lo,'U prepad nezaupanja. Že Jjd »Jirje veliki so v svojih zaključen ikih nakazali, da se mora od r> Jjih začeta pot nadaljevati, in ^ l*o napovedali, da se bodo ok-in)tpobra gesli v Ženevi zunanji mi-l2jl?i>tri štirih velesil ter bodo po-'^obneje proučili vsa načeta iJerfprašanja in jih tudi skušali re-. J1 iiti.
ijvf
21. j; Vso dalekosežnost ženevske 5 ti konference je mogoče pravilno £si “veniti le, če si predočimo dolati! 8o dobo hladne vojne, ki je večkrat prešla — kot je bilo to v Koreji in Vietnamu v vročo gdS,‘n skozi dolga leta grozila za js» jeti ves svet v vse uničujoč spo-Pj fad. Začelo se je z ustvaritvijo * ji atlantskega vojaškega pakta, ka-18r* Mrcino so se kasneje pridružile N1' ’* mnoge druge vojaške zveze.
'Se bolj je naraščalo nezaupa-Gl>' “je med državami, ki je dobilo konkretni izraz v oboroževalni lekmi. Zahodne države, v prvi gdfi 'rsti Združene države, so začele V.7 pirati okrog sebe najbolj reak-pjc ei°narne in pustolovske vlade, la ’ kot so Franco, Singman Ki, Cang a5 Sek, Adenauer, ter jih šču-jjjji• 'ali proti napredujočim sociali-rS*’ 6|ičnim silam v svetu. S posojili pomočjo so si podredili mno-rdV0 dotlej neodvisnih držav ter
spodarskega proevita vseh držav. Tudi glede tega so v Ženevi začrtali pot svobodnejših trgovinskih, kulturnih in drugih izmenjav med vsemi narodi.
S prenehanjem oboroževalne tekme, s postopnim zmanjševanjem oborožitve in armad se ho proizvodnja mirnodobskih predmetov silovito dvignila, povečala se bo mednarodna trgovina, blaginja vseh narodov se bo naglo začela dvigati.
Z novo ero mednarodnih odnosov sc tudi Trstu odpira nova, lepša perspektiva za bodočnost. Končno, upamo, bomo tulli mi doživeli po desetletjih u-metnega omejevanja našega prometa in vse druge gospodarske dejavnosti novo dobo gospodarskega vzpona. Padle bodo umetne ovire, ki so bile doslej postavljene izmenjavam vseli vrst med Vzhodom in Zahodom. In naše mesto, ki je prav sedaj v najtežji krizi, bo doživelo svoj prerod v novo življenje.
Zato prav mi Tržačani z največjim navdušenjem pozdravljamo ta prvi veliki uspeh v Ženevi, obenem pa se spominjamo, da človeštvo dolguje to o-nim neizčrpnim silam miru v svetli, predvsem pa veliki Sovjetski zvezi iu njenim modrim voditeljem.
UGODEN ODMEV SESTANKA ŠTIRIH VELIKIH PO VSEM SVETU
"Konferenca je zgodovinskega pomena in doseženi so bili pozitivni uspehi"
Tako je označil sekretar KR ZSSR Hroščev pomen sestanka v Ženevi - Angleški zunanji minister je vzkliknil;
“Ne bo vojne!" - Časopisje pozdravlja ženevske sklepe, ki naj bodo začetek nove dobe v odnosih med narodi
Konferenca štirih vladnih načelniKov, ki se je z uspe-nom zaključila v soboto zvečer s skupno izjavo, ki jo objavljamo na drugi strani našega usta, pomeni brez dvoma naj večji politični dogodek po zaKljučku druge svetovne vojne. Po dolgih letih hladne vojne in več resnih oboroženih spopadih so se štirje veliki zopet vsedli k posvetovanjem ter nakazali pot za novo dobo mednarodnih odnosov, ki naj v bodoče slone na vedno večjem medsebojnem razumevanju in sodelovanju in na mirnem sožitju vseh narodov.
Da spoznamo velikanski pomen in dalekosežnost ženevske konference, zadostuje videti komentarje svetovnega tiska in državnikov raznih držav. Tako je Bulganin pred odhodom iz Ženeve izjavil; «Ženevska konferenca bo imela brez dvoma pozitiven vpliv na mednarodni položaj... Mnogo bo treba še napraviti, toda lahko
rečemo, da je to, kar je bilo mi. Trdno verujemo, da se bo-
ZDA. IN L.R. KITAJSKA vzpostavili pogajanja
V ponedeljek se sestaneta v Ženevi veleposlanika obeh držav - Korak naprej za pomiritev ledi v Aziji
uporabili v »voji vedno nu-^dalnejši zunanji politiki proti ‘“(balističnemu Vzhodu. Organisti j o Združenih narodov so pretorili v svojo domeno in so iu celo porabili za strahovito 'ojno v Koreji. Spričo njihove “•popustljivosti je izgledalo, da ju nova svetovna vojna neizvirni.
1'oda tudi sile miru, ki so 'Točetka izgledale še dokaj šib-e> niso počivale. Iz Sovjetske 'v>:ze £e je neprestano dvigal 'v“rilen glas, naj človeštvo pre-!>rO'i novo svetovno klanje, ki 11 bilo usodno za vse narode. jVštetokrat so pozivali vlade rugih dežel, naj stopijo na pot '‘izgovorov, s katerimi je edino '“ogače odstraniti nesporazume ler izgladiti pot miru in sožitju v svetu. Z naraščajočo vojno nežnostjo je začela rasti sverna armada borcev za mir. A-Me proti atomskemu orožju in ““ neposredna pogajanja med Mdstavniki velesil je podpisalo j“°tine milijonov ljudi. Spočet-® so se nekateri smejali, češ, .J naj pomenijo milijoni pod-‘s°v proti silovitemu atomske-'“d orožju. Toda dejstvo je, da “pričo vseljudskega odpora a-l||eriška vlada ni upala prevzeti te strahovite odgovornosti tjfud zgodovino. In, končno, tu-1 ženevska konferenca je plod itoèe želje vsega človeštva, ob “*ero so se razbili vsi blazni j “Mi netilcev vojne. V svoji *J“Vi p0 televiziji je predsed-I Eisenhower to potrdil z .esodami, «da vsi udeleženci
;Sl.
PEKING Agencija «Nova Kitajska» je v ponedeljek objavila vest, da se bosta v ponedeljek 1. avgusta sestala v Ženevi veleposlanika L.R. Kitajske in ZDA.. Istočasno je bila dana vest uradno v javnost tudi v Washingtonu. Kot pravi poročilo, bosta veleposlanika razpravljala o vprašanju repatriacije civilistov, ki se želijo vrniti v domovino ter o možnostih rešitve še drugih vprašanj, ki zanimajo obe državi.
Svetovna javnost je sprejela vesi z zadovoljstvom Nedvomno je ta sestanek, do katerega je prišlo komaj teden dni po zaključku ženevske konference, velik in pomemben dogodek. Slednji odpira pot za rešitev vprašanj Daljnega vzhoda, ki se jih načelnim zahodnih držav niso hoteli dotakniti na konferenci, čeprav, jih je tov. Buiganin sprožil. Gre predvsem za rešitev vprašanja Formoze in indokine ter sprejem Lift Kitajske v UZ.N. Pogajanja ne bodo lahka, natetela bodo na vrsto ovir, ki gotovo ne bodo prišle s strani LK Kitajske. Vendar je vzpodbujajoče že samo dejstvo, da je prišio do sklicanja te konierence, čeprav kot začetek samo na ravni veleposlanikov. Ne izključne se možnost, da bo prišlo v bližnji bodočnosti lahko tudi do sestanka obeh zunanjih ministrov. To možnost je nakazal tuoi ameriški senator Walter ue-irge, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, ki je opozoril na nevarnost, da priue po ženevski konferenci lahko do krize, če ne bodo ZDA pokazale dobre volje za
Avstrijska pogodba stopila v veljavo
DUNAJ V sredo je Francija, kot zadnja položila listine o ratifikaciji državne pogodbe z Avstrijo. S tem dnem je pogodba stopila v veljavo in v.-aua Avstriji, no 17 letih o-kupacije, neouvisnost, svobodo in suverenost. Okupacijske čete bodo zapustile deželo najkasneje v teku 90 dni.
WASHINGTON — V starosti 83 let je umrl v soboto v bolnici vojne mornarice bivši državni tajnik ZDA Cordell Hull, Pokojnik je bil državni tajnik od leta 1933 do 1944, ko je bil na predsedniškem mestu Roosevelt. Bil je demokrat in zagovornik miru. Za svoje zar sluge je prejel 1946. leta Nobelovo nagrado za mir.
ze napravljeno v Ženevi, pripravilo pot novemu duhu v ounošajin med štirimi velesilami in ne samo med njimi. Vse to mora doprinesti k popuščanju napetosti v odnošajih med državami, k utrditvi miru med narodi in k odstranitvi nevarnosti nove vojne».
Predsednik Eisenhover je po povratku s konference govoril ameriškemu ljudstvu o uspehu sestanka štirih velikih. Poudaril je, da «so si v Ženevi zagotovili, da bodo odslej delovali v duhu sprave in sodelovanja. Ameriški predstavniki smo imeli vtis, da vsi udeleženci konference gojijo isto željo, ki je skupna volji vsega človeštva». Celo običajno zelo napadalni državni tajnik J. Poster Dulles je na tiskovni konferenci priznal, da je dala konferenca dobre uspehe, ker je zmanjšala vojno nevarnost in privedla do sprememb v odnosih med Sovjetsko zvezo in zahodnimi velesilami.
Nadvse značilna je izjava angleškega zunanjega ministra Mac Milluna na tiskovni konferenci v Londonu: «Ne bo vojne — je rekel — To Izhaja iz splošnega prepričanja, da vojne ne sme biti». Prvi minister Eden pa je ob prihodu v London rekel: «imam večje za upanje, kot pa ko sem odhajal v Ženevo; kajti imam vtis, da so štirje veliki in ostali zapustili Ženevo v prepričanju, da nihče ne pripravlja vojne. Stopili smo na pravo pot...».
Francoski ministrski predsednik Paure je poudaril, da je bil v Ženevi dosežen napredek v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu konference. Zunanji minister Pi-nay pa je dejal, «da je največji uspeh konference v dejstvu da so se štirje vladni predsed niki sestali in razpravljali o vprašanjih, ki dele svet, namesto da bi nadaljevali hladno vojno»*
Prvi sekretar CK KR ZSSR Nikolaj Hruščev pa je označil pomen sestanka štirih velikih s sledečimi besedami: «Ženevska konferenca je zgodovinskega pomena in so bili doseženi lepi uspehi Postavila je temelj zaupanja mèd državami z različnimi režimi in za miroljubno koeksistenco med nji-
do ti rezultati še nadalje razvijali. Štirje načelniki vlad so se sporazumeli, da bodo nadaljevali pogajanja o mednarodnih vprašanjih. Upamo, da bo konferenca sttirfL zunanjih ministrov nov uspeh in ds bodo na njej upoštevani interesi e-nih in drugih. To je neizbežni pogoj, če hočemo nadaljevati po poti miru».
Na velikem zborovanju v Karlovcu je predsednik republike Tito v sredo izjavil, da kažejo uspehi konference v Ženevi, da se bo človeštvo izognilo vojni in bo lahko mirneje zadihalo. Na konferenci so bili stavljeni konstruktivni in stvarni predlogi za rešitev raznih vprašanj, kot so nemško vprašanje, razorožitev, kolektivna varnost in druga.
Tudi ministrski predsednik Italijanske republike je podčrtal velik pomen tega zgodovinskega sestanka: «Zaključki
konference v Ženevi se mi zde silovito ugodni za dokončno dosego namenov miru, varnosti in razorožitve, ki si jih je konferenca zastavila. Italija želi nič manj vroče kot vse ostale države polnega uspeha in žel) mir...».
Najmanj navdušen pa je bil v svojih izjavah kancler Adenauer, kar je razumljivo; kajti zaključki ženevske konference pomenijo težak udarec nemškim militarističnim sanjam.
Tudi vse svetovno časopisje z redkimi izjemami pozdravlja ženevske skiepe ter vidi v njih začetek nove dobe v odnosih med Vzhodom in Zahodom. «New York Herald Tribune» izraža upanje, «da bodo načelniki vlad znali tudi v bodoče ohraniti svet na poti, ki vodi k miru». .Moskovska «Pravda» pa podčrtuje, da «vprašanja/, iki dele svet, niso gordijski vozli, ki jih more razvozljati le meč»
Sil E Mudila
Se druga težka izguba je zadela italijansko delovno ljudstvo.' Za tov. Grieco je legel v prerani grob tov. Rodolfo Mu-randi, namestnik sekretarja PSI. V torek zjutraj je v kliniki S. Camillo v Milanu podlegel neozdravljivi bolezni, ki je že dolgo, let izpodkopavala njegovo zdravje. Predno je za vedno zatisnil svoje trudne oči, je še utegnil stisniti poslednjič roko tov. Nenniju in poslati zadnji poljub svojim dragim, ki so bili ob bolnikovi postelji.
Pogreb je bil v sredo V dolgem sprevodu so stopali voditelji PSI, KPI, CGIL, AN Pl in drugih demokratičnih organizacij. PSI je prejel iz vseh krajev republike brez števila brzojavk sožalja, med katerimi brzojavko tov. Togliattija, vodstva KPI in množičnih organizacij. Sožalje je poslala tudi naša partija.
Juiri, v nedeljo 31. julija od 16. do 23. ure
bo na vrtu Ljudskega doma
(vhod iz ul. Madonnina 19)
SPORED:
Koncert godbe “Rinaldi" nastop pevskega zbora P.D. “Vesna“ iz Sv. Križa nastop folklornega baleta iz Podlonjerja
Na prazniku bo
tov. Umberto Sajovitz
obrazložil
“Gospodarsko stanje Trsta"
Pozdrave za u Lavoratore “ in “ Delo “ beata prinesla odgovorna urednika tov. Mario Colli in Rudi Blažič
Posloval bo dobro preskrbljen bar in bife
USPELA V PONEDELJEK POLDNEVNA SPLOŠNA STAVKA
Trst je izkazal solidarnost stavkajočim varilcem CR D A
0b 12. uri so vsi delavci zapustili tovarne in delovišča - Zaprte|popoldne vse trgovine - Sindikalno zborovanje na trgu Venezia - Surovo nastopanje policije
In. MB
, -ference gojijo isto željo, ki skupna volji vsega človeštva». Že danes je mogoče videti ne-'''“ceiiljive dobrote, ki jo bo ^'tesla nova doba medsebojnih si “»sov, ki se je začela z ženev-v *‘ konferenco. Že danes lahko ll8io, da se je človeštvo oddah-precej spričo tega prvega p'Peha in zagotovil vseh štirih 'Mstavnikov, da je treba od-( r“yiti vojno kol sredstvo za ■ tejanje mednarodnih odnosa-^Bedniki vlad 80 sPrejeIi * izjavo, da bodo delovali g uPno na tem, da se ustvari 0?tejemljiv sistem razorožitve v'ru Združenih narodov.
^Obstoječi vojaški bloki bo-1 (j * razvojem odnosov v du-
y
ije"<

ili
Ioi
J.
)
/«nevskega sporazuma vedno - J izgubljali na svojem pome-• Posebno še, ker so večinoi „^a<di na pogodbah o dobavah „e°*ja članicam. Spričo postop razorožitve pa bo tako od
eden najkonkrctnejjiih tttentov vojaške pogodbe. Po-1^“ pa bodo tudi nepotrebne i(j . Pogodbe, če se bodo naro-ga.ln vlade rajši zatekali k polic .)e,n in sporazumom o vseh “rib mednarodnih zadevah.
v je bodo šle štiri velesile — in p0 0 ®e dvomimo — še nadalje P°0, ki so si jo začrtale v
*l»l Vi’ Z nj*m' tudi v*e °*
S|0.‘; države, je izven dvoma, da le ^llQo na pragu nove dobe ne (lf;/Mihčnega olajšanja in ve-e> marveč tudi zlate dobe go-
30.000 DELEGATOV IZ VSEH DELOV SVETA
/. avgusta otvoritev Festivala v Varšavi
VARŠAVA Mučeniško me- kritje stroškov delegatov iz
sto, ki je toliko pretrpelo in bilo v drugi svetovni vojni porušeno do tal, se te dni z vnemo in navdušenjem pripravlja, da dostojno sprejme preko 30.000 delegatov za 5. mednarodni festival mladine m študentov. Festival bo uradno otvorjen v pondeljek 1. avgusta in se bo zaključil čez 14 dni.
V Vazi avo so te dni že pn-
pogajanja s komunistično vla-| šle prve delegacije ^ najbolj B	oddaljenih dežel. Med prvt-
do Kitajske.
Tudi v angleških uradnih krogih ugodno komentirajo vest o skorajšnji konferenci med ZiDA in LR Kitajsko ter podčrtujejo svojo vlogo posredovalcev.
Kot zgleda so imeli zaključki ženevske konference pozitiven vpliv tudi v francoskih vladnih krogih. Zunanji minister Fmay je v senatu izjavil, da preučujejo vprašanje na-vezanja normalnih diplomatskih odnošajev z LR Kitajsko. Francija namerava baje začeli najprej pogajanja za kulturne in gospodarske odnoša-je. Pozneje pa bi prišlo do u-radnega priznanja Kitajske ljudske republike.
Uganil ii.Hium
gresta v Anglijo
LONDON — Ministrski predsednik ZSSR tov Bulganin in prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze tov. Hruščev bosta prihodnjo pomlad obiskala Anglijo. Vest je sporočil v sredo v spodnji zbornici ministrski predsednik Eden. Cim je Eden prečital vest, so jo poslanci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. O obisku so se domenili ,v privatnih razgovorih, ki so potekali v Ženevi v odmorih konference. Isti dan je vest objavil tudi moskovski radio,
ubožnejših afriških dežel, da jim tako omogoči udeležbo na festivalu.
Ves delovni Trst je dal v ponedeljek, s splošno poldnevno stavko, veličasten dokaz konkretne solidarnosti z varilci in suspendiranimi v CRiDA. Splošna stavka je popolnoma uspela in — lahko rečemo — presegla pričakovanja, ker so jo kompaktno podprli trgovci, obrtniki in sploh vse kategorije, čeprav ni bilo uradnega pristanka. Trst in podeželje sta dala v ponedeljek dokaz razumevanja in zavednosti, ki bi moral služiti ravnateljstvu CIRDA, inž. Pac-chiariniju in drugim kot nauk in opozorilo, da se tržaško delovno ljudstvo ne dopušča u-
nje pričakuje, da bo sestanek, aretirani okrog polnoči izpu- -
ki ga je zadnje dni prejšnjega tedna določil vladni komisar, končno privedel do pozitivnega rezultata, to je do pravične rešitve vprašanja varilcev, ki se odločno borijo že nad dva meseca.
Zvečer je bilo na trgu Venezia veliko enotno sindikalno zborovanje, na katerem so govorili predstavniki Delavske zveze-CGLL in Delavske zbornice. OtvorW je tov. Radich, ki je podčrtal pomen in važnost mogočne enotne protestne manifestacije. Predstavnik Delavske zbornice Cosulich je poudaril odločnost delavcev v o-
ščeni na svobodo.
Nečuveno surovo nastopanje policije je ogorčilo ne samo delavce, marveč vse, ki zo imeli priliko opazovati to početje. Seveda je letela na račun takega nastopanja tudi marsikatera pikra opazka in glasen protest. Delavska zveza je poslala naslednji dan pismeni protest vladnemu komisariatu. Celo odbor DC je javno obsodil tako nastopanje policije.
O poteku včerajšnjega sestanka med ravnateljstvom ORDA in sindikati bomo poročali v prihodnji številki.
mi je pršlo kakih 160 delegatov iz L. R. Kitajske, ki so jim meščani pripravili svečan sprejem. Prišle so tudi delegacije iz Mongolije, Argentine, Albanije in Indije. Računajo, da bo indijska delegacija največja po številu.
V	sredo je prekoračila poljsko mejo mednarodna štafeta mladine, ki nosi plamenico miru za festival. V obmejnem mestu Cieszyin je bila delegacija deležna 'navdušenega sprejema..
Posebno velika bo letos u-deležba mladincev in mladink iz azijskih držav, Afrike in Latinske Amerike. V delegacijah bodo politične in državne osebnosti ter predstavniki kulture. Iz Indije najavljajo prisotnost na festivalu župana mesta Kalkute in svetovno znanega gorskega vodiča Ten-zinga, ki je vodil ekspedicijo na Everest Tudi iz Brazilije bódo prišle na festival vidnejše osebnosti, med temi predsednik odbora za prehrano pri OZN Jose de Castro.
V	nekaterih državah, posebno v ZDA izvajajo oblasti že dalj časa pritisk na mladino, da bi preprečile njihovo udeležbo. V ZDA ni pošta dostavila naslovljencem niti e-nega vabila ali časopisa. Razen tega so oblasti zagrozile, da bo vsakdo, ki bi se drznil iti na festival, obsojen na pet let ječe.
V	nekaterih državah je mladina nabrala prispevke za
Govor Tita v Karlovcu
KARLOVAC — Na proslavi 10-ietnice vstaje hfvatskega ljudstva je imel predsednik FLRJ Tito govor, v katerem se je poleg rezultatov ženevske konierence, dotaknil normalizacije in izboljšanja odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki so precej n a prenovah.
Nato je predsednik Tito govoril o terjatvah in dolgovih ter izjavil, da ima Jugoslavija več kot 400 milijonov dolarjev dolga v inozemstvu; ti Krediti pa so vsilili Jugoslaviji tudi odplačilo 90 milijonov obresti. Pbudaril je, da Jugoslavija ne bo odstopila od zahteve po izplačilu sto milijonov dolarjev, ki jih je dolžna Zahodna Nemčija. Stališče Za-houne Nemčije je predsednik primerjal z nedavnim aktom Sovjetske zveze, ko je Jugoslaviji črtala njen dolg 90 milijonov dolarjev, ki je nastal do leta 1948 z uvozom raznih surovin, koksa m drugega blaga.
Glede Balkanskega pakta je predsednik Tito opozoril, da vojaški element Balkanskega pakta dobiva sekundarni pomen. Na koncu svojega govo-ra se je dotaknil vojaške pomoči, ki jo Jugoslavija dobiva od Amerike in rekel, da tu obstaja nesporazum, čeprav je Jugoslavija v pojjolnosti izpolnjevala sporazum z Ameriko glede nadzorstva. «Toda nekateri ljudje bi hoteli imeti vpogled v njihovo orožje in v nar še orožje. Mi pa tega v nobenem primeru ne bomo dovo-lili. Njihova stvar pa je, ali nam bodo še dali orožje ali ne Ne bomo jim obrnili hrbta, tudi če nam ne bodo dali pomoči. Mi želimo dobre odnose tako z Zahodom kot z Vzhodom» je poudaril v zaključku svojega govora.
Eogled na del množice, ki »e je udeležila sindikalnega tborovanja
I Mm
Prve dni julija se je utvorii
poznanu meunarodm veie-sejem, ki je vzbudil veliko za nimanje tudi v kapitalističnih aezeiun. Dejstvo je, da so tr-govsKe organizacije Poljske sKienne ze v teku prvih dni veiesejma trgovinske pogodoe z raznimi tvrdkami iz kapitalističnega sveta t vrednosti nao zo milijonov dolarjev. Gre predvsem za industrijsue proizvode.
Poljska izvaža danes razne stroje in mehanične proizvode v Argentino, Avstrijo, Brazilijo, Holandsko, Indijo, Tur-cijO in še v druge države. Ve-ÙKO je povpraševanje po strojiti za teKstilno industrijo, ai jih izvaza v Kakih štirideset uezei. V teku šestletnega iiačilu se je zunanja trgovina PoijsKe povečala za trikrat v primeri s predvojno uobo.
Ameriške čete v Italiji
ttmvi — poveljstvo Naj.O je ubvesuio italijansko vlauo, ua numerava poslati v Italijo kon--iuge»u ameriških čet, ki boao v AraiKem zapustile Avstrijo, vest je vzbudila v italijanski icpubuKi nezadovoljstvo. V po-siansKi zbornici sta se tej nameri odločno uprla tov. Beltrame in Amaaei (PSI). Nova Aegnijeva vlada je postavljena pred resno preizkušnjo, ali bo znala braniti neodvisnost in suverenost republike pred nevarnostjo okupacije tujih čet.
VARŠAVA — LR Poljska je te dni svečano proslavljala desetletnico osvoboditve. V te-ku velike manifestacije so v prestolnici otvoriii novo palačo kulture in znanosti.
V sredo Je slavil senator tovariš Umberto Terracini 60-let-nico rojstva, tiievitnim čestitkam, ki jih Je prejel ljubljeni -voditelj italijanskega oeio\ ne ga ljudstva, se pridružuje tudi «Delo». Tov. Terraciniju želi mo, tudi v imenu vseh demokratičnih Slovencev našega področja, še mnogo let plodnega življenja, posvečenega, kot doslej, borbi za pravično stvat vsega delovnega ljudstva. Brzojavki s čestitkami in voščili sta poslala tov. Terraciniju 1K naše Partije in Zveza bivših političnih preganjancev antifašistov.
Dr. Salk odlikovan z zlato kolajno
WASHINGTON — Ameriški, poslanska zbornica je te dni soglasno odobrila zakonski o-snutek za podelitev zlate kolajne dr. Jonasu E. Salku, kot priznanje za njegovo cepivo proti otroški paralizi.
strahovati in izsiljevati in bo znalo v vsakem trenutku o-dločno braniti svoje ogrožane pravice.
.Stavka je začela'prihajati do izraza okrog 10. ure, ko so vsi uradniki in nameščenci javnih, državnih in drugih ustanov z nepretrganim urnikom, začeli zapuščati urade. Pol ure pozneje so bili ustavljeni vsi tramvaji, avtobusi in filobusi. Prvi turnus stavke te kategorije je končal ob 12.30. Delavci in uradniki so zapustili tovarne, podjetja in delavnice točno opoldne. Takrat se je u-stavilo tudi vse delo v pristanišču. Popoldne in do 20 ure zvečer so bile zaprte po mestu, v okolici in v podeželskih občinah vse trgovine, kinematografi, obrati in mnogo javnih lokalov. Ce ni bila zapora slednjih popolna, je to pripisati pritisku organov javne varnosti, ki se sklicujejo na neke dozdevne odredbe. Popoldne je bil ves tramvajski promet za dve uri zopet ustavljen.
Pričakovati je, da je po tem otipljivem dokazu delavske enotnosti in borbenosti in plebiscitarne solidarnosti vsega mesta, ravnateljstvo CRDA začelo včeraj pogajanja s sindikalnimi predstavniki na dru-j gačni podlagi. Vse javno mne-
b ram bi svojih pravic. Tov. To-minez je v svojem govoru podčrtal, da predstavlja sklicanje sestanka za petek, prvi uspeh enotne borbe. Delavci pa ne bodo nikdar dopustili, da bi se v tovarne vrnile stare zloglasne metode, ki jih hočejo vsiliti monopolisti Confmdu-strie.
Po zborovanju so udeleženci odhajali s trga v večjih in manjših skupinah. Sli so mirno in disciplinirano čez trg Unità in Borzni trg do Korza, kjer jih je nenadoma dohitela večja skupina «celerinov». Namestnik kvestorja je zahteval naj se takoj razidejo, čeprav ni bila to nobena povorka ali manifestacija. Cez pet sekund je bilo s trobento dano povelje za naskok. Delavci in mimoidoči se sploh niso utegnili umakniti, in že so začeli padati po njihovih ramenih in glavah težki udarci s pendreki. «Celerini» so tepli na desno in levo, ne oziranje se, če so bili otroci, starčki ali žene. Aretiranih je bilo kakih deset delavcev, med njimi podtajnik Delavske zveze-CGIL tov. Paolo Sema. Nekega Fabia Millerja so morali prepeljati v bolnico zaradi težkih udarcev s pendrekom. Po intervenciji sindikalne delegacije na kvesturi, so bili vsi
Nepoklicani komentatorji
V prejšnji številki naše pa časopisa smo objavili članek moskovske «Pravde» o normalizaciji odnosov med ZSSR in Jugoslavijo. Članek «Pravde» poudarja dobro voljo ZSSR za vzpostavitev še tesnejših odnosov z Jugoslavijo.
Prav zaradi te iskrenosti so osi navdušeno pozdravili bratska razpoloženje in dokaze prijateljstva do Jugoslavije. Imamo pa peščico ljudi, k sreči prav malo, ki nočejo upoštevati novega zgodovinskega poteka, da bi tudi oni kaj doprinesli, koristili k normalizaciji in sodelovali. Članek «Pravi de» je bil jasen in odkrit, prav zaradi tega ni potreboval komentarjev,- kot jih dela «Primorski dnevnik» v svojem članku od 21. t.m., ki tendenciozno tolmači določene odstavke in dodaja druge, čisto po svoje, v podobnem stilu, kot to delajo in trdijo sovražniki Sovjetske zveze že od leta 1917 dalje. «Primorski dnevnik» prinaša več «elementov» prvi izrednega pomena je v tem, pravi «Primorski», «da se odpoveduje svoji do-sedaj zatrjevani izključni in absolutni vodilni vlogi v izgradnji socializma in da se ne smatra več za vodilno silo socializma».
Te zaključke povzema «Primorski»' iz odstavka, ki se glasi: «v mternacionalističnem socializmu stoje granitni temelji odnošajev med SZ in deželami ljudske demokracije. Komunistična partija SZ Je radovoljno delila in še nadalje deli svoje bogate izkušnje z vsemi bratskimi partijami. Istočasno pa sovjetski komunisti študirajo z veliko pozornostjo najrazličnejša vprašanja ljudskih demokracij, zlasti vprašanja narodnega gospodarstva, znanstve-vene in tehnične ih druge pridobitve z namenom, da bi jih prilagodili njihovim prilikam in pogojem».
Vsak dobro usmerjen človek ne najde v tem odstavku nobene spremembe sovjetske politike ali kakšna nova priznanja, saj imamo od njene ustanovitve pa do danes stotine primerov, da ni države na svetu, ki kot SZ ceni in -popularizira vse kar je napredno, pa naj bo to last katerega koli naroda.
Tov. Togliatti pa je jasno povedal, kar smo tudi v našem ča sopisu te objavili, zakaj Je SZ voditeljica za vse narode, ki se borijo za socializem. V to vodil-
no vlogo ne dvomi noben delovni človek, ki je napredno usmerjen «Primorski» nadalje pravi, «da se voditelji SZ v gledanju na razvoj socializma vračajo k Leninu». Tudi to zlonamerno trditev hočejo prikazati «socialisti» okrog «Primorskega» ii citata Lenina, ki ga prinaša «Pravda», kateri se glasi: «vsi narodi bodo prišli v socializem. Tako Je učil Lenin. In to je neizbežno. V socializem vodijo različne poli, pri tem bo vsak narod izkoristil svoje značilnosti o tej ali oni obliki demokracije». Sovjetski voditelji, ki so oželi v svoje roke neumorno delo tovariša Lenina od njegove smrti dalje niso nikoli zatajili svojega učitelja. Tov. Stalin je i zaostale -agrarne dežele dvignil SZ v socialistično, najbolj napredno deželo na svetu. Sovjetski voditelji so utrdili bratstvo in ponos delovnega človeka vsega sveta. Prav zaradi tega Jim danes ni treba, da bi se vračali k Leninu, ker se od njega niso nikoli oddaljili. Naše stališče pa je vsakomur znano; namreč, da bomo ostali zvesti temu socializmu ter političnim in ideološkim naukom teh velikanov,
V SOBOTO SE JE ZAKLJUČILA V ŽENEVI ZGODOVINSKA KONFERENCA VODITELJEV 4 VELESIL
Po desetih letih „hladne vojne”
se odpirajo nove perspektive za mir
V soboto zvečer se je končala v Ženevi konferenca načelnikov vlad štirih velesil, ki predstavlja brez dvoma največji zgodovinski dogodek povojne dobe. Teden dni so bile oči vsega sveta uprte v Ženevo, kjer so odgovorni državniki razpravljali o življenjsko važnih vprašanjih v novem duhu, v duhu pomiritve in medsebojnega razumevanja, ki ‘e e začel pojavljati že ob podpisu državne pogodbe z Avstrijo in se je v zadnjih časih vedno bolj razvijal.
Čeprav so se v zadnjih trenutkih pojavljali glasovi o nekaterih nesoglasjih, se je konferenca končala s popolnim ‘porazumom, kar je vzbudilo pri prisotnih v Ženevi in pri vseh narodih sveta ogromno veselje in navdušenje; kajti smernice, ki so izšle iz konference štirih dajejo upanja, da bo človeštvo končno zaživelo v miru, brez strahu pred novimi vojnimi grozotami, v mirnem sožitju vseh narodov.
Ob zaključku konference je bua podpisana naslednja listina;
«Načelniki vlad ZDA, Francije, Združenega kraljestva in ZSSR so v želji, da prispevajo k zmanjšanju mednarodne napetosti in k utrditvi zaupanja med državami, naročili svojim zunanjim ministrom, naj nadaljujejo proučevanja spodaj omenjenih vprašanj, o katerih je prišlo do izmenjave mnenj med ženevsko konferenco, in naj priporočijo učinkovita sredstva za njihovo rešitev, pri čemer naj upoštevajo obstoječo povezanost med združitvijo Nemčije in vprašanji varnosti, pa tudi dejstvo, da odgovarja zadovoljiva rešitev vsakega vprašanja interesom utrditve miru.
1. VARNOST V EVROPI IN NEMČIJA — Da se zagotovi varnort Evrope, upoštevajoč zakonite interese vseh držav in njihovo neodtujljivo pravico do posamezne in kolektivne upravičene samoobrambe, bodo ministri proučevali razne predloge, med njimi naslednje: Sklenitev varnostne pogodbe, ki se tiče Evrope ali dela Evrope in ki bi vsebovala določilo, po katerem bi se drža-

'< 'zv . -J
BULGANIN
EISENHOWER
EDEN
FAURE
teli il limili
Pridelek pšenice
Zaradi slabe obdelave zemlje ter zaradi nezadostne uporabe mineralnih gnojil izgublja jugoslovansko kmetijstvo okrog 50% skupnega donosa pšenice. Da bi povečali donos na okrog 20 metrskih stotov na hektar od 10 do 12 stotov, kolikor znaša sedaj, bi bilo potrebno sprovesti sodobne a-grotehnične ukrejje tudi ob priliki obdelave koruze, fižola in drugih kmetijskih kultur, ki jih sejejo izmenoma za pšenico na isti parceli. Razen tega bi bilo potrebno za dva milijona ha njivskih površin, kolikor je povprečno zasejanih s pšenico, zagotoviti letno najmanj 700.000 ton umetnih gnojil.
1’ekstilna razstava v Leskovcu
Dne 17. julija je bila otvo-rjena v Leskovcu tretja razstava tekstila in tekstilnih strojev, na kateri so sodelovale poleg 85 domačih razstavljal-cev, tudi tvrdke iz Poljske, Madžarske, Italije, Zahodne Nemčije in Belgije. Razstavo je otvoril član zveznega izvršnega sveta, ki je poudaril, da bo izmenjava izkušenj pozitivno vplivala na kvaliteto in asortimente proizvodnje, kakor tudi na proizvodnost dela.
ve članice obvezale, da se ne bodo poslužile sile in da bodo odklonile vsako pomoč napadalcu; omejitev, nadzorstvo in pregledovanje oboroženih sil in oborožitve; določitev področja med Vzhodom in Zahodom, kjer bi bila razvrstitev oboroženih sil določena s skupnim sporazumom. Ministri bodo morali tudi proučevati vsak drugi morebitni predlog za rešitev tega vprašanja.
Načelniki vlad, zavedajoč se svoje skupne odgovornosti za ureditev nemškega vprašanja in združitev Nemčije, se strinjajo, da bo ureditev nemškega vprašanja in združitev Nemčije s svobodnimi volitvami izvršena v skladu z na-cion?!nimi interesi nemškega ljudstva in z interesi evropske varnosti. Zunanji ministri bedo oodvzeli vse ukrepe, ki =e iim bodo zdeli prikladni, da se omogoči sodelovanje o-stalih zainteresiranih strank oziroma posvetovanje z njimi.
2. RAZOROŽITEV — Štirje načelniki vlad želijo odstraniti vsako nevarnost vojne in zmanjšati vojaška bremena; obenem so prepričani, da je za zagotovitev miru in izboljšanje blaginje narodov potrebno vzpostaviti organizacijo, katere naloga bi bila nadzorstvo in znižanje vse oborožitve in oboroženih sil v okoliščinah, ki bi dajale učinkovita jamstva;
obenem priznavalo, da bi vsak napredek na tem področju sprostil obsežne materialne vire, ki jih je mogoče posvetiti mirnemu gospodarskemu razvoju narodov in izboljšanju njihove blaginje, pa tudi pomoči manj razvitim področjem. Zaradi tega so se dogovorili:
a)	da bodo v ta namen nadaljevali s skupnimi napori, da se vzpostavi zadovoljiv ra-zorožitveni sistem s pomočjo pododbora komisije OZN za razorožitev;
b)	da bodo dali svojim predstavnikom v tem pododboru navodila, naj v izvaianju mandata, ki so ga dobili od Združenih narodov, upoštevajo pri svojem delu mnenja in predloge, ki so jih prikazali načelniki vlad med to konferenco;
c)	da bodo predlagali, naj se prihodnja konferenca pododbora začne 29. avgusta 1955 v New Yorku;
č) da bodo naročili zunanjim ministrom, naj upoštevajo delo komisije za razorožitev ter mnenja in predloge, ki so jih prikazali počelniki vlad med
siste-
Slovenija bo dobila 8 cinema-scopov
Do konca leta bodo v državi uredili 40, prihodnje leto 30 kinematografskih dvoran za predvajanje filmov po * mu cinemascopa.
Fo sporazumu z ZDA v okviru tehnične pomoči, bodo slednje nakazale Jugoslaviji 200.000 dolarjev za nabavo naprav za predvajanje filmov po sistemu cinemascopa.
Aparate bodo najprej dobila velika mesta in industrijski kraji: v Bosni in Hercegovini 3 mesta, v Makedoniji 5 mest, V Srbiji 14 mest in v Sloveniji pa 8.
Huda nesreča v Dobličah
V bližnji okolici Črnomlja
pričujočo konferenco in naj proučijo, ali bi mogle štiri vlade podvzeti še druge koristne pobude na področju razorožitve.
3.	RAZVOJ STIKOV MED VZHODOM IN ZAHODOM — Zunanji ministri bodo morali poveriti izvedencem proučevanje vseh ukrepov — tudi onih, ki bi Jih podvzeli organizmi in agencije Združenih narodov — ki bi mogli:
a)	privesti do postopnega odpravljanja ovir, ki preprečujejo svobodno občevanje in miroljubno trgovino med narodi;
b)	omogočiti med državami in narodi one svobodnejše izmenjave in stike, ki odgovarjajo njihovemu vzajemnemu interesu.
4.	Zunanji ministri štirih velesil se bodo sestali v Ženevi v oktobru, da bi se lotili proučevanja teh vprašanj in sklepali o svojih delovnih metodah».
Fo prečitanju skupne izjave so štirje načelniki vlad podali kratke zaključne izjave, Prvi je spregovoril francoski predstavnik Edgar Paure, ki si je na tej konferenci pridobil precejšnje zasluge, ker je odigral važno vlogo posredovalca. Izjavil je, da se je konferenca sicer končala, toda štirje veliki se ne smejo ločiti. Tudi če ne bodo telesno prisotni okrog i-ste mize, morajo ostati duhovno združeni v eni sami volji. Skupna volja je bila dokazar na, sedaj pa je treba najti sredstva, da se uresniči. Prvi korak je bil storjen, toda o-vire še obstajajo in teh se ne sme skrivati, kajti le z resnico se lahko doseže vsak napredek. «Narodom, ki nas gledajo — je zaključil Faure — in ne samo tistim, ki jih predstavljamo, moramo znati predlagati potrebne etape za dosego miru».
Tovariš Bulganin je pohvalil «Ženevski duh» in poudaril, da je konferenca utrdila zaupanje med štirimi vladami, do česar so pripomogli tudi osebni stiki. Potem, ko je opisal stališče svoje vlade do vprašanj, o katerih so razpravljali na konferenci, je poudaril, da se združena Nemčija ne sme priključiti nobeni vojaški skup-nosti in da morajo predstavniki obeh Nemčij sodelovati pri delu štirih zunanjih ministrov. Tovariš Bulganin je svoj govor zaključil z besedami: «Ce bomo {zvesti ženevskemu duhu, bo duh miru ohranjen in narodi
bodo osvobojeni strahu»
Angleški ministrski predsednik Eden je ojpozoril, da je takšno konferenco štirih velesil želel Churchill že pred dvema letoma. Konferenca si je postavila omejeno nalogo, ki je bila več kot izvršena. Začelo se je delo, ki ga je bilo želeti že leta 1945, ko se je v Evropi končala vojna. Dosežen sporazum omogoča začetek reševanja vprašanj, ki so povezana z združitvijo Nemčije in evropsko varnostjo. «Nihče ne
Toda sedaj odstajajo možnosti, ki jih še nikoli ni bilo, da začnemo delovati na praktičnih predlogih za reševanje sporov, ki so vsa ta leta delili Evropo. V naših pogajanjih je vladal nov pomirjevalni duh. Prepričan sem, da so osebna izmenjava misli in stiki dali vsakemu od nas razumeti naša stališča in probleme, ki se jih mora vsak od nas lotevati. Ce bomo nadaljevali naše skupno delo v duhu tega srečanja, bo to, kar je danes o-
pričakuje, da bo lahko urediti bljuba polna upanja, {postalo vsako podrobnost teh vprašanj. | lahko trdna resničnost v bodo-
čem razvoju dogodkov».
Predsednik Eisenhower je poudaril zgodovinsko važnost konference, katere točno vrednost bo določila zgodovina. Kar bo dalo vrednost temu srečanju, je pa delo, ki ga bodo morale štiri vlade izvršiti po konferenci. «Ali smo prišli sem, da bi dosegli dokončne rešitve? Prišli smo — je dejal med drugim ameriški predsednik — da vidimo, če je mogoče najti pot, ki vodi k rešitvam in odpira nove perspek-tivè za mir. Moje mnenje je, da so perspektive trajnega miru v pravičnosti, blaginji in večji svobodi, danes bolj svetle kot prej. Nevarnost strašne tragedije moderne vojne je danes manjša. Prišel sem v Ženevo, ker verjamem, da človeštvo želi svobodo in noče vojne. Prišel sem, ker zaupam v nagon in zdrav razum vseh narodov sveta. Vrnil se bom v Ameriko še bolj o tem prepričan in z željo, da bi se u» panje človeštva nekega dne uresničilo».
Eisenhower je še isti dan z letalom odpotoval domov, do-čim so Bulganin, Eden in Faure s svojim spremstvom odpotovali dan pozneje. Vse štiri predstavnike je ob odhodu navdušeno pozdravila množica ženevskega prébivalstva in številni novinarji in druge osebe, ki so prišle za to priliko v Ženevo. To navdušeno in srečno razpoloženje se je ravno tako odražalo v štirih prestolnicah in vseh krajih sveta, kar je te dni poudaril tudi vse svetovni tisk.
Piero Piccioni obtoženi
nenamernega umora Montesijevll
Dr. Sepe je končal preiskavo - Pred sodiščem se bosta morala zagovarjali tudi bivši kveslor Saverio Polilo in lažni markiz Ugo Montagna - Pazniki Capocolle obtoženi krivega pričevanja
Zadnja sodna preiskava o zagonetni smrti Wilme Montesi, je bila prejšnji teden, kontno zaključena. Po dolgem trudu in napornem delu je preiskovalni sodnik dr. Rajjaele Sepe končal svolo veliko in nelahko nalogo. Kot smo že poročali v prejSnji številki, je predložil preiskovalne akte, ki obsegajo nad 400 stianl, v nidaljni postopek. Preiskovalna razsodba postavlja pred sodišče Piera Piccionija, ki je obložen nenamernega umora Wilme Montesi, bivšega rimskega kve-storja Saveria Polita in lažnega markiza Uga Montagna, ki sta obtožena, da sta pomagala Piecioni-Ia za usnieritev preiskave o zagonetni smrti nesrečnega dekleta v napačno smer. Kot znano se je skušalo od vsega potetka prikazati to smrt, kot nesrečen slučaj. Zaradi krivega pričanja pa se bodo morali zagovarjati pred sodiščem naslednji: Pierino Pierotti, Francesco Tannoia, Mercedes Borgatti, Michele Stmola, Pasquale Venuti, Maddalena Caramello ter paznika zloglasnega lovišča Capocotta Anastasio Cilli, Terzo Cuerrini in žena enega izmed paznikov Paimira Ottaviani. Zaradi krivega pričevanja bo prišel pred sodišče tudi vrtnar Venanzio De Felice, dočim se bo morala Adriana Bisaccia zagovarjati zaradi simulacije ugrabitve in groženj s strani neznanih o-seb, da ne bi povedala oblastem «važnih stvari», ki naj bi jih bila vedela o smrti Montesijeve.
Obširna preiskovalna razsodba postavlja v odkrito luč enega izmed največjih škandalov italijanskega političnega življenja. Dejstvo je namreč, da v afero Montesi niso vpletene navadne
POROČILO TOV. LONGA NA ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA K.P.I.
Borba komunistov za svobodo mir in ^odprtje na levo61
Sestava Segnijeve vlade ni rešila politične krize - Stanje v tovarnah - Nova vladna politika mora temeljiti na ustavi - Ženevska konferenca in odnosi med državami
Centralni komite Komunisti- soglasij. Toda cilj mirnega sočne partije Italije je imel vjzitja in mednarodnega sudelo-dneh 23, 24, in 25. julija važno I vanja je še daleč in tudi to
zasedanje, ki se je vršilo v glavni dvorani partijske šole v Fratocchie v bližini Rima. Tov. Longo, namestnik sekretarja partije, je podal poročilo k točki dnevnega reda: «borba komunistov za svobodo, mir m odprtje na levo».
Zasedanja se je udeležil tudi tov. Togliatti, ki si je zdravstveno opomogel in katerega so prisotni pozdravili s prisrčnimi ovacijami.
Tov. Longo je ob začetku svojega poročila poudaril, da se zasedanje CK vrši j?o dveh važnih dogodkih: v mednarodnem okviru važna ženevska konferenca, v notranjem pa padec ticelbove vlade.
Fadec Sceibe je napravil konec ne samo vladi, marveč tudi določenemu sistemu in politiki. Nova Segnijeva vlada ni sicer začela nove politike, vendar pa ne predstavlja nadaljevanja stare in odpira perspektive za novo politiko; ta nova politika je cilj borbe partije.
ženevska konferenca postavlja odnose med državami na nove temelje, kar predstavlja pozitiven element pomiritve in nakazuje proces urejevanja ne-
TEŽKA IZGUBA ZA ITALIJANSKO DELOVNO LJUDSTVO IN K.P.I.
se je 8. julija zgodila nesreča ki je terjala 5 smrtnih žrtev. Že dve leti so v Dobričah delali na zajetju vode za črnomaljski vodovod. Ko so 8. julija razstrelili zadnje vrtine in prišli do vode, so se ]?ol ure po eksploziji podali v globino jaška Janez Pelhan, Cveto Germovšek, Franc Mavrin in Jože Ivanič, toda nihče izmed njih se ni vrnil, ker so jih zadušili zemeljski plini. Ista usoda je zadela tudi rudarja reševalne ekipe iz Kanižarice Ludvika Klenovška, ki je pri vršenju reševalne službe prav tako izgubil življenje.
Obisk češkoslovaških sindikalistov
Delegacija češkoslovaških sindikatov bo v drugi polovici avgusta obiskala Jugoslavijo. Povabil jo je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Češkoslovaški sindikalni funkcionarji bodo tako vrnili obisk jugoslovanskim sindikatom, katerih predstavniki so se mudili na Češkoslovaškem v drugi polovici maja letos.
Italijansko delovno ljudstvo in KPI sta utrpela težko izgubo. Tov. Ruggero Grieco, ki je v soboto 16. t. m. dobil srčni napad v teku velikega zborovanja kmetov v Massalombardi, je v soboto na žalost podlegel tretjemu srčnemu napadu. Teden dni so srca tisočev delavcev in kmetov, tisočev revnih in zatiranih trepetala za življenje ljubljenega voditelja v goreči želji, da bi o-zdravel in se zopet vrnil na svoje mesto dela in borbe. Toda ta želja se na žalost ni u-resničila, smrt je neizprosno pokosita plodno življenje, ki je bilo že od mladih let vseskozi posvečeno pravični stvari zatiranih.
Cim se je zvedelo za težko izgubo so prišle v Massalombardo številne delegacije delavcev, kmetov, predstavnikov
Tov. Grieco je umrl
KPI in PSI, velike sindikalne organizacije CGIL in drugih množičnih organizacij. V nedeljo so truplo prepeljali v Rim, kjer je spremila jpokojnika na njegovi zadnji poti na i>okopar šče Verano ogromna množica delovnih ljudi iz vseh pokrajin Italije. Svečanega pogreba so se udeližili voditelji KPI z na čelu tov. Togliattijem, ki se je še pred pogrebom vrstil sku{p-no z drugimi člani vodstva partije in sindikatov na častni straži ob krsti. Našo partijo, ki je poslala brzojavko s sožaljem, so razen tega zastopali na žalni svečanosti tov. De-stradi, Markovič in Crevatin.
Med številnimi brzojavkami sožalja, ki jih je prejela KPI ob težki izgubi velikega voditelja, je tudi brzojavka CK Komunistične partije Sovjetske zveze. Sožalje so jposlali tudi predsednik republike Gronchi, sen. Merzagora, pt d-sednik posl. zbornice Leone in drugi.
*.* *
Tov. Ruggero Grieco se Je r.odi' 19. avgusta 1893 v mestecu Foggia, kot sin preproste malomeščanske družine. Njegov oče, ki je umrl, ko je bilo malemu Rug-geru 7 let, je bil poštni nameščenec. Po očetovi, smrti Je šel Ruggero Grieco študirati v zavod za sirote državnih nameščencev, kjer mu življenje gotovo ni bilo lahko. Študiral Je agronomijo in dovršil študije z odliko.
osiaja cilj naše borbe.
V oezeii ostajajo tudi po teh važnih dogodkih odprta gioDolea politična in socialna nasprotja. Tov. Longo je podčrtal, da protikomunizem in narodni razkol še nista premagana, čeprav je po obljubah nove vlade pričakovati manj predrzne kršitve zakona. iNi še premagana konservativna socialna politika in jpoliti-tta obrambe privilegijev, na kateri sloni vladni kompromis v korist Confindustrie in Con-fide. Kljub raznovrstnemu vrenju, množičnim borbam delavcev in kmetov, srednjih slojev in vedno novih kategorij, se oelodajaici ne odrekajo napadom na delavske svoboščine in življenjske pogoje delovnega
ljudstva. Najreakcionarnejše
nim delovanjem in težnjami širokih delovnih množic. Kriza se nadaljuje in če bo vlada hotela uresničiti kompromis, ki ga je sprejela v korist monopolov, ji življenje ne bo lahko. Borba proti kompromisu Segni-Saragat-Malagodi sé nadaljuje in žanje že uspehe in z njo se nadaljuje borba za odprtje na levo.
Pri pregledu mednarodnega položaja in vprašanj zunanje politike je tov. Longo dokazal, da se tudi na tem področju nadaljuje borba proti vdani podložnosti italijanskih državnikov vsemu, kar dela in hoče ameriški imperializem.
Dva velika evropska dogodka: državna pogodba z Avstrijo in srečen izid sovjetsko-ju-goslovanskih razgovorov sta dokazala, da je tudi malim deželam mogoče -imeti samostojno in neodvisno politiko. S po-
politene in socialne skupine se pustitvijo vojaške napetosti na
narodnem velesejmu v Pozna-
nu. V prvih desetih dneh po otvoritvi je obiskalo paviljon nad 700.000 oseb.
Posebno zanimanje vzbuja razstava lahke industrije, živil, knjig in kožuhov. Razen lega razstavlja ZSSR rudniške naprave, optične instrumente, kmetijske stroje, avtobuse, tovornike itd.
V desetih dneh so paviljon obiskali predstavniki kakih 60 tvrdk iz Zapadne Evrope, ki so sklenili s sovjetskimi predstavniki veliko število pogodb za nakup blaga.
NAD 42.000 TELEVIZORJEV PRODANIH V 1 LETU
V Leningradu so lansko leto prodali nad 42.000 televizorjev. Prodaja televizorjev naglo narašča. Ze v prvih 4 mesecih letos so Leningrajčani potro-
2e v mladih letih je videl in spoznal krivice, ki Jih je moralo trpeti delovno ljudstvo in to ga je že s 16 letom usmerilo k političnemu delovanju v socialistični stranki. Od takrat je posvetil vse svoje sposobnosti preučevanju problemov delovnega kmeta, ki ga Je v teku let borbe vedno bolj izpopolnjeval. Ko je po prvi svetovni vojni odslužil vojaški rok, se je ponovno predal političnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji KPI in izvoljen pozneje V IK. Leta 1923 so ga /ašisti zaprli in postavili skupno z drugimi komunističnimi voditelji pred Posebno sodišče. Leta 1926 se Je še pravočasno odtegnil ponovni aretaciji in zbežal v Svico, kjer Je skupno z drugimi voditelji KPI postavil temelje inozemskega centra Partije. Fašistično sodišče ga Je leta 1928 obsodilo v odsotnosti na 17 let ječe.
V teku druge svetovne vojne le bil tov. Grieco v Sovjetsk1 zvezi. V Moskvi je skupno s tov. Togliattijem vzpodbujal preko radia italijanske rodoljube na neizprosno borbo proti okupatorju in domačim hlapcem. Leta 1944 se Je vrnil v Italijo in prevzel takoj vodstvo partijske komisije za kmetijska vprašanja. Leta 1945 je bil imenovan za visokega komisarja za epuracijo. Volivci, ki so mu leta 1924 zaupali mandat poslanca, so ga po osvoboditvi izvolili v senat.
upirajo vsakemu poskusu notranje pomiritve v deželi in na mednarodnem področju.
S tem v zvezi pravi tov. Longo: «Ne videti, da, čeprav ostaja stara situacija, — kar se tiče zadržanja nasprotnih voditeljev in delodajalcev, — nastajo nove pobude in obstajajo za našo novo politično akcijo večje možnosti kot včeraj, pomeni ne videti stvarnosti. So nekateri, ki se boje teh novih vrenj in delajo vse mogoče, da bi jih zadušili. Sestava in program Segnijeve vlade odgovarjata prav temu namenu. Toda na nas je, na politični akciji partije je, da intervenira, deluje v smeri teh vrenj in novih elementov, da jim da moč in trdnost, da ne bi vlada in njeni prijatelji i-meli prosto pot za mirno u-resničevanje njihovih namenov, da jih se prisili celo na menjanje smeri. Razumeti do dna to situacijo in te možnosti, in znati primerno delovati, to je naloga vsakega tovariša, vsake organizacije, vse partije v njeni skupnosti».
«Naša borba — je nadaljeval tov. Longo — je usmerjena v odprtje na levo. To ni zadeva udeležbe v vladi in niti ne zadeva določenih formul vlade, marveč nove politike, ki naj temelji na ustavi, odpravi vsako vladno in delodajalsko diskriminacijo ter prispeva k pomiritvi. Da bi mogli voditi do dna to borbo je {potrebno odpraviti vsak ostanek politične negotovosti s tem v zvezi. Jasno je, da tu ne more biti, m ga tudi ni nasprotja med komunisti in socialisti in tudi ne more biti odprtje na levo danes cilj in borba samih socialistov ali samih komunistov, marveč mora biti cilj vseh ljudskih sil, socialističnih in komunističnih, socialdemokratskih in republikanskih, demo-kristjanskih in katoliških. Vsaka od teh je pozvana, da deluje v lastnem okolišu in vse skupaj v splošni situaciji».
Tov. Longo je nadalje poudaril, da sestava Segnijeve vlade ni rešila politične krize, ki je nastala iz razkola med vlad-
naših mejah sta tudi dokazala, sili za nakupe televizorjev 4
da je prišel tudi za Italijo čas, da se reši spon in vojaških bremen, vsiljenih po tujcu. Namesto pomiritve so videli naši državniki na mejah nove nevarnosti in so prišli celo do tega, da so ameriškim četaril v Avstriji ponudili bivanje na italijanskih tleh, kar dokazuje skrajno hlapčevstvo.
Številni državni voditelji preusmerjajo svoja pojmovanja, štirje veliki v Ženevi dokazujejo svojo dobro voljo, v Italiji in v svetu je bilo nabranih milijone podpisov za mir, le italijanski državniki ostajo neobčutni in gredo dalje po svoji poti. Nihče ne more zanikati, da gre Sovjetski zvezi zasluga za novo ozračje v svetu. Zaradi njene akcije in borbe za mir stotin milijonov ljudi v svetu so začeli tudi najbolj zakrknjeni državniki podpirati stvar miru. Tudi Vatikan je ob veliki noči govo-
(Nadaljevanje na 4. strani)
h ntialisličim sveti
RAZVOJ SOL V ALBANIJI
Pred vojno je bilo v Albaniji nad 80% nepismenih. Ljudska vlada je po osvoboditvi posvečala stalno skrb za otvoritev novih šol in zavodov, ki so dostopni otrokom delovnega ljudstva. V deželi je danes nad 2^00|) osnovnih šol, nad 300 sedemrazrednic in 29 drugih šolskih zavodov. Pred krat k im so otvorili 6 zavodov za višjo šolsko izobrazbo.
Število otrok, ki poseča šolo narašča od leta do leta. Število učencev sedemrazrednic se je od leta 1949 do 1950 povečalo za več kot dvakrat. V novem šolskem letu bo obiskovalo šole nad 200.000 otrok.
Vlada je letos nakazala za šole in kulturo 21% več denarja, kot leta 1954.
ZSSR NA VELESEJMU V POZNANU
Poljski delavci ,so si ogledali z velikim zanimanjem paviljon Sovjetske zveze na med-
milijone rubljev več, kot lansko leto v istem času. Letos so bile dane v prodajo nove znamke «Avangard», «Temp», «Sever», «Belorus».
V trgovinah se dobijo tudi novi radijski sprejemniki znamk «Mir», «Cjajka», «Baltika», «Daugava» in mali sprejemnik «Dorozny»
osebe, marveč visoki predstavniki političnega življenja, visoki funkcionarji, za katerimi se skrivajo še druge osebnosti, ki so ali so bile na visokih odgovornih mestih političnega in javnega življenja. Razen trojice vidnejših imen, drugih v razsodbi sicer ne najdemo. Vendar ni izključeno, da bo prišlo na razpravi, ki bi morala biti jeseni ali pozneje, na dan še marsikaj zanimivega. To Je seveda v veliki meri odvisno od sodnikov, ki jim bo poverjena nelahka naloga procesa.
Značilna je ugotovitev razsodbe, ki pravi v določenem trenutku da so preiskovalni organi naleteli pri svojem težkem delu na vrsto ovir. Tako imamo primere raznih prič, ki so precej oklevale pri izpovedih važnih okoliščin, to pa iz strahu pred represalijami in da se ne bi kompromitirale. Po drugi strani pa je docela odpovedalo vsako sodelova» '« s strani družine Montesi, ki se je dejansko postavila v obrambo krivcev zločina, kar je resno o-viralo izsleditev resnice.
O družini Montesi pravi razsodba, da je živela precej razkošno. Oče Montesijeve sploh ni skrival, da je potrosil za svojo družino dnevno okrog 5000 lir. Zvedelo se je tudi, da je imela Wilma zadnje čase ročno torbico iz krokodilove kože, ki je bila vredna kakih 80.000 lir. Iz tega kar navaja omenjeni sadni spis, se lahko sklepa, da je bilo življenje nesrečnega dekleta precej burno in zagonetno. Priče so povedale, da je odhajala z doma vsako popoldne in se vračala v poznih večernih urah. Iz zapisnikov o prisluškovanju telefonskih razgovorov izhaja tudi, da je i-mela mati po smrti Wilme ueč stikov z raznimi novinarji, ki so ji plačevali visoke zneske za članke o senzacionalni aferi.
Kar se tiče smrti Wilme Montesi, razsodba jasno in nedvoumno zavrača vsako možnost nesrečnega slučaja ali samomora. Iz ana.izc peska in drugih elementov, so zdravniški izvedenci ugotovili, da je bilo nesrečno dekle prepeljano na obalo Torvajanica, ko Je bilo še pri življenju, čeprav v nezavesti. Smrt je nastopila zaradi počasne utopitve. Truplo so našli okrog 7.30 na dan 11. aprila, dočim je smrt nastopila' kakih 8 do 12 ur pred najdbo. Priče pa so videle Wllmo 10. a-prtid, ko je'okrog 17.30 odšla z doma. Truplo so našli na obali brez spodnjega perila in čevljev. Iz tega je možno sklepati, da se je nekomu zelo mudilo, da bi odložil nezavestno dekle na obali. V kolikor se preiskava ni poglobila glede okoliščine, kje je bila Wilma Montesi, ko je okrog 17.30 na dan 10. aprila odšla z doma, bo moralo biti to nedvomno razčiščeno v teku procesa.
Kar se tiče namišljenega markiza Montagne, je preiskava dr Sepeja ugotovila, da izhaja iz preproste družine, od kater.e so imeli nekateri njeni člani večkrat opravka s sodiščem. Tako je bil Montagna obsojen še 1938 zaradi poneverbe menic. Za časa nacistične okupacije se je pogostoma sestajal z nacističnimi oficirji, po osvoboditvi pa Je postal velik prijatelj Angležev in Američanov. Za svoje kupčije, ki so mu prinesle v nekaj letih precej milijonov lir dobička, se Je posluževal pokroviteljstva visokih o-sebnosti. Dejstvo je, da so bila temu človeku vedno in ob vsaki uri odprta vrata raznih ministrstev in da je bil vedno dobro sprejet v visokih vladnih krogih.
To so v glavnih obrisih le nekatere izmed ugotovitev, ki jih navaja preiskovalna razsodba. Javno mnenje pričakuje, da bo prišlo skoro do procesa, ki bi
moral še bolj odgrniti zastor umazanim in pustolovskim d jem gnile in korumpirane žbe v kateri je živela V® glavnih obtožencev.
Anglt
lezi
so zaskrbljeni
«Ita obias konsš i» ur
leh š »rede
Ta » v le/M
Angleške letalske družb* Vni z nezadovoljne in zaskrbi b _ k zaradi vedno večjih privil ržaš jev, ki jih daje vlada Zdf! ‘ Da nih držav nemški družbi $ sega hansa». Letalski izvedene* 0 P c sta «Dayly Mail» Thoinl* tela>
tolmači zaskrbljenost, ki tne
izraža angleška letalska ^ leSa ba «British Overseas A K*1 6k r Corporation» (BOAiC) zn#,Se b njimi besedami: ««iLufthai1 ^nc< je dobila od ZDA, tako šit ^anl pravice za polete nad offravi ljem ZDA, da je BOAC " nem nja, da bi bili njeni inte bsnoi
na ta način resno ogroženi ®f|* ;
roke pravice, ki so bile «Lufthansi» pomenijo, da. do postali -Nemci čez k alti1 hvali ali 6 let najbolj resni teW? glede nekatèrih dobičkano* zračnih prog, ki jih ima s* *' BOAC».
MORGAN PAOLO pok. P,1S!= rojen v Kopru, 23. 9. strel Jen na Opčinah	‘ '
3. 4. 1944.
MARC ALOJZIJA hči Dominika
rojena v Dolini, 20. 2. ’j Pripadala Tržaški brigadi'.
Inhri 19’
dia v Kubedu oktobra l9’
ZA VSAKOGAR NEKAJ.
Previdnost ne škodi
• * *
NAJMANJŠE ZLO
Pri šoferskem Izpitu vpraša inštruktor kandidata:
«Kaj bi vi storili, če bi se znašli med vožnjo v avtom pred izbiro, ali da treščite v obcestni kamen ali pa da povozite pešca?»
«Izbral bi najmanjše zlo.»
«Irazite se Jasneje. Najmanjše zlo, toda za koga? Za blatnik vašega automobile all za pešca?»
* * *
GOTOVO JE BIL BLAZEN
«Gospod ravnatelj» — pravi vratar umobolnice — «pred vhodom Je neki moški, ki bi rad vedel, ali Je zbežal iz naše umobolnice kak blaznež.»
«Zakaj pa hoče to vedeti?» — se začudi ravnatelj.
«Pravi namreč, da Je nekdo zbežal z njegovo ženo.»
* * *
DOVOLJ JE IMEL RAZVEDRILA
Zena, ki je še posebno slabe volje godrnja nad možem:
«Ne boš mi vendar pravil, da ti v tej hiši manjkajo razvedri»
papiga klepeta ves dan... kaj tl je torej treba, da neprenehoma č naš časopis.»
* * *
ŠOFERSKA SPRETNOST ŽENSK
«Halo, tu govori centralna garaža» — se sliši, razburjen gias po teleionu — «Vaša zena Je p, avkar pripeljala avco v popravno »
« Vem, vem» — odgovori mož godrnjaje — «za poravnavo računa oom že jaz poskrbel.»
«Ne gi e za to gospod» — nadaljuje lastnik garaže — «hotel sem samo vedeti. Jedo bo plačal stroške za obnovitev garaže?»
* * *
GLASBA IN TRGOVINA
ZNANEGA finskega skladatelja Siibeliusa so nekoč vprašali, zakaj ima rajši družbo trgovskih krogov kot pa družbo glasbeni kov in umetnikov.
«Kadar se sestanemo gl astienila», je odgovoril skladatelj, «ne govorimo drugega kot o naših finančnih težavah. Poslovni ljudje pa govorijo z menoj -le o glasbi».
* * *
PASJE ŽIVLJENJE
«TVOJ mož mi je včeraj pripovedoval, da živi doma pravo pasje življenje. Ali je res»?
«In še kako, draga prljeteljica». odgovori žena. «Ko pride domov, ti pridrvi v sobo kar z umazanimi čevlji, se udobno zlekne Drl peči Iti ilaja za večerjo».
dan
* * *
STRASEN PRIZOR
«TOREJ priča, vi ste ta obiskali obtoženca»?
«Res je, gospod sodnik.»
«iNo, in kaj ste videli?»
«Stal je pri oknu, bel ko kreda, s peno okrog ust in nožem v rokah.»
«To Je pa zelo zanimivo... No,
]a. Imamo glasovir, radio in gra- In kaj je storil potem?»
mofon. Naia hči se uči petja In «Potem... se je začel briti,,.I»
KRAVOS JOSIP
rojen v Trstu, 3. 3. 19®8’t padal Komandi mesta
ekonomski odsek. Ujet cev in mučen 48 dni v 0 (C l rju na trgu Oberdan. ^ J ga odpeljali v Rižarn0' ,)# je bil sežgan 25. apr*,a
KOJANEC EDVA^ sin Stankota , j
4
rojen v Nabrežini, 1°’ Partizan Primorske*» Zajet v Pliskovici 'n
ran v Buchenwald,
umrl 18,1 U**4,
80. JULIJA 1966
D$CXvO
STRAH 8
SLOŽNO ZAHTEVAJMO PRIZNANJE NAŠIH OSNOVNIH PRAVIC
IzaMtei niše lili
im siri ml Shnmceu
«Italijanske in jugoslovanske jrč oblasti bodo takoj izdale zakonske predpise, ki so potrebni ureditev stalne organizacije teh šol v skladu s prednjimi Dredpisi».
Ta nedvoumna določba stoli v Posebnem statutu (točka »c/HI), ki bi moral biti osno-»ni zakon za nemoten narodni bll'n kulturni razvoj Slovencev 1'žaškega ozemlja, kakor tu-jr«|i Italijanov koprskega in bujnega okraja. V istem statutu ec fo postavljena tudi glavna načelu, po katerih naj bodo ure-Ici pne manjšinske šole razkosanega Svobodnega ozemlja. Po-[1'i.jlea načelnega zagotovila, da /'«se bo obema skupinama (Slo-[3« tencem pod italijansko in Italijanom-pod jugoslovansko u-oziuravo) nudil pouk v Blaterili bem jeziku v otroških vrtcih, ite »snovnih, srednjih in strokovni, oih šolah», da bosta Jugoslavija in Italija «ohranili obsto-a|kče šole» in da bodo iste attiri Bvale enakost v ravnanju z

ostalimi šolami iste vrste na oodročju, ki je pod upravo I-tailje oziroma Jugoslavije, glene preskrbe učbenikov, poslovi in ostalih materialnih sred štev, števila in položaja učite-•iev, kakor tudi priznavanja %lom».
Po vsem tem smo tržaški «Slovenci ob objavi listin londonskega sporazuma z vso u-Ičravičenostjo pričakovali, da Tbo vprašanje slovenske šole K Tržaškem — upoštevajoč Jtačela demokracije in pravičnosti, ki so si utrla pot v italijansko ustavo, pa obenem (ludi vprašanje manjšinskega Roistva na ‘Goriškem in v Re-bučiji — po desetih letih od |*onca vojne končno vendarle ^Uglo in pravično rešeno.
Mineva pa že deseti mesec d podpisa londonskega sporazuma, vendar pristojne oblaki še niso izdale potrebnih fedpisov, ki naj bi uredili to, 'k has tržaške Slovence tako Teče vprašanje.
Vladni generalni kor -ar dr. ,, Mamara je Sicer že sre ■ ma-7 zagotovil delegaciji S TLP,
«a Uje v italijanskem p.irla-
3
Kelik uspeh «Berjoike"
v Zagrebu
22. juliju je v Zagrebu na lupil dekliški ansambl ZSSR |Berjoska», sestavljen iz 36 mladih deklet. Kritika je zelo pohvalila mladost, preprostost in h^posrednost iskrene naivnosti, k> so bile glavna odlika nastopa- Spored je bil v glavnem se-a*avljen iz dveh skupin ruskih Pltsov, Živi in gibčni, hitri ple-‘ 1 rahlim poudarkom komični, polni poleta in radosti, Cr Zmerni, globoko lirični plesi, fini nenavadno suptilno poudarjene dekliške nežnosti in svetosti.
Mladostna radost, ki je izžarevala iz vsake posamezne plesalce, je popolnoma zajela gledalec, ki so do zadnjega kotička "«polnili dvorano in navdušeno ploskali sovjetskim umetni-'«tu.
mentu v proučevanju načrt glede uzakonitve slovenske šole na Tržaškem, ki bo verjetno kmalu izvedena». Se določneje je najvišji predstavnik italijanske oblasti na Tržaškem o-zemlju to zagotovil delegaciji slovenskih šolnikov 24. maja 'etos. Ob tej priliki je dr. Pa-lamara izjavil, da «je vsa zakonodaja za sloven-ko šolstvo na Tržaškem v pripravi in da bo v bistvenih točkah, zlasti kar se tiče priznanja in orga-nične ureditve slovenskih šol, najkasneje do začetka prihodnjega šolskega leta izdana».
Vsi Slovenci smo te izjave visokega lunkcionarja z veseljem vzeli na znanje in pričakovali. da bodo v najkrajšem času dobile konkretno potrdilo v izdaji zakona o ureditvi slovenskega šolstva. Toda nekateri kasnejši glasovi so ta naš optimizem nekoliko omajali. tako je ravnatelj za javno šolstvo prof. Padda rekel delegaciji Zveznega odbora slovenskih šolnikov, naj ne bodo preveliki optimisti glede skorajšnje zakonske ureditve slovenskega šolstva; skušal je celo zanikati nedvoumno obljubo dr. Palamare o izdaji zadevnega zakona pred začetkom šolskega leta. Vendar je tudi on potrdil, da bo slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem urejeno, čeprav z zakonom, ki bo obsegal le nekaj členov. Kar se te zadnje Pad-dove izjave tiče, je važno predvsem, da, bo ta zakon potrdil vsa načela, ki jih glede slovenskega šolstva vsebuje Posebni statut, zlasti pa, seveda, da bo izšel vsaj do začetka no-vega šolskega leta, to je pred vpisovanjem v šolo.
Le še poldrugi mesec nas loči od novega šolskega leta. Zato je potrebno, da oblasti izidejo iz dosedanjega dvoumja in negotovosti ter da brez nadaljnjega odlaganja izdajo zakonske predpise o ureditvi slovenskega šolstva. Zelo pametno bi bilo od njih, da bi se o tej zadevi posvetovale s prizadetimi, to je s predstavniki tržaških, goriških in beneških Slovencev, kakor tudi z zastopniki naših kulturnih in strokovnih organizacij. Z upoštevanjem naših želja in potreb bi zakon mnogo pridobil na učinkovitosti, obenem pa bi se izognili vsem nepotrebnim nevšečnostim in nezadovoljstvu kakor tudi mot-ebitnim popravkom.
Za nas Slovence je zakonodaja o ureditvi naše šole najvažneje od vseh narodnih zahtev — da, vprašanje našega obstoja na tej zemlji. Potrebno je zato, da v današnjem trenutku združimo vse svoje sile, da jih napnemo v skupni smotrni akciji za dosego uzakonitve in ureditve slovenskega šolstva, da v ta namen izkoristimo vse možnosti, ki jih imamo na razpolago. V tej akciji morajo sodelovati ne glede na prepričanje in pripadnost vsi Slovenci Trsta, Goriške in Benečije. Računati pa moramo in smemo tudi na pomoč italijanskega delovnega ljudstva ter njihovih organizacij in predstavnikov. S tem večjo pravico pa seveda pričakujemo od jugoslovanske vlade, da bo našo akcijo za priznanje naše šole s svoje strani podprla z odločno in Vztrajno zahtevo po dosledni izvedbi določb londonskega dogovora.
Peter Levec::........ ....... -..._ . -
Naša ljubezen
O domovina, smo te li ljubili dovolj? Kako bi te mogli ljubiti še bolj?
Saj tisočkrat mokri in lačni, prezebli braneč le že vsak smo razor prehodili — tipaje pred sabo ob temnih nočeh.
Na Pohorju in po Zasavskih bregéh smo truplu prijateljev naših zagrebli.
Je kje še kak drobec slovenske prsti, kjer naša ni kanila kri?
O domovina, o domovina !
I\a pragu glej mater, ki čaka na sina.
čeprav je že lansko poletje ji pai.
O mati, naj te ne stre bolečina!
Ko stopala spet boš prek žitnih dobrav, med klasjem si pesem svobodno pojoč, se spomni, da tamkaj tvoj sin je sejal.
Ker naša ljubezen je žrtev in kri, ker naša ljubezen ni vrtna cvetica!
Ker naša ljubezen je kakor pšenica, ki bednim in lačnim naj kruh obrodi.
ČLOVEKOLJUBNO DELOVANJE ZAVODA FILATOV V ODESI
IZPOPOLNJENE METODE
za vračanje vida slepcem
Ozdravljenih 60.000 bolnih na očeh - 4.000 uspelih presaditev roženice Pomanjkanje solznice nadomeščajo s slino in s tem preprečujejo slepoto
V Proletarskem drevoredu, eni najlepših ulic Odese, kjer se med zelenimi in cvetočimi parki dvigajo razna zdravilišča in okrevališča, se nahaja tudi Ukrajinski poizkusni zavod za očesne bolezni, ki nosi ime svojega ustanovitelja in voditelja prof. Viadimira Pilatova. Ta zavod je le eden številnih znanstvenih zavodov, ki raziskujejo nove metode borbe proti slepoti in zdravljenja očesnih bolezni. Vendar pa je ta zavod najbolj znan zaradi novih metod zdravljenja prof. Pilatova in njegovih 400 so-trudnikov.
Zavod je bil ustanovljen leta 1939 in ima sedaj bolnico s 320 posteljami in laboratorij, katerega je samo v letu 1954 obiskalo 60.000 oseb, ki bolu-jejo na očesnih boleznih; ima 12 laboratorijev za znanstvena raziskavanja in poseben park za gojenje raznih živali, ki jih rabijo pri preizkusih
TISKOVNA KONFERENCA DR. PALAMARE 0 PROBLEMIH TRSTA
Neizpolnjene vladne obljube ne morejo vzbujali optimizma
Kje tičijo vzroki “psihološke depresije" - Kaj so obljubljali Scelba in drugi ministri • Podatki vladnega komisarja o brezposelnosti, ki ne odgovarjajo realnosti
V soboto je imel dr. Paiamara tiskovno konferenco za obrazlo-iitev mnenja generalnega, vladnega komisariata o sedanjem gospodarskem stanju, perspektivah za bodočnost in namenih vlade. O-brazloiltev vladnega komisarja je bila podprta z vrsto statističnih podr.'kov znatne važnosti. O tem je dnevni tisk obitrno poročal, zato se bomo v tem članku omejili na nekatere ugotovitve splošnega značaja.
Dr. Paiamara Je hotel nakazati posebno nevarnost pesimističnega razpoloženja, ki se je razširilo u Trstu prav posebno v zadnjih mesecih. Prišel je tako do za-ključka, da dogodki tega ne o-pravičujejo, ker statistike dokazujejo, da se splošno gospodarsko stanje od oktobra pa do danes ni poslabšalo.
«Psihološka depresija», ki se Je mesta. Takratni ministrski pred-pojavila v Trstu, je nedvomno sedn.k Scelba je zagotovil, da se
najbolj resna značilnost in zaskrbljujoče merilo tržaškega stanja. Dejstvo pa Je, da Je to posledica dejanskega stanja, ki ne odpira poti optimizmu. Statistike, ki Jih je povedal dr. Palamar.a bodo lahko eventuelno dokazale, da se stanje od oktobra dalie ni poslabšalo, in tudi če bi bilo to res — kar se v Trstu sicer dvomi — ic samo dejstvo, da ni prišlo do nobenega Izboljšanja, o-pravičuje največji pesimizem. Ko je prišla namreč v Trst italijanska uprava, je bila kriza že na vrhuncu, ker se Je pač stopnjevala skozi vsa povojna leta.
Ni mogoče tudi pozabiti, da se je vlada še pred prevzemom u-prave tega področja, obvezala za poživitev gospodarstva našega
Izmenjava filmov z Madžarsko
V Beogradu je bil podpisan 8l‘°razum o izmenjavi filmov ??ed Jugoslavijo in Madžarsko. V Sporazumu je predvidena iz-Ifijava znatnega števila filmov, k| jih bodo izbrale posebne ko-
"Se.
.Èden izmed prvih jugoslovan-filmov, ki bo predvajan na ‘fdiarskem, bo verjetno umet-*ski film «Nezvestoba».
V ponedeljski splošni stavki so se solidarnosti prebivalstva pridružile tudi naše vrle branjevke, ki so odstranile svoje stojnice in izpraznile trge. Na sliki: pogled na prazen trg
Ponterosso za časa stavke.
bo posvetila posebna skrb reševanju temeljnih problemov tržaškega gospodarstva. Vladni tisk in časopisje, ki zagovarja Conf-industrio sta trosila s polnimi rokami seme upanja in optimizma. Danes lahko rečemo, da je bilo vse to Le bedna politična špekulacija.
Trditve dr. Palamare, da so bile obljube vlade točno izpolnjene, se ne skladajo s stvarnostjo. Tudi če nočemo govoriti o rotacijskem skladu in njegovih , azburkanlh dogodivščinah, je te dovolj če se spomnimo na večkrat obljubljeno mednarodno konferenco za tržaško luko, Scei-ba je obljubtl, da bo sklicana čez nekaj tednov; obljubo je dal o oktobru. Minister Martinelli je dal isto obljubo marca meseca, sledile so obljube s strani še drugih ministrov in danes ponavlja ministrski predsednik Segni se vedno iste obljube.
Trst je postavil še druge zahteve, ki niso bile upoštevane in rešene: prosta cona, vrnitev pomorskih prog in ladij, znižanje železniških tarif za tranzitno blago, znižanje pristaniških tarif itd.
Izjave poslancev Brusasca in Schiratti o «razpršitvi» Tržačanov v tujino, so postavile vladno politiko glede Trsta v tako luč, da opravičuje vsak pesimizem.
Kriza Trsta Je dejansko kriza zaupdnja v vlado. Dokler ne bo nova Segnijeva vlada s konkretnimi dejanju dokazala, da hoče vrniti Trstu njegovo tradicionalno vlogo mednarodne luke, se zaupanje v vlado ne bo moglo povrniti.
Kar se pa tiče podatkov, ki jih je navedel dr. Paiamara, opravičujejo vtak pridržek, v juniju naj bi bilo v Trstu n.340 brezposelnih, v primeri z 18.744 o januarju. Toda te Izredne spremembe ne najdejo potrditve u Jteuiiu zaposlenih, ki je padlo od 86.207 v januarju na 85.975 v juniju. Podatki s tiskovne konference ne povedo ničesar in niso realni. Dejstvo je, da Je bilo septembra 1954 87.453 zaposlenih, junija ie-j los pa jih je le 85.975. Tako nizkega števila nismo beležili še ' nobeno leto.
Edini pozitiven podatek se ■nanaša na skupni pristaniški promet, ki fe bit v prvem šestmese-čju letos za nad 1 milijon ton večji v primeri z lanskim prvim šestmesečjem. To je na vsak način pozitiven podatek, ker potrjuje obstoj dotoka trgovskega prometa, ki se še nadalje poslužuje tržaške luke, kljub uničujoči konkurenci drugih pristanišč. Povišek pa je treba pripisati vsaj za 80 odst. vrsti blaga, ki plača nizke tarife in samo za 20 odst. raznemu blagu, ki plača višje tarile. Zaradi izgube vseh dobav ameriškega premoga Avstriji, ki gre sedaj skozi Bremen, bo celotni pristaniški promet padel na nizko raven.
Ostale številke glede porasf'a nekaterih potrošenj, zgleda]o kot norčevanje. V resnici gre za po-rastek predvsem tobaka, živil in raznih pijač, kar pa je pripisati prisotnosti v našem mestu večjega števila turistov iz inozemstva, ki prihajajo in odhajajo.
Prizadevanje vladnega komisarja, da vrne Tržačanom zaupanje. je nedvomno resna zadeva. Njegova zagotovila o dobri volji vlade za rešitev naših problemov, s2 ne razlikujejo od onih, ki so bila dana Trstu že večkrat v zadnjih letih; kakšni pa so bili rezultati, je vsem znano. Trst pa ne potrebuje zagotovil in ne i-nek-ij optimizma, marveč potrebuje dejstva, ukrepe in delo.
U. S.
Odveč je omeniti, da so v zavodu vsa služba, nega, operacije, zdravila itd. popolnoma brezplačna.
Prof. Pilatov je najbolj zaslovel, ko mu je uspelo povrniti vid slepcem s pomočjo presaditve roženice v primerih, kjer je bila roženica neprozorna. Pilatov je namreč izrezal neprozorni del roženice in ga nadomestil s prozornim, vzetim in kakšnega drugega zdravega očesa. Tudi pred Pilatovim so nekateri okulisti izvedli slične operacije, toda s slabim uspehom, največ zaradi pomanjkanja primernih instrumentov. Pilatov je iznašel nove, popolnejše instrumente in med njimi posebne svedre, ki omogočajo odstranitev bolnega dela roženice brez nevarnosti za notranji del očesa. Izdelal je tudi novo tehniko operiranja in iznašel nove vire materiala za presaditev s predlogom za uporabo roženice, vzete iz oči mrtvih oseb.
V ZSiSRl je bilo izvršenih preko 7.500 operacij presaditve roženice od katerih 4.000 v našem zavodu. Tisoče slepcev je spet pridobilo vid in sedaj delajo. se učijo in živijo srečno življenje.
Tako, na primer delavka Zinajda «Andrijanova. ki je prišla k nam iz mesta Gorki. Bila je skoio slepa, desno oko je imelo 8 odst. vidne zmožnosti, levo pa 6 odst. Pred petimi leti se je v zavodu Pilatov podvrgla operaciji presaditve roženice na desnem očesu. Po operaciji je Andrijanova videla z desnim očesom jpopolno-ma. Sedaj bo pa podvržena operaciji levega očesa.
17-letni Leonid Sudenko iz Harkova je pa obiskoval deseti razred srednje šole in je
niki iznašli zelo važen splošen biološki zakon, po katerem se v vsakem živalskem ali rastlinskem tkivu ali celih organizmih, ki se nahajajo v za življenje nepovoljnih pogojih, u-stvarjajo posebne snovi, ki i-majo veliko zdravilno moč in pospešujejo odpor organizma proti bolezni. Uporaba teh snovi za zdravilne svrhe je dobila v medicini ime tisularna terapija.
To metodo so predvsem u-vedli pri zdravljenju očesnih bolezni, toda pokazala se je
ze, priužesne slinavke, v smeri očesa. S tem se manjkajoča solznica nadomesti s slino. Od tedaj je bilo izvršenih že preko 50 takšnih operacij z zelo dobrim uspehom; slina dobro nadomešča solznico, osušitev izgine in bolnik pridobi vid.
Fjodor Salnikov je, nd primer, izgubil vid zaradi osu-šitve očesa pred 24 leti. Po o-peraciji s premestitvijo kanala priušesne slinavke se je okt) spet ovlažilo, bolnik je pridobil možnost «jokanja» in vid.
Prof. Filatov in dr. Sevjolov avtor pričujočega članka, sl ogledujeta filmske posnetke zadnjega dokumentarnega filma o delovanju zavoda.
tudi učinkovita pri kožnih, ne-
moral učenje prekiniti zaradi tranjih in otroških boleznih
„Kolo“ gostuje v Sovjetski zvezi
Jugoslovanski ansambl narodnih plesov « Kolo», ki gostuje v Sovjetski zvezi, je oh svojem prvem nastopu v Moskvi, v letnem gledališču «Ermitaž», doživel velikih uspeh, tako da so morali nekatere točke ponoviti. Na sporedu so bile pesmi in plesi narodov Jugoslavije. Občinstvo je izvajanje z navdušenjem pozdravljalo.
Kot je predvideno v progra mu turneje po Sovjetski zvezi, bo «Kolo» nastopil v Moskvi še trikrat.
izgube vila na enem očesu; po presaditvi roženice se je njegov vid popolnoma popravil in je mogel spet začeti z učenjem.
Vendar pa ni dala vsaka o-peracija neprozorne roženice pozitivnih rezultatov. Za te zamotane primere se je posebno zanimala sotrudnica zavoda Nadježda Pučkovskaja, ki je tudi iznašla skoro popolno metodo presaditve rože-riice.
Opazujoč bolnike po operaciji roženice, je prof. Filatov ugotovil, da pri roženicah, izrezanih iz oči mrtvega človeka, ki se par dni hranijo v prostorih z nizko temperaturo, izgine neprozorni Tob, ki ga je opaziti, če roženica ni bila na hladnem. Iz tega je izšla ugotovitev, da se v hladni temperaturi ustvarjajo v roženici posebne snovi, ki vplivajo na še neprozorni del roženice. Številni preizkusi so dokazali, do se to dogaja tudi pri drugem tkivu in na vsem organizmu bolnika. Tako so prof. Filatov in njegovi sotrud-
ter v nekaterih drugih primerih.
V zadnjih časih je akademik Filatov skupno s piscem pričujočega članka iznašel tudi sredstvo za borbo proti slepoti druge vrste, to je slepoti, ki jo povzroča pomanjkanje solznice Do pred kratkim se je ta bolezen smatrala za neozdravljivo in kdor je na njej trpel, je bil obsojen na slepoto ali invalidnost. Vprašanje je bilo, s čim nadomestiti manjkajočo solznico in kako preprečiti osušitev očesa in s tem oslepitev. Leta 1850 je bil uresničen način za premestitev preliva posebne žle-|
Vse uresničitve zavoda se sporočajo drugim zdravnikom, da bi jih mogli na široko v praksi uporabljati. To se godi z objavljanjem znanstvenih del v specializiranih revijah, knjigah in brošurah, s sistematičnimi lekcijami zdravnikom, ki prihajajo iz drugih mest in tudi s pomočjo znanstvenih filmov katerih je zavod doslej izdelal šest. S širjenjem novih metod za borbo proti slepoti nastajajo v drugih mestih nova znanstvena središča in s tem se število slepih in bolnih na očeh neprestano zmanjšuje.
VITALIJ SEVJOLOV
starejši znanstveni so. trudnik zavoda Filatov
l„
Dijak Leonid Sudenko iz Harkova se je mogel po uspeli očesni operaciji povrniti k svojim knjigam.
ZA NASE KMETE
Pridelovanje ajde
Na Krasu posvečajo kmetje precejšnjo pažnjo gojenju ajde.
Ajda se se> navadno po strnišču zadnje dni julija, o-kog Sv. Jokoba. {Ajda zahteva dobro obdelano in plevela čisto zemljo. Zemljo pripravimo za setev ajde s tem, da jo dobro preorjemo in prebranamo.
Kri gno.eoju pred setvijo moramo pomniti, da ajdi ne prijajo preveč dušičnata gnojila, ker tako pognojena ajda sicer bujno raste, a da le malo zrnja. Zaradi prebuj-nega razvoja zelenih deiov rastline tudi rada poleže. Pii-ste zemlje ajda ne mara, zemljišče pa mora imeti do-voljino moči v sebi. Pri gnojenju za ajdo je priporočljiva uporaba le dobro izdelanega gnoja in dodatek umetnih gnojil s pretežno uporabo fosfornih gnojil in kalijeve soli. Na vsakih 1000 metrov potrosimo 20-30 kg su
l vit°m|i Zupan/ ) DUSt V	U ARSK t M JUGU
22. julij, da n vstaje slovenskega ljudstva je največji slovenski narodni praznik. Na ta dan oonavlja naie ljudstvo spomine na trde čase narodnoosvobodilne bor.be, ko se je po naglem zlomu stare jugoslovanske kraljevske vojske začela v neenakih pogojih, brez orožja in pravega vodstva težka borua proti dvema nadmočnima in do zob oboroženima okupatorjema in njunim domačim hlapcem. Ta borba, ki je zahtevala ogromne žrtve in trpljenje, se je pozneje razvila v pravo organizirano vojskovanje domače ljudske vojske, ki je koniao izgnala okupatorje in dosegla največjo zmago v zgodovini Slovencev. V polastitev tega največjega narodnega praznika, ob lavi Jamo pričujočo črtico iz težkih a slavnih časov narodnoosvobodilne borbe, ki bo večno ostala v spominu sedanjih In poznejših rodov.
Sturi Timotej je postal med podboji in potegnil s pogle-po dvorišču.
Ponoči je v nenadnem jugu zacvrčala zima kakor mast v f°či ponvi. V dolgih, nepretrganih curkih se je vlila voda s ?treh. Sneg se je sesedal, kakor bi ga lizal topel, pohlepen
i
J
J. 'J
Itif)
J«f
t " oin sr jr srscuui,	n -	i— s z....'t'
.'alk. Sonce se je razprašilo med oblaki; veter^je v toplih sun-. butal v zvrižena dvorišča med starimi tržkimi hišami in kri*e| v umikajoče se vodne slapove.
g Na temnorjavi drvarnici je bila pribila široka deska iz e/ega rumem,ga lesa. Na vrvi je plapolalo belo, sivo in s veti o-/flro perilo. Mlada tigrasta mačka je sedela pod zamolklo-j, e,'iin predpasnikom in s tacami lovila trak, ki je visel z vrvi.
8tro je obrnila glavo in srečala človekov pogled. Kakor v f'adnein strahu je šinila čez dvorišče. Na vegastih stopnicah Je še ozrla in izginila na mostovž.
. Starec, urar Timotej, je brez misli iztegnil roko k srebr-^fu, vrtinčastemu vodnem stebru. Mrzla voda na dlani ga je '«“da iz odrevenelosti.
„1 Uez vodo bi šel, je pomislil ; napil bi se ga. Gostilničar je f fi pripeljal novo vino. Morda ga še ni zmešal z vodo. Naj-°Ue bi se bilo nalili * vinom in zaspati.
Skozi pritlično okno je bilo slišati iz Timotejeve delavnice udarce ure. Ena, dve, tri. Zmajal je z glavo. Da te vrag! je vzdihnil, treba bi jo bilo naviti. Že Zelo medlo bije. Čudno sv ji zdi, da sem ji po petindvajset letih prvič pozabil postreči. Kaj hočeš, bržčas se bo tudi moja ura kmalu iztekla. Bog ve kdo te ho vardeval. ko me odnesejo skozi dvorišče, lamie mimo perila in drvarnice. Mačka bo zaničljivo gledala s stopnic ljudi, ki napravijo tako slovesnost, ko umre človek, star človek v postelji. V frontah, mačica, pa umirajo čisto tiho. Lej, tudi mojega sina so pokopali brez pogreba. Kaj hočemo ! Pravijo. da je bil dober partizan. V božjem imenu. Posebnega prida soldat pač ni bil. Ko je bil otrok, je jokal od strahu, kadar je tulila burja po podstrešju. Pa je bil mobiliziran. Ne bele ne črne ni črhnil ; kar šel je. Leto dni je hodil s puško po gozdovih, zdaj so ga pa dobili. Najbrž zelo boli če človeku z nožem režejo zvezdo v čelo. Križ bi bolel manj. Tako pa pet rogljev, za vsak svet enega, pravijo. Tako ga je bolelo za Evropo, pa za Afriko, za Azijo, za Avstralijo in še za Ameriko. Potem so ga zaklali ko živinče. Bog mu daj svoj mir! V prejšnji vojni dva bruta, v tej sin. S tem je našega rodu konec. Pred tremi dnevi, da so ga? Hu, takrat je bilo mraz! Se zeblo ga je, fanta, preden je umrl. Tedaj sem ravno popravljal staro rezljano uro a kukavico. Dobia ura. A bila je grdo zaprašena. Ljudje premalo pazijo na take dobre, stare ure. Ne dado je očistiti, dokler se ne ustavi : to ni in ni prav. Treba je jc vsako leto enkrat, dvakrat osnažiti in namazati. Ura ni človek, ki živi kar naprej do konca, čeprav nosi v sebi toliko grdih reči.
V curku je pral blatno konico palice. Jug se mu je zaganjal v lice in pod noge. Takle februar ne obeta nič dobrega. Perilo je vihralo kakor zastave, posebno temnordeči predpasnik. Cunje bodo kmalu suhe; veter je topel, da kar žge. Se en tak dank pa ne bo krpe snega po dolini.
Nande je najbrž pripeljal belo vino. Njegovo rdeče je strupeno : šmarnica, fej je bodi. Po njej ima človek glavo ko čebelnjak.
Po ulici minio dvorišča gresta partizana v angleških plaščih. E, sinko moj, tudi li bi še lahko takole hodil! Visoka glava res da ne bi bil ; nisi bil iz pravega lesa. A kaj čem, rad sem pa le videl, da mi je kdo rekel «oče». Lepih besedi nisva nikoli menjala in je čisto prav tako. Dobrikanje je za mačke, lepe besede za dekleta. Prav za prav se nisva skoraj nič pogovarjala. Lej no, saj res: po tedne dolgo nisva zinila. Bog ve ali je imel dekle ! Dvaindvajset let mu je bilo. O, najbrž jo je imel. Saj ni bil slabe rasti in ne pegavega obraza. Posebno oči — ej, le je imel čisto po materi. Bog ji daj dobro, rajnci ; ravno tako žive, prijazne oči je imel. Viš, pa sem sam na svetu !
Blata bo nekaj dni do gležnja, posebno za vodo. škornje bi bilo« treba namazati. Pa stopimo k Nandetu na liter, magari na dva ! Takele mačke, nebodijetreba, ki sreblje mleko, namesto da bi lovila miši, ne bodo pobili, božjega človeka pač. Pa še zvezdo mu urežejo na čelo, Bog jih je dal. Še uro boli, če jo pretrdo naviješ, kaj šele človeka, fanta dvaindvajsetih let!
■ Timotej je potegnil s hrbtom dlani čez oči in krenil čez dvorišče.
* * *
— Tako ti povem, Timotej, je malomarno dejal Nande, da tole vreme ne obeta dobrega. Prezgodaj je in preveč na hitro.
Timotej je kratko prikimal.
Starca sta sedela v prazni gostilni in gledala v okno, kjer je stal prazen cvetlični lonec. Veter je šumel mimo hiše, kakor bi polzela dlan po težki španski svili. Nenadoma je zatulilo grdo, kakor bi zajokal odrasel moški. V tem hipu je sonce predrlo oblak in vrglo perisce svetlobe na rjava tla izbe.
Timotej je na dušek izpil. Spet sta negibno sedela, podpirala ščetinasti bradi in zrla skozi okno v gole veje, ki so nestrpno grabile proti hiši.
— Grdo so ti ga ubili, je rekel Nande! Treba jim je bilo,
partizanom, drezati v osir ! Potem pa še mobilizirati !
Timotej je molčal.
C.e vojske ne bo konec, bo po nas, je vezal krčmar. Spomladi bo lakota. Treba jim je bilo ! Pedenj pred nosom niso pomislili. Kadar se mesarji stepejo, stoj kmet ob strani in glej.
Ozrl se je na Timoteja.
Viš, urar, pa so ti ga, edinca, speljali ! Lepo se jim moraš zahvaliti, partizanom. Ali so ti povedali, kje je njegov grob? Da ga boš prepeljal v žegnano zemljo? Niso, viš! Se spomina mu ne ho. To je naredila rdeča zvezda ! Rog jih udari, tristo kil krompirja sem dal la mesec. Spomladi bo lakota ; če bi le prišla sama. Tale veter poslušaj ga, kako grdo piska, grgra, zavija, joka in se krohota, poslušaj ga: povem ti — kugo oznanja. Križ božji, v Galiciji sem je doživel. Ravno s takim vetrom je prišla.
Nekje so tolkla vrata. Zlata luža se je premikala proti mizi in že lezla Timoteju na škorenj.
— Za mašo si mu dal ? je vprašal krčmar. I-eto dni jr
hodil
Lisko in rdečo zvezdo. Za veliko maš boš moral dati.
Malo piješ, Timotej ; ali ti vino ni všečno?
Timotej je strmel skozi okno, pa tiho in mehko spregovoril :
Dal sem mu za mašo, Nande, in še bom dal, saj mi je bil edinec. A ne bom dal zato, ker je nosil zvezdo. Ali ne veš, da so mu jo vrezali v živo čelo? Križ bi ga bolel veliko manj. Tako pa pet rogljev, pravijo, da za vsak svet enega: za Evropo, za Afriko, za Azijo, za Avstralijo In še za Ameriko enega. Ni greha, ki bi mu ga Bog ne odpustil pri taki zadnji uri.
Krčmar se je nestrpno pogladil po sivem strnišču brade.
— Hudič, treba jim je bilo mobilizirati, je siknil.
Timotej je uprl vanj mirni pogled, s katerim je gledal v notranjost ur.
Še to ti povem, Nande, da nisem nič v strahu za njegovo dušo. Ko pa tebi pade sin, ki je pri Nemcih, ga nimaš denarja, da mu boš dušo opral.
Izpil je in postavil kozarec na mizo, trdo, da se je dno izbilo. Vstal je, vzel palico in brez besede stopil skozi vrata.
Krčmar je gledal za njim in se ga ni upal poterjati za ceho.
perfosfata, 8-10 kg kalijeve soli in 5-6 kg amoni.evega sulfata. Ta gnojila potrosimo pred o’ranjem ali pa preden prebranamo.
Ajda najbolje uspe, če se seje ob suhem vremenu m v suho zemljo Ajdovo seme o stane 2-3 leta kalivo, ali vendar je bolje sejati mlado seme. Za vsakih 1000 kvadratnih metrov površine porabimo 8-12 kg semena. Seme se po izvršeni setvi plitvo zavleče.
Ajda se zelo hitro prerine iz zemlje, če je vreme ugodno. Naglo in dobro obrodi.
V početku rabi toplo vreme, a pozneje, ko razvije tretji Ust, pa vlažnejše. Ob cvetenju mora vladati lepo in sončno vreme, ker drugače slabo oplodi. Tudi pozneje, ko zori, ji velika in trajna vlaga škodi.
Z žetvijo ne smemo predolgo odlašati, ampak jo moramo požeti, čim je večina zrna dozorela. Na splošno ne smemo čakati, da bi vsa zrna dozorela, ker ajda ne dozori hkratu, ampak cvete še za časa žetve. Ajdo žanjemo v začetku septembra. Požeto ajdo povežemo v majhne snopiče, ki jih sušimo na njivi, kjer jih postavimo po dva in dva skupaj v vrste. Ajda da kaj različen in nestalen pridelek, ki je včasih prav bogat, včasih pa zelo pičel.
Na 1000 kvadratnih metrih se pridela navadno 70 do 100 kg zrnja in 150-200 kg slame.
Kako uničujemo bramorje
Bramor je žuželka, ki povzroča ogromne škode na polju in predvsem na vrtu, kjer najde ugodnejše razmere za obstoj in razvoj.
Pred leti je bil skoro edini način zatiranja uničenje bramorjev, ki so se opazili tekom kopanja.
Sedaj pa lahko dosežemo zelo dobre uspehe z uporabo zastrupljenih vab. Otrobe ali pa na debelo zmleto koruzo lahko zastrupimo najnovejšimi strupi na podlagi «gammesana» ali pa «al-drina», kot na pr. Lintox, Geodrin PB 20 itd.
Vabo pripravimo takole: Na vsakih pet kg otrobov pridenemo liter vode, v kateri smo raztopili 10 dekagramov Geodrina PB 20 in par žlic sladkorja. To vabo potrosimo na 1000 kvadratnih metrov zemljišča.

Poročilo tov. Longa
(Nadallevanje z 2. strani)
rit .popolnoma drugačno govo-ncu. v novih pogojih se mo-
ra pobuda miru usmerjati smeri vseh političnih slojev,
ejvsem pa katoliških mno-_n.-, kjer se obstoječa vrenja in orientacije ne smejo izgubiti.
Nato je tov. Longo načei vprašanje stanja v tovarnah, Kjer se delodajalska ofenziva
m prenehala, a je tudi delavski o opor postal borbenejši. Direktive vulL od konca a-prila za uveljavitev in utrditev pravic, ki jih jamči zakon, za kljubovanje vsakemu nasil-stvu s primernimi sindikalnimi akcijami,- za prirejanje velikih množičnih manifestacij, Začenjajo dajati svoje sadove. Sedarne stanje predstavlja venne težave, toda te težave niso nepremostljive in ne opravičujejo nekaterih jpesimističnih pogiedov. Potrebno je nadaljevati in razvijati z vsemi sreastvi akcijo v obrambo svoboščin v tovarnah. Mezdno in pogodbeno politiko je treba voditi v skiaou s seuanjinn po-goji. veslo «za enako delo enako piacilo» velja danes ne samo za mezde moških in žensk, am-pan tudi za mezde delavcev iste kategorije in iste tovarne.
Nato je tov. Longo kritično pregledal delovanje partije na sindikalnem področju ter poudaril, da je treba odstraniti vse slabos'i in pomanjkljivosti, da bi mogli doseči boljše usjpehe v borbi. Zato je tov. Longo poudaril, da se mora v bodočem mesecu tiska vsa part. ja mobilizirati na teh .političnih pozicijah in razviti veliko delo organizacije in propagande. Na koncu j tov. Longo pozval tovariše naj v istem kritičnem duhu razvijejo diskusijo, iz katere naj izide povsem jasno razumevanje bodoče politične akcije, popolno zaupanje v naše sile in naše delo ter velika v.olja do dela in borbe.
NAŠO PARTIJO JE PRI RAZGOVORIH ZASTOPAL TOV. POGASSI
Tržaška delegacija iznesla
v Rimu vrsto važnih problemov
V nedeljo zjutraj se je vrnila v Trst občinska delegacija, sestavljena iz štirih predstavnikov večine in dveh svetovalcev opozicije, med njimi lov. Pogassija, ki se je nekaj dni mudila v Rimu, kjer je pri raznih ministrih in predvsem pri predsedniku Segni-ju tolmačila gospodarsko stanje Trsta in iznesla njegove potrebe.
Vtis, ki ga je odnesla občinska delegacija iz Rima je bil v glavnem povoljen. Omeniti moramo, da je imela intervencija v Rimu posebno veljavo in važnost zaradi dejstva, da so pri oblasteh nastopal; prvič enotno predstavniki vseh strank, kar pomeni, da je bilo vse prebivalstvo zastopano.
Pri sestanku z ministrskim predsednikom Segnijem, je tov. Pogassi postavil vprašanje takojšnje ustanovitve senatnega odbora za Trst. Ta predlog sicer nj bil sprejet,
pač pa je Segni predlagal u-stanovitev upravnega odbora za tržaški rotacijski sklad, da bi se omogočilo takojšnje sprejemanje in reševanje prošenj za posojila, ki so potrebna našim industrijam ter javnim ustanovam za gradnjo "ljudskih stanovanj. Predsednik Segni in podtajnik pred-sedništva posl. Russo sta tudi zagotovila, da se bo v zborniški komisiji, ki ima nalogo sklepati o rotacijskem skladu, razpravljalo na podlagi prvotnega zakonskega načrta in ne na podlagi načrta nekaterih poslancev za izročitev tržaškega rotacijskega sklada neki finančni ustanovi v Benetkah.
Tov. Pogassi je prikazal tudi nujno potrebo, da se nemudoma odstranijo vse ovire za tržaški promet, kot so seznami stotih vrst blaga, ki ne smejo skozi naše pristanišče, kar praktično onemogoča plodne odnose z deželami ljudske demokracije v Srednji Evropi.
Tudi na Tržaškem so uvedli cenzuro
Vztrajal je nadalje na zahtevi, naj se znižajo železniške tarife za tranzitno blago, ki so v primeri z drugimi pristanišči previsoke in onemogočajo konkurenco ter postavil potrebo, da se stroški za leža-rino plačujejo v blagu in ne v dragoceni valuti. To velja predvsem za češkoslovaško blago-, ki bi lahko v večjih količinah odhajalo skozi Trst, dočim je zdaj nevarnost, da se usmeri na Reko.
O zanimivi diskusiji, ' ki se je razvila pu govoru tov. Longa, bomo poročali v prihodnji številki.
V avgustu povišanje draginjske doklade
Kot sporočajo sindikalne organizacije se bo s prvim avgustom draginjska doklada povišala za eno točko. Sindikalne organizacije so mnenja, da bi se morala povišati za dve točki, dočim delodajalske — Confindustria in Confcommer-cio — trdijo, da je povišanje pravilno odmerjeno. Stvar je namreč v zaokrožitvi indeksa življenjskih stroškov, ki se je
Dne 16. julija je izdal Generalni vladni komisar okrožnico o izdajanju potrdil cenzure na dela gledaliških in drugih umetniških skupin, med temi tudi diletantskih dramskih družin raznih prosvetnih organizacij.
Na našem ozemlju ni bila doslej cenzura na dela diletantskih skupin v veljavi. Tukajšnje okupacijske oblasti je namreč niso uvajale razen za predstave, ki so bile v priredbi prosvetnih organizacij in skupin v Avditoriju. Upravniki slednjega so se izgovarjali, da želijo vedeti kaj se dogaja
točke Enotnega besedila zakonov javne varnosti izdanih z dne 18. junija 1931 in 127 točke pravilnika za izvajanje E-notnega besedila — štev. 635 z dne 6. «. 1930 — cenzura uvedena tudi v naše kraje.
Vprašanje cenzure je v Italiji vedno na dnevnem redu, vsakokrat, ko odrežejo merodajne oblasti stotine metrov traka naprednih filmov, vsakokrat, ko gre na oder novo realistično delo diletantov ali poklicnih igraicev. Proti cenzuri se stalno dvigajo protesti od vsepovsod, zlasti še ker je italijanska ustava ne predvideva Tudi tu imamo dokaz nasprot-
so ^e"izmikali5 besedi	} štev med italijansko ustavo in
ra», saj dejansko zveni le-ta| italijanskimi zakoni javne var-nekohko neprijetna lahko bi	;rh()Vne oblasti spremeni-
rekli žaljiva za ljudstvo, ki
se je borilo skozi toliko let in tako trdo za svobodnejše
po ugotovitvah statističnega u- ' življenje, za pravico da lahko rada povišal od 117,16 na 118,50. | javno izpove svoje mišljenje V kalkulacijah pa ni predvi-, in težnje.
kalkulacijah pa ni pr deno nedavno povišanje jemnin.
in težnje.
Sedaj je pa na podlagi 73.
ti in prilagoditi na način, da bi se ujemali z ustavo Vendar vse kaže, da ni dobre volje, obratno:	cenzura predstavlja
orožje, s katerim se lahko zaprejo usta ljudskemu izražanju!
Naš predstavnik je nadalje urgiral obnovitev tradicionalnega prometa Trsta z Bližnjim in Daljnim Vzhodom in ljudsko Kitajsko ter vzhodnimi evropskimi deželami, kar bi poživelo promet in okrepilo trgovske izmenjave na ve. liko korist tržaškega gospodarstva. Predsednik je priznal važnost te obnovitve in omenil možnost povečanja uvoza oljčnih semen. To bi bilo nedvomno v precejšnjo korist za naše stare čistilnice olja, ki so popolnoma brezdelne. Glede nujnosti, da se vzpostavijo stare plovbene proge in okrepijo p novimi ladjami, primernimi modernim zahtevam, je tov. Pogassi omenil, da se sedaj druge luke poslužujejo imena j n ugleda Tržaškega Lloyda in vozijo na progah, ki so nekdaj pripadale našemu pristanišču.
Preds. Segni je izjavil, da je pripravljen podpreti vsako pobudo za razvoj tržaškega prometa in pomorstva, dočim je za prosto cono izjavil, da je rešitev tega vprašanja naloga tehnikov. Glede deželne avtonomije, kot jo zahteva demokristjanska resolucija, pa je omenil nepremostljive težave vključitve Tržaškega ozemlja v republiško deželno ustanovo brez formalne pri-Ključitve Ozemlja.
Delegacija je razpravljala tudi o drugih vprašanjih, kot o potrebi sklicanja mednarodne konference za pristanišče, o izseljevanju kvalificirane delovne sile, o vedno večji brezposelnosti in nujni potrebi po takojšnjih ukrepih, ker mesto ne more več čakati
danja našega mesta. Toda že v četrtek je to upanje nekoliko splahnelo.
V sredo se je namreč sestala posebna komisija poslanske zbornice, ki je imela nalogo odobriti zakonski osnutek za rotacijski sklad za Trst in Gorico. Po večurnem zasedanju so bili odobreni skoro vsi členi osnutka in kazalo je, da bo v teku istega večera osnutek Odobren. V zadnjem trenutku pa sta nastopila videmska poslanca Schiratti in Bersanti in zahtevala, naj se istočasno razpravljajo in odobrijo tudi ukrepi v korist Vidma. Tu se je razprava zataknila in seja je bila odgodena za nedoločen čas. Tov. post. Beltrame in socialdemokrat Ceccherini sta sicer zahtevala, naj bi se prihodnja seja sklicala v dveh dneh, toda pri glasovanju je bil ta predlog odbit. Tako se je vsa stvar spet zavlekla verjetno do septembra, ko se bo sestal parlament.
1855	1955
Stoletnica šole v Borštu
Bivši učenci priredijo dne 31. julija ob 16.30
v BORŠTU v HRIBENCI

tallitili! šoli
O zgodovini borštanske šole bodo govorili č. g. župnik Malalan, g. učitelj Stanko Škrinjar in dolinski župan Dušan Lovriha
Nastopili bodo, poleg domačega, pevski zbori «Lonjer-Katinara, «Višava» s Konkonela, «Vesna» iz Križa, «Gaj» od Banov, «V. Vodnik» iz Doline, zbor iz Rovt, folklorna skupina iz Boršta ter šolski otroci. Nastopil bo prvič tudi fantovski pevski zbor iz Zabrežca.
Sodelovala bo domača godba.
Mladina iz Boršta priredi v nedeljo 31. julija in ponedeljek 1. avgusta od 19.30 do 24. ure
tradicionalno sagro
Za jedačo in pijačo preskrbljeno!
ODLOKI
vladnega komisarja
V TOREK ZVEČER V LJUDSKEM DOMU V TRSTU
Demokratje so proslavili obletnico padca fašizma
Razgovori v Rimu, kjer se je končno slišal tudi glas naše partije, ki je vedno z vso resnostjo proučevala vsa mestna vprašanja in obračala pozornost na vse potrebe mesta, so dali upanje, da bo končno vendar nekaj koristnega doseženo in da bodo vladni ukrepi zavrli težki proces propa-
Pretekli ponedeljek se je vršila slavnostna proslava 25 julija, ki bo ostal v naši zgodovini pomemben dogodek, posebno še za nas Slovence, ko je bil pred T2 leti - 25. julija 1943. zadan odločilen u-darec Mussolijevemu režimu in s tem strmoglavljena fašistična vlada.
Tudi letos je bil v prostorih Ljudskega doma v Trstu dostojno proslavljen ta zgodovinski dan. Manifestaciji, ki so jo organizirali komunisti in socialisti, je predsedovala tov Marija Bernetič in V začetku otvoritvenega govora tinčastila Sfmfhtn umrlih tovarišev Grieca in Morandija ter osvetlila njuni osebnosti borcev za socializem.
Pomen 25. julija 1943, zgodovinsko važnost ter dogodke, ki so potem sledili do osvoboditve, je orisal tov. Salvo Tei-ner, tajnik tržaške federacije PSI. Tov. Calabria, član CK naše partije pa je v svojem slavnostnem govoru poudaril potrebo, da bi nadaljevali bor-
c
I SpMi doma in v svetu
Kot kaže slika je splošna stavka, ki je bila v ponedeljek, popolnojna uspela tudi kar se tiče udeležbe nameščencev občinskega podjetja Acegat. Zjutraj in popoldne so biti po dve uri ustavljeni vsi tramvaji, filobusi in avtobusi.
Ilobra pobuda sekcije Tomažič v kampanji demokratičnega tiska
V okviru kampanje demokratičnega tiska se je vršil v nedeljo v Griži nadvse uspel praznik tiska, na katerega je Kljub vročini, prišlo, veliko število tovarišev in demokratov iz bližnjih vasi, Milj m Trsta. Na prazniku je vladalo zelo v» edro in veselo razpoloženje, posebno ko je tov. Do-nadel, ki je predsedoval kratkemu zborovanju naznanil ponovno otvoritev sedeža društvu «lAlma Vivoda» v Campo-rah, ki so ga oblasti že pred časom zaprle in za katerega se je ves čas bila borba. Spregovorila sta tov. Karel Siško-vič, ki je podčrtal važnost demokratičnega tiska m opisal zadnje dogodke v svetu z uspehi, ki jih žanje miroljubna politika Sovjetske zveze, kateri izražamo največje zaupanje ter tov. Sema, ki je prikazal kako se demokratičen tisk bori za pravice delavstva in za obnovitev našega mesta ter podpira trde borbe tržaškega delovnega ljudstva, za katerih zmago je potrebna čvrsta enotnost.
Za jutri se pripravlja v Ljud-
skem domu v'Trstu prvi veliki, in VQM so že začele konkretno praznik tiska, posvečen brat-1 akcijo širjenja našega tiska, ki
ikemu glasilu «Il Lavoratore». Praznik bo z velikim obiskom demokratov nedvomno dokazal predanost našega delovnega ljudstva temu borbenemu list", ki že toliko let hrabro in odločno brani izkoriščano ljudstvo in mu pokazuje pot v boljšo bodočnost.
Tudi v tem tednu so številne sekcije poslale svoje delovne načrte za kampanjo tiska resnice ter obveze, ki jih mislijo izpolniti, da bi naš tisk prodrl v vsako delavsko družino in ponesel med ljudstvo zaupanje v boljšo bodočnost in v svet brez sovraštva in vojn.
Sekcija Tomažič je sporočila, da ima namen začeti veliko kampanjo za nabiranje naročnikov na «Lavoratore» in «Delo», dočim bo Pončana mobilizirala vse svoje člane za kapilarno razprodajo naših časopisov. Nekatere sekcije kot Sv. Jakob, Sv. Ana, Barkovlje
že daje dobre rezultate. Poleg konkretne akcije širjenja tiska tovariši 'S premišljujejo in pripravljajo veselice in razne druge pobude, ki bodo dale možnost popularizirati tisk resnice, obenem pa poiskati finančna sredstva, da se mu pomaga v teh tekih časih, ko se morajo delavski listi, posebno «Delo» in «Lavoratore» boriti z neštetimi težavami, da bi mogli izhajati.
Sekcija Magdalena je ta teden poslala svoj podroben delovni načrt, ki ima posebno vrednost, ker povezuje vse delovanje v mesecih kampanje demokratičnega tiska s sedanjimi gospodarskimi borbami. Razen povečanja širjenje tiska, ki ga mislijo doseči s povečanjem števila raznašalcev, mislijo tovariš prirediti v sedežu vrsto koncertov, na katere bodo vabili vse prebivalstvo ter, kot vsako leto, par praznikov tista, za katere upajo, da bodo imeli še večji uspeh kot pretekla leta
Kolesarska dirka za pokal «Unità»
Jutri bo nadvse zanimiva kolesarska dirka., ki jo organizira v okviru «Meseca . tiska» S.K. Sv. Marko. Pokal lista «Unità» si bo priboril krožek, ki bo imel med prvimi petimi klasificiranimi največje število. Dirkači Bodo startali ob 8,30 uri; zbirališče je pred kar varno Firenze, v višini ul. Fabio Severo. Tekmovali bodo na naslednji progi: ul. F. Severo, Faccanoni, Opčine, Fernetiči, Opčine, Trebče, Padrice, Bazovica, Ključ, Boršt, Bolju-nec, Domjo, Dacjo, Zavije, Stramar, križišče pri Orehu, Zavije, Dacjo, Sv. Ana, Skedenj, ul. Doda, ul. Pončana, Istrska cesta, trg G .B. Vico, ul. Capitolina s prihodom v višini Ljudskega doma. Nagrade prejme prvih deset dirkačev, za kategorijo začetnikov pa so tri posebne nagrade. Nogometna tekma Modena-Dolina
Jutri ob 1,6.30 bo na igrišču v Boljuncu prijateljska nogometna tekma med reprezentanco mesta Modene in reprezentanco dolinske občine. Tekma je organizirana pod pokroviteljstvom UIS1P.
MEDNARODNI SPORT
BUDIMPEŠTA — V soboto je nogometna enajsterica Voeroes Loboga nepričakovano premagala enajsterico Honveda i rezultatom 5:1 (4:1). Igrali so v okviru turnirja za Srednjeevropski pokal. Edini gol za Honved je zabil Puskas. Za Voeroes Lo-bogo je zabil 3 gole Molnar in 2 Kovacsc I.
BEOGRAD — Z zadnjo etapo Slavonski Brod - Beograd se je v nedeljo končala kolesarska dirka «Po Hrvatski in Sloveniji *. V končni splošni klasifikaciji si .je priboril prvo mesto Mueller (Avstrija), dočim je v končni klasifikaciji moštev na prvem mestu Jugoslavija I.
V 5. etapi Ljubljana - Maribor (137 km) je zmagal Bolgar Ognenski, v 6. etapi Ma-ribor-Zagreb (148 km) je privozil prvi na cilj Danec Jons-son, v poletapi Zajgreb-Popo-vača (57 km), je pripadla zmaga Jugoslovanu Vargi, v drugi poletapi POpovača-Slavon-ski Brod pa Bolgaru Ognen-
skemu. V zadnji etapi dirke Slavonski Brod-Beograd (205 km) si je priboril zmago Danec Emborg.
Končna splošna klasifikacija je naslednja:	1. Mueller
(Avstrija) s časom 39:18,30, 2. Varga (Jugoslavija I) 39:21,18. 3. Krstev (Bolgarija) 39:23,06. Končna klasifikacija moštev pa je naslednja: 1. Jugoslavija 1 s časom 118:33,46, 2. Bolgarija 119:10,26,	3. Avstrija
119:51,000.
PAU — (Po 18. etapi kolesarske krožne dirke po Franciji, je bila v torek naslednja klasifikacija: 1. Luison Bobet 109 ur 16’09”, 2 Rollanti s presledkom 6’04”,	3. Gaul
7'43”, 4. Brankart 7'45”, 5. Ge-miniani 10*12,1”. Klasifikacija moštev pa je zgledala tako-le: 1. Francija 325 ur 34’ 41”, 2. Italija 326 ur 39’ 31”, 3. Belgija 327 ur 27’69”.
bo zato, da bi se fašizem nikdar več ne obnovil, za dosegu demokracije, svobode in socialnega napredka.
Tej slavnostni proslavi je prisostvoval dr. Pincherle kot predstavnik «Unità Popolare», svoj pristanek proslavi padca fašizma je poslal tuoi predstavnik italijanskih garibal-dincev v tujini.
Tov. Marija Bernetič je še posebno počastila spomin 25. julija 1943 s svojim govorom, v Katerem se je na 'kratko spomnila trpljenja in junaštva slovenskega ljudstva na Primorskem v dobi fašističnega zatiranja. Veliko gorja je bilo storjeno Slovencem od tiste vlade, ki nam je prepovedala najosnovnejše kulturne pravice — je rekla tov. Bernetičeva — uničene so bile vse slovenske in hrvatske kulturne u-stanove, ukinjena slovenska govorica v vseh javnih uradih, šolah, cerkvah; poitalu jančevanje slovenskih imen, raznadovali so celotno slovensko zemljo. Fašizem je onemogočal vsak upor delavstva ene ali druge narodnosti, vršili so se številni procesi, .polnili so se zapori, taborišča, kunfina-cije, Slovence so pošiljali na strelišča itd.
Na koncu je tov. Bernetičeva podčrtala bratstvo slovenskih in italijanskih mnažič, skovano v NIOB, ki ga moramo še posebno danes ohraniti in utrjevati
saltea in 3. Calabria Mariella, 2, razred: 1. Dapretto Fiametta, 2. Polo Nadja, 3. Flego Stanislav; 3. razred: 1. Cocevar Claudio, 2. Leghissa "Marinella, 3. Ferluga Dario; 4. razred:	1.
Gombač Boris, 2. Panzera Pietro, 3. Nersini Mirella; 5. razred: 1. Spangher Edoardo, 2. Debelju Mara, 3. Ušaj Egle.
Omeniti je treba, da so otroci nekaterih razredov odnesli darila po žrebanju, ker jih je bilo več po točkah enakih.
Prireditev, ki jo je organizirala kulturna in razvedrilna Komisija Delavske zveze, je kar najlepše uspela; želeti bi bilo le, da bi se v prihodnjem šolskem letu udeležilo tekmovanja za najlepše spričevalo več otrok slovenske osnovne
šole.
Prireditev se je‘ zaključila s predvajanjem zanimivih otroških filmov.
11. avgusta bo svečana otvoritev celovškega velesejma, na katerem bo letos sodeloval tudi Ttst s posebnim paviljonom, v katerem bodo prikazane predvsem tehnične sposobnosti tržaškega pristanišča in možnosti odpremanja blaga skozi Trst.
Uradni vestnik št. 21 Vladnega generalnega komisarja, ki je izšel 21. t. m., prinaša be :edilo nekaterih odlokov dr. Paiamare, ki so stopili v veljavo z istim dnem. Tičejo se naslednjega:
ODLOK ST. 213 — Družbi «Società Elettrica della. Venezia Giulia», ki se tu dalje kratko označuje «SBLiVEG», se dovoli gradnja in obratovanje električnega voda z napetostjo 10.000 voltov od obstoječega voda Nabrežina-Sempolaj, do transformatorske kabine kamnoloma «Zaccaria» pri Nabrežini, ki se ima zgraditi, in proglaša ta dela za javnokoristna, nujna in neodložljiva v smislu zakona.
ODLOK ST. 214 — Raztegne na Tržaško ozemlje zakon št 517 z dne 18.6.1955 (Uradni list št. 148 z dne 30.6.1965), ki vsebuje spremembe k zakoniku o kazenskem postopku.
ODLOK ST. 215 — Določa, dr ima urad Komisariata za novo ureditev skupnih služnostnih pravic na Tržaškem ozemlju od 14. man a 1948 svoj sedež v Trstu, njegovo območje pa obsega občine Trst, Milje, Dolina, Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repentabor.
ODLOK ST. 216 — Razveljavlja se ukaz št. 141 z dne 5. 2.1948, ki je vseboval splošne pogoje, ki jih je določila ZVU za pripustitev vpisa inozemskih dijakov na vseučilišču v Trstu; istočasno pa začnejo na Tržaškem ozemlju v celoti znova veljati predpisi, ki urejajo to vprašanje v Italijanski republiki, in sicer enotno besedilo zakonskih predpisov o višjem šolstvu, odobreno s kr. odlokom z dne 31. avgusta 1933 št 1592 in kr. odlok z dne 4. junija 1938 št. 1269.
Prednostne lestvice za šolske namestitve
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1955-56. Prednostne lestvice so na vpogled od 26. julija do vključno 4. avgusta 1955 na Slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ulica Lazzaretto Vecchio št. 9, med 10 in 1’2 uro dopoldne.
Tragedija Trsta
V mesecih avgustu in septembru se bo iz Trsta izselilo v Avstralijo nadaljnjih 3.000 oseb, med njimi veliko število Tržačanov. V zadnjih mesecih tega leta pa je predviden odhod nadaljnjih 2.000 Tržačanov. Žalosten pojav za mesto, ki bi lahko nudilo brezskrben obstoj mnogo večjemu številu prebivalstva, kot ga ima sedaj.
Delavska zveza nagradila pridne učence
‘Kot vsako leto, je tudi ob letošnjem zaključku šolskega lena Delavska zveza razpisala nagrade za najboljše spričevalo. Nagrajevanje se je izvršilo v nedeljo v Kinu ob morju ob prisotnosti večjega števila udeležencev kót prejšnja leta. Medtem ko je bilo leta 1954 nagrajenih le 9 otrok, je letos kar 15 dečkov in deklic odneslo lepe nagrade.
Tekmovali so otroci slovenskih in italijanskih osnovnih šol iz Trsta in iz podeželja. Po kratkem nagovoru glavnega tajnika Delavske zveze tov. Rati icha v italijanščini in tov. Gombača v slovenščini, so bili nagrajeni kot sledi;
1. razred osnovne šole: 1 Corrado Roberto, 2. tiemeia Ro-
NA ZASEDANJU C.K. Z.K.M.
Obravnavani problemi slovenske mladine
Prejšnji teden se je sestal 'Centralni komite Zveze komunistične mladine, ki je o-bravnaval predvsem vprašanja slovenske mladine. Uvodno poročilo je podal tov. Pescatori, ki je prikazal glavne narodne, gospodarske in socialne probleme, ki mučijo slovensko mladino tako v mestu kot na podeželju.
Sledila je obširna diskusija, ki se je nadaljevala tudi v naslednjih dveh zasedanjih in v katero so vsi člani Centralnega komiteja naše mladinske organizacije čutili dolžnost, da posežejo in dajo svoj doprinos k sestavi bodočega delovnega načrta. V diskusijo sta posegla tudi tovarišica Marija Bernetič in tov. Blažič, ki sta prisostvovala zasedanju, Tov. Marina je predvsem, izrazila solidarnost Partije in dala nekaj koristnih navodil in nasvetov. Tov. Blažič pa je o-pozoril mladince na važnost
ustvarjanja najširše enotno, sti med slovensko mladino v borbi za obrambo narodnih, gospodarskih in socialnih pravic.
Poudariti moramo tudi važnost intervencij tovarišev italijanske narodnosti, ki so izrazili svojo solidarnost s slovensko mladino in obljubili, da ji bodo še bolj kot v preteklosti stali ob strani v vseh borbah.
Ob zaključku zasedanje je bila odobrena resolucija, ka-teyjio bomo objavili prihodnjič.
Z. M.
SOŽALJE — Ob priliki smrt: Luin Frančiška iz Saleža ((Bajta) izreka domače prosvetno društvo «Rdeča zvezda» prizadeti družini in vsem sorodnikom najiskrenejše sožalje. Pridružuje se uredništvo «Dela».
*** 4-letna Dnuja Ukmar iz ul. Sp. Magdalena št. 554 se je i-grala v hiši znancev v Domju kjer se je polila z vrejo vodo ter zadoblla opekline II. in III. stopnje po rokah in telesu. V bolnišnici bo morala mala Dunja ostati 20 do 30 dni.
*** Pri padcu iz barkovljanske-ga tramvaja se je 68-letni Adolfo Tosetti iz ul. Industria 16 precej pobil in ranil po čelu. Ozdravel oo v 10 dneh.
*** V bližini električne centrale na Opčinah, kjer se je po avtocesti peljai z motorjem 39-letm Anton Kuret iz Ri-cmanj št. 107, je trčil v mali tovornik, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 56-letni Bruno Gavazzarla iz ul. Gelsomini 5. Kuret je zletel na tla in se ranil po obrazu, nogah in rokah. Sprejet je bil na opazovalnem oddelku kjer bo ozdravel v lOdneh.
•t* 4-letni Boris Furlan, ki stanuje s svojimi starši v silosu na trgu Libertà, je sklakal po kuhinji in zadel ob svojo mater, ki je ravnokar prenašala lonec vrele vode, ki se je razlila in opekla otroka. Mali Boris je dobil hude opekline po- obrazu, telesu in rokah in so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico. U-irokovo stanje je zelo resno in se še ne ve, če bo okreval.
•** V ul. San C il ino se Je iz neznanih vzrokov vnela lopa, ki jo uporabljajo za pralnico. Požar Je uničil lopo, nekaj lesa in druge pritikline ter je -povzročil 300.000 lir škode.
*** v splošno bolnico so sprejeli 51-letno Anno Laško iz istrske ceste 41, katero je povozil neki brezvestni biciklist na trgu Sv. Jakoba, ki je potem zbežal. Zdravniki so Laskov! ugotovili notranjo krvavitev za ušesi, zaradi česa so tli pridržali prognozo. Policija je uvedla preiskavo,
*** Prostovoljno si je vzel življenje 60-letni Carlo De Lue chi iz ul. Bonomo 3, ki si je v spalnici postavil lestev za katero je privezal vrv in se obesil. Pol ure prej je -naročil ženi, naj mu gre kupit cigarete. Ko pa se je žena vrnila domov, ga je našla že mrtvega. Zdi se, da je napravil samomor, ker je dobil sodni izgon in bi moral zapustiti svoje stanovanje. Razen tega je bil živčno -bolan.
*** Iz Zajzere, kjer taborijo slovenski katoliški skavti Iz Trsta, je šla skupina -skavtov proti Predila na izlet. V skupini je bil .tudi 14-letni dijak Franko Stopar iz Skednja št. 258. Ne ve se, če je deček plezal po steni ali morda iskal gorsko cvetje: spodrsnilo mu Je in Je zdrknil
Za teden
Sooota, <0. — A-uuon Ul S Nedelja, 31. — Ignacij (Ognje»
AVGUST
Ponedeljek, 1. — Vezi Sv.
1’orek, 2. — Alfonz S.eda, 3. — Lidija (ščip) 1 0RN] Četrtek, 4. — Dominik (Ned-eli Petek, 5. — Marija Snežna.
ZGODOVINSKI DNEVI 1849 je padel v borbi mailžarsKO neodvisnost pe‘ Aieicsanuer Petófi.
19«J so one v Ljubljani ke demonstracije za izP“^ tov političnih jetnikov
II
1919 je skupina «arditovi .. padla otroke tržaških d" , cev, ki so se vračali z "’ktrii
k ega izleta. Takoj nato P* i je isti «arditi» opustošili pr®,(,r	■
er Delavske zioornlce.
1895 je um-rl Friderik E Ul s,avl Marksov sodelavec in sd ivcev ineijltelj znanstvenega s« ( v ,
Uzma’	krij,

TKST A
SOBOTA:	12.00 Predavi
Palanco: Smokve - 13.30 operna glasba - 1-5.30 Zenska Sf‘nJ«
16.00	Popoldanski kavarniškiLkgoii cent - 16.20 Slovenski z# trllvi|,
18.00	Bruckner: Simonija S; c . v ti duru - 19.15 Rad-jska ufl" la”JR za: Paolo: Odvetnik" v sta 5mu Rimu - 21.00 Pojejo fantje s 1 lajvaž seka-Kontovela - 22.30 Gerst», . Amerikanec v Parizu.
NEDELJA: 9.00 Kmetijska od< '"nun 12.00 Oddaja za najmlajše - jirilc
ta rlibica» - Ì2.30 Glasba po pogoji
- 16.02 Franc Lehar: GROF O1!, -SE.NIBURSK1, opereta v treh d ‘“‘na njih - 17.00 Koncert zbora iz 'ja ni njerja-Katinare - 19.15 ObisK ionilll slikarju Spacalu - 20.30 PUC* , -.1 . DEKLICA Z ZLATEGA ZAPA1. rh 1 opera v 3 dejanjih.	*'ov.
PONEDELJEK:	12.55 Pe’ T
Juet in harmonika - 18.30 Kob] tud sopranistke Ljubice Berce - 1 *"m i Mamica pripoveduje - 22.«1 » 2I1 italijanske književnosti in bj nosil • 22.15 Musorgski: Sl1*” “Vl ra;
ihtave.	i reze,
TOREK: 13.30 Glasba po t‘ iguvi 19.15 Slovenski motivi - .n Radijski oder Dostojevs*1 ^
Rebec: —IGRALEC.	j,--,
SREDA: 18.30 Lahke rneKW,, t
igra duo Harris-Primani - i, iL Z začarane police - 21.30 * i cert tržaškega mandolinskegb "M-kestra - 22,00 Iz slovenske knJ1' »gniti
nosil in umetnosti.	. gin
ČETRTEK: 12.55 Slovenski tivi - 19.15 Radijska univer '9 v 20.30 Zbor Glasbene matice •* M(‘p Dramatizirana zgodba — H" >i»„ ZLATOROG - 22.00 Glasbeno ‘ jei davanje.	. l“*1v'
PE PEK: 13.30 Glasba po 7«ki - 18.30 Z začarane police - 1 Ho j Koncert tenorista
Pavla P°3j itiet,,,
nyja - 19.15 Poletni športi - L Vokalni kvintet - 21.00 TfJJ |.J u kulturni razgledi - 22.00 Svd" 'Jula
književnost in umetnost.
Mešani pevski
Lonjerja bo nastopil ju'
»«tel
v nedeljo 31. julija ob ‘‘ dbil uri na Radiu Trst A. '«čet Vabimo vse ljubiti, »"vi lepega petja, naj P°s^ !^e! šajo znani in ubrani ™ UJ-Nvi
n le r skl zbor.
»« p«
,> Da
""glo
z«** * li
Kino
PROSEK
Sobota, 30. julija ob 20: j
n Kor ma se gospem
Wlj!
%.
v.
'Nik
'Etiti
v“lja
N, ,>1 |j«V0
Ut
Si,
Ula
Pu v
povi
favi,
R,
po sten; 5 m globoko. Z rešilnim avtom so ga odpeljali proti Trstu, toda deček je med potjo podlegel poškodbam.
*** Med- delom v Javnih skladiščih .se je ponesrečil 40-letni Giordano Čermelj lz ulice Campanelle 32. Pri padcu z lestve 3 metrov si; je porezal kite na levi roki. Zdravil se -bo 15 20 dni.
*»* Agenti letečega oddelka so našli na tleh ležečega in po glavi pobitega 30-letnega Oskarja Glavino iz ul. Davis 44. Glavina je pri zasliševanju v bolnišnici povedal, da sta se nekaj ur prej vrnila domov njegova mati to očim 48-letni Palmiro Busioli, ki sta bila v «rožicah» in sta razsajala, zato ju je pokaral, nato pa udaril s pasom. Busioli je s stolom udaril Glavino po glavi, tiusiolija so zaradi tega aretirali in ga prijavili sodnim oblastem.
*** V skupini dečkov, ki je čistila pod Skednjem prostor, da bi tam lahko zbijali žogo, je bil tudi 14-letni dijak Luigi Panza iz Skedenjske ul. 7, na katerega se je nenadoma zrušil zid In dečko si je zlomil nogo. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico kjer bo ozdravel v 30-40 dneh.
**» Pri mlatilnici v Slivnem Je bil poleg mnogih otrok tudi 8-letni Vojko Rebula iz Sliv-nega št. 8. Vojko se je približal mlatilnici- pa ga je nenadoma udaril pas in m.u ranil levi u-helj, ter ga opraskal po levi roki. Od-pelja-ll so ga v glavno bolnico kjer bo ozdravel v dobrem- tednu.
*** Ravno ko je 49-letna Bice Mosetti por. Mauri iz ul. Bosco 5 prečkala cesto, je mimo privozil 16-letni Lorenzo Coloni Iz ul. Campanelle 115. O-ba sta zletela na tla in ženska se je pobila po bradi, ter si verjetno pre-ibila čeljust. Odpeljali so je v bolnišnico, kjer pravijo, da se bo morala zdraviti dober mesec. Motoristu pa se ni zgodilo nič hudega.
*** 23-1 et ni študent Mario Gori iz Tržiča je vozil proti Trgu Unità, toda pred hotelom- «Yolly» je z glavo zadel ob glavo 60-letnega Petra VVelponerja iz ul. Do-nota 1, ki je -ravnokar stopil s pločnika, da bi šel Cev cesto. Trčila sta in oba zletela na tla. Gori ju se ni zgodilo nič hudega Welponer pa se je opraskal po obrazu In si poškodoval levo oko Obraz mu bo ozdravel v dobrem tednu, oko pa mu Je v resni nevarnosti.
((La divisa piace Film RKO.
Nedelja, 31. julija ob 15: Sc novi.	.
Sreda, 3. avgusta ob 20.: «'I6 Raquin». Izpod 16 let Pr vedano.
NABREŽINA .... Sobota, 30, julija ob 20.: je odzvonil» (La campa"' suonato) RKO. Radio d11?';’* Nedelja,.31. julija ob 16.	,
se ponovi.	lo
Sreda, 3. avgusta ob 20.: iz črne lagune» <11 mostr0 la laguna nera) Universai OPČINE
Sobo-ta, 30. julija: «Viharji» iere). Film Tita n us.	.,|i1 ‘
Nedelja, 31. julija: «®e strelci» (I fucilieri del o la). Universai, barvni fl‘" | Ponedeljek. 1. avgusta: >e novi.	[
Torek, 2. avgusta: «Ser» samokresa» (Sceriffo sen*' stola). Film Warner Bros,
S eda, 3 avgusta: se ponov'J Četrtek, 4 avgusta: «Rop tja» (La rapina del Seo1 Film Universa!.
Petek, 5. avgusta: se ponW1
"'Si:
1*1 [Pen
■«Vil
V dneh od 21. do 27. Julija se je v tržaški občini rodilo 47 o-trok, umrlo Je 55 oseb, porok pa je bilo 24.
Ljudska
prosvel*
Prireditev v obrambo Pr° nega doma na Opčinah
V nedeljo, 14. avgusta
bo na Opčinah kulturna^
reditev v obrambo ProSvč ga doma. Dramska skup'"9
n«r
»«te
ko
*tia, H® ’
k;
»il,
B
v ;
ki ker 'lav «ta io
A k
'»v
«Opčine» pripravlja za
ponovitev II. dejanja rjeve igre «Naša kri» ter W recitacije, orkester pa Pi1’ vadi narodne pesmi. Na*1 J bodo tudi pevski zbori iz ske okolice.
* * *
i
i t
dVe
iV«ei
'os
Izlet k Rajbeljskemu JezJd,l
»lal
Se
»"j
Sp
k
la»
Slovensko hrvatska D. prosveta pripravlja za 1 jU* gusta 1955 izlet k Rajbe‘;i mu jezeru, na Nevejsko Trbiž in Kanalsko dolin°gjjt> sovanje je na sedežu ® 1 trg Duca degli Abruzzi jjj Cena vožnji bo pribli2n° e! lir. Obeta se obilo zaba
* * *	. Jl-
Izlet PD «Skedenj» v V nedeljo 7'. avgusta P’ PD «Skedenj» izlet v S*’ /
Vpisovanje je v tekug£^j»i'
žu (Športno igrišče v !
RUD°OrFV^UČacf’<l’
Založništvo «DELA» riška tip. RIVA, Torre»'* y
ZOBOZDRAVNIK1
AMBULATORI-*
Dr. A. M. Sancì"
zobozdravnik-kirt* C j,
Ustne in zobne bo‘ zobne proteze ,fl
Sprejema od 9. do
15. do 20. ure. jj,
Ulica Torrebianca p
(vogal z ul. Carduc tel. 37-116
Je
»el