152. številka. Ljubljana, v četrtek 7. jnlija._XXV. leto, 1892. SLOM MOR (shaja vi»k dan mve*er, iaimf>i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ca avstro-oeerske dežele za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., za jeden ■ etec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano \,vh. pošiljanja na dom la vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od Cetiristopne petit-vrste po H kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. TJ p ra v n i fi t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne atvari. Državni zbor. Na IMuiaji, o. julija. (Konec.) PobI. dr. Kramar: Prepričan sem, drug minister bi tega ne bil storil. (O iobravanje.) Dovolite mi, da vam naslikam majhen portret njega ekscelencije. (Veselost. Klic: No, to bo pa lepo! Nova veselost.) Nekdaj vprašan je bil dr. Unger, kako prav za prav sodi o miuisterstvu Taaffeovem. Odgovoril je: jedna polovica ni za nič, druga pa spo-sobna storiti vse. Če bi ga kdo vprašal, kako sodi naučnega ministra, moral bi reči, da je ta ideal Taafteovega ministerstva, ker sta v njem obe polovici združeni v najkrasnejšo popolnost. Rekel bi: on ni sposoben za nič in za vse. Naučni minister je v Taatfeovem ministerstvu tuja snov. Govornik razpravlja na to o raznih ministrovih ukazih in nadaljuje potem: Govoriti mi je pa tudi o zaslugah ministrovih, in seveda najprej o tirolskem šolskem zakonu. Drago mi je, da je tam ponehala borba za Solo. Zasluga ministrova pri tem je ta, da njegov predlog ni obveljal. (VeseloBt) Zasluga, da so se uredili tirolski šolski zakoni, gre specialistu za „spravljaoje", gospoda miniBterskemu predsedniku in dvornima svetnikoma Wildauerju in dr. Kathreinu. Naučni minister nima srečne roke pri svojih reformah. Modem je samo v kolikor se tiče reklame. Ta mož se ni ustrašil kršiti imuniteto nekega poslanca na nečuven način. Poslanca, ki je profesor, odpustil je iz službe, ker je izvrševal svojo poslansko dolžnost. Minister ima posebno nagnenje za policijstvo. Na vseučiliščih še nikdar ni bilo toliko disciplinarnih preiskav, kakor sedaj, in nekatere fakultete postale so prave pravcate policijske ekspoziture. Spinčićev slučaj je nevaren precedens in čudno je, da prav levica to stvar nekako hladno sodi. Saj je vender mogoče, da bode levica stopila zopet v opozicijo in tedaj bi se ji gotovo čudno zdelo, če bi vlada z njenimi profesorji tako postopala, kakor sedanja vlada s posl. Spinčidem. Upam, da se bode parlament še probudit in izrekel energični veto. Oziri na ministre in strankarski oziri so uzrok, da se je stvar doslej zavlekla. Več ozira kakor vse to zasluži pogoj par- LISTEK. Signal. (ltuski spisal VBevolod Garšin; poslovenil J. Tajnik.) Semen Ivanov je bil čuvaj železniški. Od njegove stražnice do jedne postaje bilo je dvanajst, do druge deset vrst. Četiri vrste od tod postavili so v prošlem letu veliko predilnico; izza gozda videl se je nje črni dimnik, a bliže ni bilo bivališč, razven sosednih stražnic. Semen Ivanov je bil bolehen in zdelan. Pred devetimi leti je bil pri vojakih j stregel je nekemu častniku in bil Ž njim v vojski. Trpel je glad in mraz, žgal se je na Holnci in prehodil po štirideset in po petdeset vrst v vročini in mrazu. Tudi kroglje so letele, no, slava Bogu, niti jedna ga ni zadela. Nekoč stal je polk v prvi vrsti; ves teden bo se steljali s Turki: tu bo naši, a onostran globeli Turki, streljajo pa od jutra do večera. Semenov častnik je bil tudi v vrstah, torej mu je nosil Semen vsak dan po trikrat iz polkovih kuhinj iz soteske vroč samovar in obed. S samovarom gre po odprtem kraji, kroglje žvižgajo in treskajo v kamenje: lamentarnemu življenju, poslanska imuniteta. (Odobravanje.) Levic* ve menda, da se je nje popularnost že močno pogubila, saj bo je o tem prav zadnji čas o neki žalostni priliki mogla prepričati. To stanje se ne bo obrnilo na bolje, če ne bo narod videl, da je Še zvesta svojim principom in da ni voljna uklanjati se vladni milosti. Tu je takšna prilika pokazati, da je princip parlamentarne svobode večje veljave, nego vsi oziri na kakega ministra. Če bodemo dokazali, da nismo zmožni braniti svobodo svojih koleg proti bureaukratski svojevoljnosti, potem smo končali. (Živo odobravanje.) Ker pa mislim, da bode parlament ojačil se in odločno izjavil svojo voljo, da bode imunitetni odsek čim prej mogel poročati, kako bi se dalo storjeno krivico odpraviti in jednake slučaje v bodočnosti onemogočiti, upam tudi, da bode Pacakov predlog jednoglasno vzprejet. (Živo odobravanje ) Posl. Pernerstorfer: Že večkrat sem bil primoran, izreči malo laskavo sodbo o parlamentu. Povod, da to ponavljam, mogla bi dati affira Spin-čičeva, katera se odklada že dva mesecu. V nobenem parlamentu na Bvetu, niti v kakem južnoameriškem, bi takšno kršenje imunitete ne ostalo nerešeno dva meseca. Tu pa imamo, žal, zbornico, ki nikdar ne misli na to, da varuje lastne svoje privilegije. Da se to ne zgodi, pokaza.a je zadnja deklaracija prezidija o poslovnem redu. Da se gospoda Jaworski in II oh en w ar t h ne ogrevata, kadar gre za takšne privilegije, to je naravno (Veselost.), tema gospodoma tega ni zameriti. Obžalujem pa, da posl. Plener ni koj prvikrat ustal in povedal svojega mnenja. Zbornica, katera dovoljuje takšne reči svojemu prezidiju, se bode potuhnila, če gre zato, postaviti se po robu zoper kakega ministra, zakaj ministri bo vidijo gospodom neki posebni ljudje, čeprav so jako navja/lni ljudje. (Veselost.) Vsak bi bil mislil, da se bode prezidij, ker je bil tako poražen, odpovedal in Šel, pri nas — se na to Še ne misli ne! (Živa veselost.) Mej mnenjem zbornice in prezidija pokazala se je tedaj popolna diskrepaucija, to pa ne moti harmonije mej njima. Vse ostane pri starem, naj se tudi ponavljajo takšni prizori. Naša zbornica nima tistega energičnega Čustva za lastuo svoje dostojanstvo, strašno je Semenu, vzdihuje, a gre venderle. Gospodje častniki so bili prav zadovoljni ž njim, kajti imeli so vedno vroč čaj. Iz vojske se je vrnil nepoškodovan, le trgati mu je jelo po rokah in nogah in mnogo hudega moral je trpeti. Pride domov — oče starce je umrl, sinček, kateri mu je bil že v petem letu, umrl je tudi za boleznijo v grlu; ostal je Semen z ženo sam. Niti gospodariti ho ni dalo, no, težko je z mebkimi rokami in nogami obdelovati zemljo. Postalo jima je v njuni vasi nestrpno in šla sta iskat si sreče v druge kraje. Tu je bival Semen z ženo na Liniji, v Herzouu in v Donščini, a sreče nista našla nikjer. Žena gre torej služit, Semen pa hodi še nadalje okolu. Tu se je vozil nekoč po železnici in videl na neki postaji, da mu je načelnik mato znan. Semen gleda vanj, a tudi načelnik ogleduje Semenovo obličje. Tu spoznata drug drugega: to je bil čaBtnik onega polka. Ti, Ivanov?" mu reče. „Res jo tako, vaše blagorodje, to sem jaz." „Kako pa si prišel sem?" Semen mu pove: tako, pravi, in tako. „In kam greš sedaj ?tf „Ne morem vedeti, vaše blagorodje." „Kako, tepec, da vedeti ne moreš?" kakor angleška. Vedno smo v dvojbi, smemo li to, ali ne smemo. Afera Spinčićeva je očitno kršenje imunitete. Kaj bi se moglo zgoditi, če bi zbornica ministru rekla: „Ti si nekaj storil, kar je zoper privilegije zbornice, ali če bi predsednik te zbornice ministru dal ukor, da je v tej stvari ravnal premalo previdno." (Odobravanje.) Govornik omeni neke enkOte, sestavljene od angleškega par-meuta v to, da preišče razmere pri neki železnici. Neki delavec izpovedal je pred to eukfito resnico in bil vsled tega od upravnega odbora dotične železnice odpuščen iz službe. Ker pa je bil član tega upravnega odbora tudi član parlamenta, poklicau je bil „zaradi kršenja privilegija" na odgovor in govornik je dal njemu in drugim upravnim kolegom energičen ukor. Rekel jim je: ,Dolžnost mi je, da vam povem, kakšno mnenje ima zbornica o vas." (Čujte!) Zdaj prosim gospoda naučnega ministra, naj me pazno posluša. Rekel je potem: Blles je, da ste zbornico že prosili odpuščanja (Klic: Tega naš minister ne bo storil!) zato, da ste kršili njene pravice, s tem pa stvar še ni rešen*. Zbornica me je pooblastila, da vas javno pokaram. Povedano vam bodi, da pravice te zbornice niso neznatna Btvarica. Vi ste je kršili s tem, da ste hoteli uplivati na razne priče, uaj ne povedo resnice. Karam vas torej javno! — Idite!*4 Takšen prizor bi hotel doživeti mej naše zbornice predsednikom in našim naučnim ministrom. (Živo odobravanje in ploskanje.) Tam je svoboden narod v svobodnem parlamentu, tam so svetovalci krone služabniki države in ker služijo narodu zvesto, so tudi sluge naroda. (Burno odobravanje.) Velik Habsburžan imenoval se je nekoč prvega slugo naroda. Spiučićeva reč odkta-dala se je dva meseca in to z vednostjo voditeljev strank (Posl. Kaiser: Saj imamo mej seboj 109 liberalcev!) in smešno bi bilo upati, da se bo storilo to, kar je prav. Strah pred avtoriteto ministrov nam teži vse ude; mi nismo svobodni politični možje, mi smo ljudje, katere prešini grozen respekt, če zagledamo kakega ministra. (Veselost in klici: Oho!) Jaz sem jeden tistih grešnikov, ki nimajo takšnega respekta, ker mislim, da na ministerski klopi nikakor ne sede najpametnejši možje te zbor- aIu tako je, vaše blagorodje, ker se nimam nikamor obrniti. Treba poiskati si dela, vaše blagorodje." Načelnik postaje pogleda nanj, malo pomisli in pravi: „Veš kaj, brate, ostani sedaj na postaji. Zdi se mi, da si oženjen; kje imaš žeuo?u „Tako je, vaše blagorodje, oženjen sem; žena je v mestu Kursku v službi pri nekem kupcu.1* „No, tako piši ženi, naj pride sem. Oskr-bim jej brezplačno vožnjo. „Tu pri nas se popravi železuična stražnica; poprosil bom že za te načelnika distancije.a „Zelo sem hvaležen, vaše blagorodje", odgovoril je Semen. Ostal je torej na postaji, pomagal pri načelniku v kuhinji, sekal drva in pometal dvor in platformo. Čez štirinajst dnij prišla je žena in Semen se je odpeljal na ročnem vozičku v svojo hišico. Hišica je bila nova, topla, drva, kolikor hočeš; od prejšnjih stražnikov ostal je mal vrt in zemlje pol desetine, razorane na obeh straneh železničnega tira. Obradostil se je Sen,en in jel premišljati, kako urediti gospodarstvo, kupiti kravo in konja. Založili bo ga z vsem potrebnim: banderce niče. (Živo odobravanje.) Govornik sodi, da veter, kateri je vrgel Spinčić* ras profesorski stol, prihaja od vzhoda, iz Ogerske (Živo, burno odobravanje.) in konča svoj gvvor s „trezno premišljeno opazko". V tej stvari se ne bo nič zgodilo, stvar se bo rešila i praznimi besedami, sklep bo pa takšen, da ne bo koristil Spinčić u nič, niti povzdignil ugleda parlamenta, a tudi ministra ne bode ni najmanj užalil. Dojim se, da bode zbornica z afero Spinčićevo svečano založeno jej zaušnico mirno spravila. (Burno odobravanje in ploskanje.) Naučni minister Gautsch: Prvi govornik razpravljal je o disciplinarni razsodbi, ne pa o vprašanji, če je kršeua imuniteta. Drugi govornik je porabil to priliko, da naslika moj portret. Tistemu, ki je portretiran, ne pristoja sodba, je li portret dober. (Posl. dr. Lueger: Precej podoben Vam je!) Izjaviti moram le, da navzlic moji skromnosti ko mi vidi nepotrebno, odgovarjati na te napade na mojo osobo. Tudi od najhujšega nasprotnika pričakoval bi bil drug način govoriti. Kar se dostaje očitanj zoper mojo upravo, katera nima z afero Spinčićevo ničesar opraviti, apelujem samo na sodbo tistih, kateri poznajo moje delovanje. Tudi politični nasprotniki mi ne bodo odrekli izpričevala, da po svojih dolžnostih, z vsemi svojimi močmi, kakor vem in znam, upravljam svoj resort. V predstoječem slučaji gre samo za to, ali je kršeua imuniteta, ali ne. Delikta, katera sta navedena v disciplinarni razsodbi, tičeta se uekih govorov v Zagrebu in agitacije pri volitvah. Najprej moram zavrniti opomnjo, da so bili merodavni uplivi od drugod, a potem mi je zagovarjati ravnanje uradnikov, ki so imeli posla s to afčro. (Ugovarjanje.) Če jaz za svojo osobo nisem občuten, moram pa napade na prizadete funkci jonarije odločno zavreli. (Živo ugovarjanje. Klici: Saj ne vprašujemo za dovoljenje!) Nikakor ue morem prepustiti, da se dvomi o nezavisnosti sodbe dotičnih uradnikov. (Posl. Drzorad: Te pravice si ne damo vzeti. Klici: Kaj to ministru mari? Dolgo in živo ugovarjanje.) Minister govoril je na to o podrobnostih disciplinarne preiskave in sodbe in o določbi § 16. državnega osnovnega zakona, glasom katerega sme poslance zaradi izjav, storjenih v izvrševanji svojega poklica, pozvati na odgovornost samo zbornica. Vprašanje je le: Ali je Spinčič storil dvoje iziave kot poslanec, ali ne. Iz razprav pri stvaritvi dotičnoga zakona je vidno, da je za poslansko delovanje zmatrati to, kar dela poslanec v zbornici in v odsekih. Z disciplinarno preiskavo proti kakemu poslancu zaradi dejanja, ki ni v zvezi z njegovim poslanskim poklicem, se ue krši imuniteta. Dokaz tega je že to, da so se vršile že večkrat takšne obravnave brez ugovora. Minister oporeka, da je sovražen kakemu narodu. (Posl. Brzorad: Slovanom!) Politični moment upošteval se je le v toliko, v kolikor se minister trudi zabraniti, da se politično Btrankarstvo ne zanese v šolo. (Posl. Brzorad: Kaj pa ima šola s tem opraviti? V Zagrebu ni bilo Šole!) Zato treba tudi zahtevati, da učitelj v privatnem življenji . . (Posl. Brzorad: Vaši agitutorji sinejo delati, kar hočejo!) Jaz nisem zeleno, banderce rudeče, svetilnice, rog, kladvo ključ — za privijanje vijakov, železni kol, lopato, metlo, pušice, vijake, dali so mu dve knjižici s pravili in zapisnik vlakov. Sprva ni Bpal Semen vse noči, vedno se je učil: vlak pojde še le čez dve uri, on je že obhodil svojo progo, sedaj sede na klopico pri hišici in vedno gleda in posluša, se li ue tresejo resli, ne ropoče li vlak. Naučil se je na pamet vseh pravil, dasi je slabo skladal črne, a naučil se je venderle. Tako je bilo po letu; delo ni težavno, snega ne treba odgrebati in tudi vlaki so redki na tej progi. Semen obhodi dvakrat na dau svojo vrsto, tu in tam skuša priviti vijake, poravna kamenje, pogleda vodene cevi in gre domov upravljat svoje gospodarstvo. Ali v gospodarstvu njegovem bila je ovira: kar je hotel storiti, za vse prosi cestnega mojstra, ta pa poroča načelniku distanci je; predno bo prošnja vrne, preminil je čas. Semenu in ženi jelo je postajah celo dolgočasno. Prošla sta meseca dva: Semen se je je] seznanjati s sosednimi stražniki. Jeden je bil zelo atar, vedno so nameravali odstraniti ga, ker se je jedva Še privlekel iz hišice. Zanj delala je žena obhode. Drugi stražnik bliže postaje je bil mlad človek, mršav a žilav. Srečala sta se h Semenom učiteljem nikdar branil delovati politično. (Posl. Brzorad: Voliti morajo, kogar vi hočete. Takih slučajev je na tisoče.) Učitelji se morajo navzlic temu tudi izven šole spominjati svojih dolžnosti]. Ce pa je učitelj zaslepljen strankar in kot takšen neti strasti, se to več ne zgodi; takšno počenjanje mora uničiti vanj stavljeno zaupanje. (Posl. Brzo rad: Vi hočete vzgojiti hinavce!) Minister izjavi, da bode tudi v bodoče z vsemi sredstvi (Posl. Brzorad: Z nezakonitimi!) deloval, da se bo to godilo in pričakuje z mirno vestjo ukrepa zbornice. Poslanec dr. Zucker pravi, da govor nauč nega ministra ne more izbrisati neugodnega utiša, katerega je naredila obsodba Spinčća. Će pride mož, ki je šestnajst let brezprikorno služboval, zato ob svojo ekzistencijo, ker je govoril o vkup-nosti in združitvi Istre s Hrvatsko, tako tega ni moči opravičiti samo formalno. Od poslanca ni moči zahtevati, naj se vede tako, kakor kdo drugi. Ni treba povdarjati, da tega ni govoril v izvrševanji poslaniškega svojega poklica. Govoril je to vsled svojega poklica in po njegovem uplivu; to je treba upoštevati. Določbe o imuniteti so jako potrebne reforme. Razločevati je mej imuniteto v zbornici iu zunaj nje. Naš imunitetni zakon varuje nas samo pred kazenskim preganjanjem, ne pa pred disciplinarnim. Treba bi torej bilo premeniti zakon tako, da poslanca zaradi govora v zbornici ni moči preganjati niti kazensko, niti disciplinarno. Nasledki disciplinarne preiskave so dosti intenzivnejši, kakor nasledki kazenske preiskave. Kje je bil državni pravdnik, če je Spinčić res storil kakšno zločinstvo ? (Živo odobravanje!) Če je posl. Spinčič storil kaj takega, kar je veleizdaji podobno, moral bi ga bil drž. pravdnik preganjati. Če pa ni nič takega storil, potem ni umevno, zakaj se je ž njim tako trdo ravnalo. S tem slučajem je dokazano, da poslanci niso varni. (Živahno odobravanje.) Če se imunitetni zakon v tem oziru ne bo premenil, potem je bolje če se določi: kdor je uradnik, ne more biti poslanec. Govornik upa, da bode zbornica jednoglasno odkazala predlog imunitetnemu odseku. Posl. dr. Bareuther govori v imenu nemških nacijonalcev in protestuje proti počenjanju vlade. To ni drugega, kakor nov slučaj kabinetne juBtice. (Jako dobro!) Govornik protestuje proti takemu ravnanju kar najodločneje in izjavi , da bode glasoval za stavljeni predlog. Posl. dr. Lueger pravi, da ne pristoja ministru pravica kritikovati govore poslancev. Pač pa imajo takšno pravico poslanci, minister pa mora dopustiti takšno kritiko. Minister je rekel, da politike ne pusti zanašati v šolo. Spinčičeva reč nima s šolo prav nič opraviti. Kdo pa moti mir? Ta moti... (Posl. Brzorad: Vlada! Posl VaŠatv: Gautsch ! Posl B r z o r a d : In Rinaldini!) kdor ravna proti drugim narodom na takov način. Minister je povdarjal, da je bil disciplinarni svet storil sodbo jednoglasno. (Posl. Brzorad: Ker je moral!) Da sem jaz minister, bi tudi brez težave dosegel jednoglasen ukrep disciplinarne komisije. Če bi bil minister rekel: Jaz ne trpim profesorja Spinčiča, ker mi vznemirja Hrvate, da nečejo več Italijanom pokorni biti tako, kakor je prav, rekel bi jaz: A la bonheur, j prvič na železničnem tiru, sredi mej stražnicama, na obhodu; Semen ji snel čapko in ga pozdravil. „Zdravi, sosed!" Sosed pogleda po strani nanj in reče: „Zdravi!" Obrne se in gre dalje. Zopet se srečata ženi. Pozdravila bo je Semenova Ariua s sosedovo; a tudi ta ni jela mnogo govoriti; šla je naprej. Nekoč jo ugleda Semen in reče: „Kaj to, molodica, da je tvoj mož tako ne-zgovoren?" Žena malo pomolči, potem pa reče: „O čem pa na] se on 8 teboj razgovarja? Vsak ima svoje ... Idi z Bogom!" Ko pa je prešlo kakih mesec dnij, seznanili bo se vender le. Tu se snideta Semen in Vazilij na tiru, sedeta na kraj, pušita tobak in si pripovedujeta o svojem življenji. Vazilij je večinoma molčal. Semen pa je pripovedoval o svoji vasi in o voJBki. „Nemalu gorja," pravi, „pretrpel sem v življenji, a let mojih ni Bog zna koliko. Bog mi ni dal sreče. Kakeršno usodo Bog komu odloči, tako se mu pa godi. Tako je, bratec Vazilij Stepanič." Vazilij Stepanič pa potrka s pipo ob rels, ustane in reče: to je mož! Če pa pravi minister: Vse se je vršilo v najlepšem redu; o sovraštvu proti kakemu narodu ali kaki stranki ni niti govora, — ako se pa potem prečita disciplinarna razsodba, mora vsakdo reči: Vtem ravnanji je toliko nečuvene hi na v šč i ne, da se uprav roga pravnemu čustvu. (Živo, burno odobravanje in dolgotrajno ploskanje.) Podpredsednik dr. Katbrein pokliče govornika zaradi tega izraza k redu. (Ponovljeno burno odobravanje.) Posl. dr. Lueger: Če je Spinčić storil kaj nezakonitega, naj bi bil državni pravdnik zoper njega postopal. Ker je pa minister vedel, da na ta način ničesar ne opravi, krenil je na disciplinarno pot. S tem, daseministernidržal zakona, je pravice članov te visoke zbornice eklatantno prekršil. (Živo odobravanja.) Užalilo me je, da se od levičarjev ni nihče oglasil. (K levici): Zakaj pa ne govorite? (Posl. Neu wi rt h : To je naša stvar.) Ako mislite barčico svojo zaupati krmilarju Gautschu, potem vas morski valovi ne bodo daljeČ zanesli. (Glasen smeh.) Ta minister pokazal se je spretnega samo za to, da ruši, kar obstoja. (Odobravanje.) Staročehi ongavili so nekaj ž njim, oni so propadli, on pa je sebe rešil, (GlaBan smeh.) dočim njegovih tovarišev ni več videti. Minister Gautsch ni krmilar, vsaj za tiste ne, ki se ž njim vozijo. (Smeh.) Spinčić je bil obsojen, ker so to hoteli madjarski državniki. Saj vidimo, kako ravnajo z zvestimi, cesarju udanimi Rumuni prav tisti elementi, ki blate črno-rumene zastave. To je treba upoštevati, da se spozna usluga, katero je storil minister cesarja avstrijskega ogerski vla di. Na Angleškem bi ministra prisilili, da prosi pred vso zbornico poslanca Spinčiča o d p u-ščenja, daje zakrivil takšno hudodelstvo. (Burno ploskanje.) Mi bi morali ministru reči: Minister, ti si mislil, da si lokav, ti si se ognil jasnemu zakonu precej spretno, mi pa nimamo zmisla za takšne burke in tirjamo, da povrneš prof. Spinčiču odvzete mu pravice. Minister dela na to, da vsa stvar utihne in zaspi. Prisilimo odsek in predsedstvo, da se ta stvar resi še v tem zasedanju. Nekje sem čit.al, da je neki odlični član Hohenvvartovega kluba svetoval posl. Spinčiću, naj ne izstopi iz Hohenvvartovega kluba, ker bi se sicer njegova afera „obrnila na b labo stran".*) (Čujte! Čujte!) Kaj takega se ne sme zgoditi. Govornik apeluje na zbornico, naj stvari ne zavleče. (Dolgotrajno glasno odobravanje in ploskanje.) Naučni minister Gautsch izjavi, da na disciplinarno razsodbo ni uplivalo to, kateri stranki in kateremu klubu pripada Spinčić (Odločno vsestransko ugovarjanje). Pravosodni minister grof Schonborn ugovarja trditvam, da ni bilo postopanje disciplinarne komisije pravično in pravi, da je v ustavni državni nezavisnosti sodnikov vsaj tako sveta, kakor dostojanstvo parlamenta. •) Ta ,,odlični" član Hohenvvartovega kluba je posl. Klnn! Dalje v prlogi. „Ne razjeda nam in tebi življenja usoda, marveč ljudje. Ni je na svetu zgrabljiveje in zlobneje zveri od človeka. Volk volka ne je, a človek žre človeka živega." „No, brate, volk je volka, tega ne govori." „Beseda je nanesla iu rekel sem tako. In vender je ni grozovitejše stvari. Da ni ljudske zlo-bnosti in lakomnosti — možno bi bilo živeti. Vsak išče prilike, da bi ti prišel do živega, da ti odtrga košček in ga požre." Semen se je zamislil. „Brate," reče, „jaz ne vem. Naj bo že tako ali tako, to je naredba božja." „Ako je pa tako," reče Vazilij, „potem nimamo s teboj ničesar več govoriti. Ako vsako grdost vzvalivaš na Boga, sam pa sediš in trpiš — potem, brate, nisi človek, marveč goved. To ti je moja poslednja beseda." Obrnil se je in, ne poslovivši se, odšel. Vstal je tudi Semen. „Sosad," kliče za njim. „zakaj se rogaš?" Sosed se ne ozre in gre naprej. Dolgo gleda za njim Semen, tako dolgo, da mu izgiue za ovinkom. Ko se vrne domov, reče ženi: „No, Arina, i sosed pri nas je strup, ne človek.« (Dalje prib.) Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 152, daj 7. julija 1892. Posl. dr. Avgust W e e b e r izjavi v imenu levice, da bode ta glasovala za predlog, da se reč v odseka pojasni; isto izjavi za poljski klub posl. A b r a h a m o w i c z. Posl. Stal i t z (zastopnik tržaške trg. zbornice) zagovarja italijanske stranko lojalnost, posl. Bar toli (isterski poslanec) pa lojalnost italijanskih latranov. Ta govornik trdi tudi, da je bil dr. Laginja voljen samo zato, ker ga je vlada podpirala (I !)• Posl. dr. Z u c k e r odgovarja na nekatere opomnje pravosodnega ministra. Posl. dr. H e r o 1 d zavrača ministra Gaut-scha in Schonborna,. češ, da o juridični strani te stvari ni odgovoril, ter jima očita, da nista o disciplinarni strani vprašanja črhnila ne besedice. Posl. dr. Lueger zavrača Stalitza in Bar-tolija. Ko so pred nekaj leti v Trstu krstili ladijo ,, Cesar Franc Jožef L", smo videli razne stvari, a patrijotizma Tržaških Italijanov ni bilo nikjer zaslediti. Istrski Italijani so večinoma irredentovci in ker bi sosednja kraljevina mogla kdaj poželeti si to deželo, mi je ljubše, če je hrvatska, kakor če je italijanska. Na tO se je vršilo glasovanje. Zbornica vspre-jela je jednoglasno Pacakov predlog, naj preišče imunitetni odsek, jeli se je z disciplinarno razsodbo, na podlagi katere je bil posl. Spinčić odpuščen iz drž. službe, kršila poslanska imuniteta. Zbornica vzprejela je na to v tretjem čitanji s 149 proti 131 glasom zakonski načrt o uredbi stavbenih obrtov in brez debate odobrila neko pre-membo v zakonu o borznem davku, sklenjeno od gosposke zbornice. Na Dunaji, 6. julija. Zbornica dovolila je danes osem milijonov goldinarjev za avstrijske visoke šole. Pri tej priliki oglasili so se tudi italijanski poslanci in zahtevali italijanskega vseučilišča v Trstu,\ navzlic temu, da imajo že nekaj prav lepili pravic na vseučiliščih v Gradci in v Inomostu. Moravski Čehi so zahtevali, naj se obnovi nekdanje vseučilišče na Moravi. Zbornica redila je še nekatere manjše predloge. Začetkom seje interpelovali so poslanci Bnrg stal le r in tovariši zaradi rešitve Tržaškega železniškega vprašanja. Na dnevnem redu je prvo čitanje poročila budgetnega odseka glede kredita osmih milijonov za vseučilišča. Posl. L nz za t o (Trst) toži, da avstrijski Italijani še vedno nimajo svoje univerze in da so razmere v Bosni dosti ugodnejše, nego v tistih deželah, kjer stanujejo Italijani; posl. Seichert pravi, da so ti troški namenjeni za luksus in da bode on glasoval proti predlogi, ker vlada ne misli uživiti nekdanjega vseučilišča na Moravi; posl. Masaryk govori o nedostatkih na češkem vseučilišči v Pragi in pozivlje naučno upravo, naj kulturno težnje češkega naroda bolje podpira, kakor doslej. Naučni minister Gautsch pravi, da pro grama glede porabe predlaganega kredita še ne more razložiti. Posl. S a 1 v a d o r i in C a m p i tožita, da naučna uprava nič ne stori za Italijane; posl. Z a če k obžaluje, da minister moravskoga vseučilišča niti omenil ni; posl. Ros zkovski govori o razmerah na galiških visokih šolah. Po daljši specijalni razpravi, v katori so se čule razne pritožbe, vz prejela je zbornica predloženi zakonski načrt, v drugem in tretjem čitanji. Zbornica vzprej ela je potem še predlog, dajo sistirati povišanje hišnonajemninskega davka V Trstu; zakonski načrt, o zvišanji garancije za železnico Vordernberg-Hisenerz ; zakonski načrt o železnici po Murski dolini in o železnici iz Janjfc v Bugojno ter dovolila posojila za zgradbo novih vojašnic v Brodvju. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notiranje I V Ljubljani, 7 julija Čeiko-pOljsko društvo. V Krakov u, kjer živi mnogo Čehov, osnoval je tudi v Poljakih jako obljubljeni Češki pisatelj Edvard Jelinek, po vzgledu Pariških rusko-franco-skih klubov, češko-poljsko društvo, .kateremu je namen posredovati mej obema narodoma in spoznavati* drugega * drugim te* ohraniti mej njima dobro raimerje. i>ržiwno%bor#ka voliter na l>unaji. Komaj je zatisnil Ilerbst oči, že se je ogla sila cela vrsta kandidatov /.a njegov mandat. Herbst zastopal jo zadnja leta prvi Dunajski okraj, v katerem odiočujejo židovski liberalci. Zlasti dva kandidata sta, katere je treba upoštevati, žid dr. Au spitzer in pa nekdanji zagovornik demnkratiških principov , slavitelj velike francosko revolucije in Lasmi i a—dr. Kronawo tter. Tempom inutautur! Ogersket •matjnatska zbornica. V torek završila je ogerska maguatska zbor niča budgetuo razpravo, ki je bila za vlado jako neugodna. Pokazalo se je, da je episkopat cerkveni politiki sedanjo vlade jako nasproten in da je nikakor ue odobrava. Vlada morala je sklicati vse svoje privržence, da je zaprečila njej neugoden ukrep glede nekaterih določb zakona o razmerji mej katoliško cerkvijo in državo. % iiaiMj« r počastili so to veselico s svojim pohodom tudi nekateri i stopuiki vidih krogov, kakor tudi deputacija ta Cerknega Vreme bii i jo jako lepo in vit, v katerem se je vršila veselica, je že sam na sebi ličen, zato ni bilo potrebu umeteljncga lispauia, kar stane le mnogo tleskov in dela, a nema pomena za take veselice. Veselica se je pričeta s tukajšnjo rudarsko godbo, katera jo izvršila svojo ulogo jako precizno Z nekaterimi točkami je kar očarala občinstvo, da ni bilo pohvalnega ploskanja ne konca, no kraja. Najbolj je ugajal Salmičev BVouec starega Kranjca", katerega je na živahno iu burno odobravanje ponavljala. Z jednakim oduševljenjem se je odobravah« mazurko »Žežuliuka" in ,Venec slovenskih pesmij", katerega je splel bivši kapeluik rudarske godbo g. P. Sploh moramo t največo zalivalo in pohvalo omenjati odlično izvežbano godbe. Le jedna stvar nam ni ugajala: bila je preveč tujih točk. Istina, da umetnost je mejnarodna, in da so moj temi točkami slavnozriani prekrasni komadi, kakor n pr. „Die Post im VVaide", »Duet to neli' opera Norma", a pri takih prilikah bi bilo boljše nadomeščati te točke m slovanskimi, sosebno češkimi. Mislim, da je moj nasvet upravičen in se nikdo ne bode čutil s tem žaljenega, ker »dara pacta, boni srnici/ Jednako pohvalo, kakor godba, želi so tudi vrli pevci »Bralnega društva". Peli so »zborno, uprav in eoo odbrane prekrasne pesni, kakor n. pr. »Slovenca dom (Volariča), rV naravi" (Eisenhuta), »Dekletu* In »Ko gledam ti v oči" (Ncdvčda), in naposled »Trobojaici" (Volariča). Vidi se, da jih je stalo mnogo truda, {»redno so se tako izvrstno iz vežhali, da pazijo tako natanko mt vr.ako lino izničenje pesmi, ua piano iu foi te. To izrazenjo čulo bi se bilo še lej>še iu natančneje, ako bi bilo petje v ftapr.tib. prostorih ali pa zbor močnejši, kar bi bito potreba sosebuo pri nekaterih iz omenjenih pesimi. Vspored se je završil v deveti uri, ua kur je sledila razdelitev dobitkov pri kegljanji. Prvi in drugI dobitek (uapoleoudor iu ces cekin) se nista mogla razdeliti slovesno radi neprisotnosti dobileljev. Tretii dobitek je dobil g. Didu" ml., a četrti, Ba* Ijivi, g. J Š> petavec, kateri je prepustil svoj dobitek v licitacijo v Korist »Družbi sv. Cirila in Metoda". Lic tacija povzročila ie živahno vesolje, a pridobila ludi izdatno vsoto za naše koristno šolsko društvo, za kar najprcsrčucjša hvala t{ .1. Se petavcu, da se spominja S\ Cirila in Metoda ob tako lepi priložnosti. Na to je bila prosta zabava pozno v noč, pri kateri je svirala godba in so peli pevci krasne pesmi; nastopil je tudi jeden mešan zbor. Sploh je bila zabava izvrstna in narodna korist izdatna, ker takim potom pride nase ljudstvo do narodnega ponosa, kateri vede naravnost k narodni zmagi. »Bralnemu društvu" pristoja največa zahvala, da majo I Irijčani toliko narodne samozavesti, so sebno oni, kateri se zbirajo okolo njegovega središč}«. Nadciamo se, da se ga Idrijčani £«■ v večeiu številu oklenejo, sosebuo sedaj, ko se preseli v nove, prektaoue prostore. Društvo je še jako mlado (ustanovilo pe je i. 1884), a ponaša se tanko že z lepimi uspeh . Ono je sedaj v Idriji, smelo moremo trdit;, prvo v vsakem pogledu, najbolj jih v narodnem, ker ga ni še moglo okužiti nzkosrčno kleri-kaistvo. Upamo, da ostane vedno na tem pravem stališči, zato mu kliknemo : le hrabro tako naprej ! ■ z Ko/ehu 4. julija. [Izv. dop.] (Beseda v D o 1 i n č i c a h.) Navzlic raznim zaprekam izvršila se je v praznik sv. Petra in Pavla od našo vrle podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico v Dolinčicafa pri Rožeku prirejena beseda jako sijajno iu v popolno zadovoljstvo vseh navzočih. Ker Blavno c. kr. okr. glavarstvo v Beljaku na odborovo prošnjo za dovoljenje bese.de ni odgovorilo pravočasno, prisiljen je bil vrh načelnik podružnice, gosp Mat. Wutti, obrniti se brzojavnim potem do c, kr. deželne vlade v Celovcu s ponovljeno prošnjo in naposled, ko tudi od te strani ni dobil odgovora, Se na c. kr. ministarstvo za no tranje reči na Dunaj. To pa je vso stvar tako zavleklo, da se beseda ni mogla naznaniti o pravem Času v „Miru" in se jo mogla razglasiti po t iskanih plakatih še le dva dni pred slavnostnim dnevom, kar pa ni ljudstva čisto nič zadrževalo in je bilo navzočnih poslušalcev in poslušalk več nego 500 na številu. Prostor na vrtu Rutarjeve gostilne bil jo po trudu gosp. slikarja Markoviča in oitirja Rutarja primerno okrašen z zastavami in zelenjem, oder pa poleg tega Be s podobami Njih Veličanstva našega presvetlega cesarja, naših slovanskih btagovestnikov sv. Cirila in Mt toda tor škofov Slomšeka in Stross-majerja. Nekoliko korakov od hiše stal jo čez ulico lop slavolok z napisom „Dobro došli! Živio!", pod katerim se je vršil tudi v.Hprejem tujih gostov. Po 4. uri popoludne so zagromeli na bližnjem bolnicu možnarji v znamenje, da se bližajo vozovi. Poleg slavoloka razvrstila se je vrla narodna požarna hramba Št. Jakobska s ponosnim svojim nn-čelnikom, žuj)anom g. Kobentarjem, pred slavolokom podružnični odbor, ob obeh straneh pa ne-številna množica naroda, ki jo pri prihodu gospode pevce „Lirase" burno pozdravljala. Ko đojđejo pevci do slavoloka, pozdravi jih v navdušenih besedah načelnik podružnice in dokleta jih okitijo a Šopki ; pevci pa so na to s krepkimi svojimi glasovi zapeli pesen »Za domovjo se dvignimo!" v odzdrav. Koj na to so jo prrčola beseda, ki jo imela naslednji spored : 1. Pozdrav načelnikov (g. Matija \Vutti). 2. Poučen govor o sadjarstvu (g. nadučitolj /irnvnik iz St. Vida pri Ljubljani). 3, Deklamacije. 4 Oovor o slovenskem šolstvu (g. V. Legat iz Ce-lovca). 5. Igra »Svoji k svojim". 6. Domača veselica. Vse točke vsporeda sledilo so redno jedna za drugo ter navzoče vidno zanimale. Vmes pa so krasno prepevali vrli gospodje pevci „Lire" prelepe slovenske pesmi, ki so segale vsem globoko v srce. Osobito pesem »Sirota", v kateri se je gospodom pevcem pridružila tudi vrla domorodkinja milostiva gospa Lendovšekova iz Beljaka, ki je s svojim lepodonecim glasom očarala v hipu vse udeležence, napravila je nepopisljivo globok utis in ploskanju ni bilo ni konca ni kraja, tako da se je morala pesem ponavljati. Pohvaliti nam je tudi priprostoga • boka in deklico iz kmetskoga stanu, ki sta pokazala lepo svojo nadarjenost pri deklamacijah, kakor tudi stare nam znance, ki so čvrsto nastopali v igri »Svoji k svojim" ter svojo nalogo častno rešili. Navedenega vsporeda najzanimivejša točka osobito za kmetsko ljudstvo bil je pa govor g. nad-učitelja Zirovnika o sadjereji. V poljudni domači besedi in nad eno uro trajajočim razlaganju naslikal je gospod govornik vse dobrote za umnega in slabe nasledke za lenega sadjersjca, dokazoval, kako lepe letne dohodke donaša sadjereja pridnemu gospodarju in kako je saditi ter obrezovati drevesca, da hitreje donaiajo sad. Gospod govornik je obljubil svoj govor v »Miru" priobčiti, za kar mu bodo gotovo ne le samo tukajšnji Slovenci, marveč vsi naročniki hvalo vedeli. Proti večeru, ko se je vspored dovršil, zapustili so nas vrli „Liraši", ker so se morali že z večernim vlakom vrniti proti domu, in mi smo se od njih le težko ločili. Ostali pa nam bodo ie dolgo časa v prijetnem spominu. Zahvaljujemo se jim presrčno za obisk ter jim kličemo: na zopetno veselo svidenje pri kaki drugi priliki, bodisi na Koroškem ali Kranjskem. Živeli! I/ Sl40«ia imamo »Glasbeno Matico", »Filhurmoničuo društvo", katerih naloga je skrbeti ,ya godbo. Po-tuunkuje nam denarja za potrebne stvari, mauka nam še muogo kaualov, mestni uradniki prosijo Že dolgo zboljšanja plači4, tu pač ne gre si nakopavati novih troškov za godbo. Nastanil se je mestni vrtar, kar tudi precej velja. Mestne godbe pa, če bo igrala v gledališču celih sedem mesecev, ue bode moči dobiti za plese ali druge zabave, kajti to bode vsak giedahščui ravnatelj uredil kakor bode hotel. Za deželno rastavo pa se bode ž" godba drugje dobila Tudi njegova misel je, naj se vsa stvar izroči finančnem odseku. Obč. svet. dr. Maja roti odgovarja, da je predgovornik, ki je očital malomestuo stališče odseku, zato sam govoril s kmetskoga stališča. Potrebne so v mestu tudi take stvari, kot je mestna godba. Že v starem Rimu je ljudstvo zahtevalo tudi »cir-censes". Govornik so ne boji volilcev, če glasuje za mestno godbo. Uverjen je, da se s tem ne nalaga nikako občutno breme, sicer pa tudi ve, da uprav manj imovito občinstvo, za katero je govoril gosji. Kune, posebno potrebuje po težavnem dnevnem ali tedenskem delu brezplačnega razvedrila, katero jim bode daiala mestna godba, svirajoč po javnih prostorih. Od te strani se torej ni bati huduvauja. Godba, ki bode po tem ni čl tu jako dobra, služila bode tudi občinstvu, ki pohaja koncerte in gledališče, torej ne bode, kakor se jo nanašati hotelo, denar proč vržen. Da bi bilo javno mnenje proti ustanovitvi mestne godbe, je neresuičuo. Pač pa je govorniku /nano, da se je pri uekem pusvetovaoju mnogih meščanov iz raznih stanov pripoznavala potreba domače godbe in se je tudi izreklo, da bi bilo najprimernejše, ako bi mesto ustanovilo to godbo. Govornik se nadalje protivi predlogu gosp. Hribarja. Ki naučno stran stvari je že odsek pri merno prevdarjal in se pri tem oziral na mestne tiuance, katere gotovo ne bodo neprimerno prizadete, ker je upanje, da bode prišla pričakovana podpora. Ako se pa to upanje ne izpolni, potem bode tudi konec godbe, poskusiti pa velja. Nepotrebno je torej vprašati še tiinančnega odseka, kajti v kratkem času, ko bi on potem poročal, se mestne finance ne bodo niti /.boljšale, niti ne bodo postale slabeje. Govornik pravi konečno, da bo tako rad glasoval za predloge danes, kakor že prej v odseku. Obč. svet. Proeenc izreka se za nasvete odsekove. Saj mestna blagajnica ima po tem načrtu skrbeti samo sa plato kapelnikovo. Z godbo bode prišlo več življenja v Ljubljano, vabilno bode to za vnanje, in s tem bode tndi več denarja prihajalo v prid domačim obrtnikom. Obč. svet. Hribar Se jedenkrat govori za svoj predlog, da bi se načrt izročil finančnemu odseku, a obč. svet. dr. Maj aro n govori Se proti temu predlogu. Poročevalec Valentinčič pravi, da se je odsekov predlog že dovolj popi ral in branil. Ako bi se vzprejel predlog gosp. Hribarja, gre vsa stvar »ad calendas graecas" in mestna godba je pokopana. O stalnem obremeujenji mestne blagajnice ne more biti govora, kajti vsa stvar je le od danes do jutri, ako se ne bi obnesla po odsekovem računu. V gledališči se bode rabilo k večjemu 18 godcev, ostalo jih bode še dovolj za druge zabave v zimskem času. Gledališki vodja bode rad anga-ževal mestno godbo, ker bode boljša in ce-neja kakor katera koli; stavilo se bode pa gotovo to tudi kot pogoj v pogodbo, katero skleni' dež. odbor z vodjo gledališču. Vojno mini-Bterstvo bode baje restringiralo vojaške godbe na število 24 godcev in potem ne bodo mogle vojaške godbe delati civilnim godbam konkurence. Pri glasovanji odkloni se predlog obč. svet. Hribarja, da bi se izročili predlogi finančnemu odseku, vzprejme se pa po daljšem razgovoru nov predlog obč. svet. Hribarja, da naj, predno se izreče mestna godba ustanovljena, poprej mestni magistrat povpraša v poročilu navedenih faktorjev, ali in koliko bodo prispevali za godbo, ter ob odgovorih poroča obč. svetu. Za tem se tudi vzprejme odsekov predlog, da naj odsek za mestno godbo izdela statut in ga predloži obč. svetu v potrdilo. Potem se seja zaključi. Domače stvari. — (Št. Jakobsko-Trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) K našemu poročilu o občnem zboru dne 3. t. m. je dostaviti, da se je na tem zboru jednoglasno sklenilo, da bode ta podružnica imela svoj občni zbor vsako leto prvo nedeljo meseca julija, če ne bodo posebni zadržki. — (Mestna dela Ljubljanska.) Stavbena družba kranjska pričela je pretekli teden graditi kanal v podolženi Tržaški cesti do Marije Terezije ceste iu je delo izvršila že preko Latterma-novega drevoreda, tako da je tisti za šetalce zopet prost. Na Mestnem trgu so predvčerajšnjim pričeli iskopavati stare kamenitne plošče na hodnikih, nasproti mestni hiši in se bode tam začel po sklepu občinskega sveta delati asfaltni tlak, kateri bode gotovo ugajal, posebno v zimskem času, ko je Mestni trg promenada mnogoštevilnim šetalcem Iz tirolskega portira napravil se je prelaz že od VVolfovih ulic pri kavarni od »Slona* do Šelenburgovih ulic k Maiiču. Dalje se bode napravil še od bivšega Čitalničnega poslopja v »Zvezdo" in na Marijinem trgu do frančiškanske cerkve. — (Konfiskacija.) Zadnja Številka Pulj-skega »Diritto Croato" bila je zaplenjena zaradi članka „11 veseovo Flapp e una corrispondenza allo »Slovenski Narod". (Škof Flapp in dopis v ,Slov. Narodu.") Došla nam je druga izdaja. — (Za Ciril o-M e t o d i j s k i dar) nabrali so v Trstu in v okolici tamošnji rodoljubi lepo svoto 100 gld. in 10 ital. lir. — (Vinska carina.) Znižana vinska carina (3 gld. 75 kr.) za italijanska vina v sodih stopi Že koncem meseca avgusta v veljavo. To bode nov udarec našim vinogradnikom, ki jih zadene še prej, nego smo se tega bali. Zdaj se vidi, da je Italija že komaj čakala, da najde duška za preobilico svojih vinskih pridelkov. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju m e h t n e občine Ljubljanske) od 26. do (2. julija 1892. Novorojencev je bilo 20 (=33.9%o). umrlih 17 (= 28 8 °/oo)» ™eJ nJimi za jetiko 3, za različnimi boleznimi 14. Mej umrlimi bilo je tujcev 5 (= 294 »/•)♦ 'z zavodov 6 (= 35 2 »/•)• Za ošpicami zbolela je 1 osoba. — (Zrelostni izpiti.) Na Novomeški gimnaziji vršili so se dne 5. t. m. zrelostni izpiti. Oglasilo se je 11 učencev, 2 sta naredila izpit a odliko, 1 mora ga ponavljati čez dva meseca. — Zrelostni izpiti na Celjski gimnaziji pa so bili dne 30. junija in 1. in 2. t. m. pod predsedstvom dež. šolskega nadiornika dr. Zindlerja. Oglasilo se je 18 učencev, 2 naredila sta izpit z odliko, 2 pa ga morata ponavljati čez dva meseca iz jednega predmeta. — (Kako Širijo »Dolenjske Novice" omiko.) Barnum je že umrl, »Dolenjske Novice" pa fie žive in delajo resno konkurencijo njegovi •lavi. Zviti Barnum dobival je čudesna svoja bitja iz vaeh dežel, zlasti z Evrope, .Dolenjske Novice* pa črpajo aeozačne svoje vesti iz američaoskih listov, razloček je le ta, da je Barnum zaslužil milijone, Dolenjske Novice" jih pa menda ne. V duhu jih vidimo, lahkoverne ali skeptične čitatelje „Dolen. Novic*, kako se maste, čitaje nastopno »grozno novico", katero je bilo prav za prav mej »poučne stvari" uvrstiti: »V vasi Plato v severnoameriški Minezoti je mlad zakonski par, po imenu Miler. Pred kratkim je prišel v hišo judovsk agent ter je po judovski navadi silno ponujal ženi podobo kri-žaoega Jezusa. Ker se nikakor ni dal odpraviti, se je Žena tako razjezila, da je storila grozno bogo-kletstvo: Raje bi videla hudiča v hiši, kakor podobo križanega Izveličarja. — Kmalu se jej je želja spolnila. Porodila je tri tedne potem, ko je bila izgovorila strašno besedo, neko bitje, o katerem se ne more reči, je li človek, Žival ali hudič. Kakov strah, ko sta zagledala oče in mati bitje, pokrito po vsem životu z dva palca dolgimi ščetinami, z malimi svetlimi očmi, s popolnimi a »pičastimi zobmi, krempljastimi prsti, kozjimi nogami, z 18 palcev dolgim repom in z dvema kratkima ali ostrima rogovoma na glavi. A pošast je skočila precej iz postelje ter lazila po vseh štirih. Maternega mleka ne mara, pač pa išče odpadke po kuhinji in hiši ter jih žre. Pošast gleda grozno, grize krog sebe ter preti vsacerau, ki jo boče ukrotiti ; pestunja ga je moralu z vrčem na tla pobiti, tako jo je zgrabil ta spak, iz katerega res gleda nekako pravi budič. — Ljudje sploh mislijo, da je to očitna kazen za grozno bogokletstvo nesrečne matere." — Če ni proti prtobčilu te grde in neumne notice protestiral duhovnik, profesor veronauka in morale, kateri sedi v redakciji »Dolenjskih Novic", protestiramo pa mi najodločneje, kajti to so notice, da ljudi poživinijo, ne pa da širijo narodno in versko omiko ! — (Prva dolenjska posojilnica v Metliki) naznanja, da je v prvem poluletji, to je od 1. januvarija 1892. I. do 30. junija 1892. I. 363 strank pri njej naloždo kapitala 88 592 gld. 82 kr. in 252 strank dvignilo kapitala 39.578 gld. 19 kr. — (Vabilo k občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda »Pivka" v Sv. Petru,) kateri bode v nedeljo 10. t. m. ob 4. uri popoludne v gostilni pri „Reškem mestu" s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2 Poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posame/ni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Kresovi v predvečer praznika sv. Cirila in Metoda) bili so posebno mnogobrojni po Koroškem in po Istri, kakor se poroča iz raznih krajev. To je veselo znamenje narodnega probujenja iu rastoče zavednosti prav v teli krajih, kjer je pritisek tujstva najhujši. Kresovi, prižgani v čast slovanskima blagovestnikoma, so žareče priče, da sveti ogenj narodne zavednosti še ni ugasnil v teh krajih, da v njih še prebiva slovenski rod, ki se hvaležno spominja svojih največjih dobrotnikov! — Izpod Peco na Koroškem se nam še posebe piše dnu 4. t. m. ob 9'/a uri zvečer: Noč krasna; razgled nad vse lep! Kresov po celi Podjunski dolini, po vseh gorah in dolinah slovenskega dela Koroške toliko, da jih ni mogoče sešteti. Od vseh strani se sliši streljanje; tu in tam prižigajo tudi rakete in umetalni ogenj. Vse kaže, da se koroški Slovenec vzbuja, da gre na dan! Slava slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu ! — (Novo konsumno društvo) se je osnovalo v Gorici. Osnovaluega shoda se je udeležilo nad 50 domoljubov iz Gorice in okolice in iz Rojana pri Trstu. Vsprejeti so bili soglasno nastopni predlogi: 1.) V Gorici se osnuje povsem samostalna trgovska zadruga, ki se trgovsko iu upravno zaveže z »Ilojanskim posojilnim iu kousumnim društvom" ; kupovala bo blago na debelo, posredovanjem imenovanega društva v Rojanu in od svojih udov na Goriškem. — 2 ) Deleži se določijo na 30 gld., ki se plačajo najedenkrat ali v 15 mesečnih obrokih po 2 gld. ali po 30 kr. na teden. — Izrekla se je še želja, da bi se v bližnji prihodnjosti osnovala skupna zadruga za trgovino na debelo mej konsum-nimi društvi ua Slovenskem. Prav srčno želimo, da bi se dru'tvo krepko razvijalo. — (Podružnica sv.Cirila in Metoda sa okraj Komen) na Krasu slavila bode v nedeljo dne 10. t. m. praznik slovanskih blago ves t- nikov. Zjutraj ob 10. uri je maša, popoludne ob 4. uri občni zbor, potem pa veselica z govorom, petjem, deklamacijo in srečkanjem. — (Praznik sv. Cirila in Metoda) praznoval se je slovesno v šolskih zavodih pri sv. Jakobu v Trstu in v Rojanu, osnovanih in vzdržanih od naše šolske družbe. — (Loka ali Pred il?) Mej Tržaškim mestnim zastopom iu trgovinsko zbornico unel se je hud boj zaradi železniške zveze Trsta z notranjimi deželami. Mestni zastop je za Loko-Divačo, dočim se je trgovinska zbornica nedavno izrekla za Ture na zapad. Tržaški listi, stoječi 'na strani mestnega zastopa, očitajo trgovinski zbornici, da izpodkopuje s svojimi neumestnimi sklepi ugled občine. „Cittadino" označuje po vsej pravici kot veliko sramoto, da merodavne korporacije po tolikoletnem prepiru ne vedo, kaj hočejo, v vprašanju, ki je postalo za Trst pereče, vitalno. »Kako hočete zahtevati od vlade — vsklika „Cittadino" — da kaj stori, ko niti sami ne veste, kaj hočete". Tako je tudi rea. Trgovina v Trstu propada, firma za firmo umika se s tržišča, tako da sa je bati hudega poloma, ako ne pride pomoč kmalu, prav kmalu. Tako pomoč nam more dati po obči sodbi le primerna železniška zveza z notranjimi deželami. A tni trebamo pomoči precej, brez odloga; zato pa je obsojati ta mej-sebojni boj in bi bilo najumestneje složno se potezati za tisto progo, glede katere je več Upanja, da se izvrši. »Edinost." — (S u m e n slučaj bolezni v T r s t u ) Na »Piazza CuBerma" v Trstu /bolel je v torek zvečer 61 letni kmet Fran Mahnič iz Štorja. Pokazali so se pri njem vsi znaki kolere in brž so ga prenesli v bolnico ter izolirali. Z (ravniki so izrekli, da je to slučaj domače bolezni „cholera nostras", katere se vsako leto pokaže nekoliko slučajev v tern času hude vročine. Torej ui nobenega uzroka, da bi se ljudstvo vznemirjalo. — (Pevsko društvo „H a j d r i h" na Prošeku) napravi veselico v gostilni pri »Lukši" dne 10. julija 1892. s sodelovanjem tamošnjega tambu-raškega zbora. Vspored: 1. P. Stoos: „Berba", poje moški zbor. 2 M. pl. Farkaš: »Sretan imendan", udara tamburaški zbor. 3. F. S. Vilhar: »O ti dušo!" samospev tenorja spremljan po tamburi-cah. 4. A. Forster: »Pobratimija*, moški zbor b čveteroBpevom in samospevom baritona. 5. I Ivi i -nar: »Vzd bljaji slepca", udara tamburaški zbor. 6. F. Koželjaky: „Lofcitev", poje čveterospev. 7. I. Macak: »Odmevi domovinski", udara tamburaški zbor. 8 Grbič: »O bitvi" poje moški zbor. 9. K. Gbrlitz: »Popolna žena", veseloigra v jednem dejanji. Po besedi bode prosta zabava. Začetek ob 5\.j uri popoludne. Ustopnina k veselici za osebo 20 kr. — (V blaznosti.) V neko lekarno v Trstu prišel ie v ponedeljek pojmludne 18letni kovaški pomagač Anton O ražen in zahteval, naj so mu napolni s karbolno kiselino kozarec, v katerem je imel že do polovice raztopljenega fosforja. Ker so takoj spoznali, da mora biti b'azen, odvedli so ua v bolnico. Našli so pri njem nož in pismo, v katerem piše, da se hoče usmrtiti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 7. julija. Danes ob 10. uri razglasilo državno sodišče, da se smatra nekompetentno odločiti o pritožbi državnega poslanca Spinčiča. Razlogi pravijo, če se disciplinarno postopanje proti Spinčiču snuje iz sodniške oblasti dr zave, tedaj je državno sodišče po državnih temeljnih zakonih nekompetentno, če se je disciplinarno razsodilo proti Spinčiču kot državnemu uradniku zgodilo s stališča službenega gospodstva države, tedaj državno sodišče ni poklicano odločiti, ali so, kakor se trdi, državna oblastva posegla v politične pravice državnega služabnika. Škofjaloka 7. julija. Sodnik dr. Škofi C umrl. Zagreb 6. julija. Danes se je začela kaz. obravnava zoper pravnika P o e li a,« ki je bil v jezi ustrelil farmacevta Beni č a. Predsednik sodišču vitez Cuculic, zagovornik dr. Derenčin. Zdravniki so baje izrekli, da zatoženec ni duševno normalen. Občinstvo pre-napolnilo vso dvorano. Zanimanje za obravnavo velikansko. Dunaj 7. julija. Levica in nemški na-cijonalci popolnoma razdvojeni. Taafte je levičarjem baje obljubil razdelitev sodnih okrajev na Češkem, o koncesijah notranjeavstrijskini Nemcem pa ni hotel ničesar slišati. Dunaj 7. julija. Ministerski predsednik grof Taafte odpotoval danes v Nalžov. IŠ1 7. julija. Cesar se pripeljal danes zjutraj. Peterburg 7. julija. V Astrahanu nastali izgredi. Delavci zapustili delo-iz strahu pred kolero in se niso hoteli podati v karanteno. Vojaštvo jih prisililo. Već ranjencev. Razne vesti, * (Iz Črne gore.) Dne 2. t. m. dojiolnil je Danilo, sin kneza črnogorskega prestolonaslednik, 21. leto in postal polnoleten. Na Cetiuju, kakor po vsej ČVnigori, praznoval se je ta dan Blovesno. „Glas Črnogorca" izšel je v praznični obliki. * (Letina.) Po poročilih iz raznih krajev naše države, posebno iz Ogerske, Moravske in Galicije bode letošnja letina prav dobra. Posebno veliko se bode pridelalo žita. Rži bode manj nego lani, oves in ječmen kažeta izvrstno. Posebno dobro obrodila je ogršica, kar je le redko. — Iz Rusije prihajajo manj povoljna poročila in ne bode letošnja letina mnogo bolja od lanske. * (Samomori v nemški vojski) se množe in so dosegli izredno veliko število. Tako se je samo v mesecu aprilu letošnjega leta usmrtilo 23 nemških vojakov, torej skoro vsak dan jeden! če se spominjamo, kako se ravna z vojaki v nemški vojski, se pač ni čuditi tej žalostni prikazni. * (Cel municipij zaprt.) V Mesini v Siciliji zaprli so župana, podžupana, mestni in občinski zastop, tajnike in mestnega notarja, ker so že dve leti sleparili pri volitvah. Vsi bodo prišli pred porotnike. a.đ.n.o dr 9} ljubljanski SoVcoV- VABILO VEČERU kiittr t O JSTJ k rsr i <: >n it. Začetek ob 8. uri zvečer. UBtop je prost vsom članom narodnih društev Ljubljanskih in njihovim rodbinam. K obilni udeležbi vabi najmjudnojs Odbor telovadnega društva „Ljubljanski Sokol''. t**mi> *** + + **> i il ***** JTlljCl: 6. julija. Pri HtfclMl t KupfuiiHchuiiud, Kihiiuui z Dunaju. — Suicuk \l Pra«t«. — Globucuik iz Velikih Ladu. — Sofija iz Trsta. — Kotnik iz Vrhnike. — Brsndst&tter iz (Irailca. — Krakar p Kuko. Pri Momi llirpchl, Seknles, Pik, Konig, Pola« tschuk, K ral /. Dunaja. — Blieai i/. Kamnika. — 1lOt/.luan i7. Kodovja. —- Ludur iz (Jradea. — Do.eno iz Trsta. — Oroden iz Idrije. Pri |uiu«*iii kolodvoru s Kaudorj iz Prago. — Brana z Keko. — Schaclinor iz Trsta, Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje liarotnetra v mm. Temperatura Vetrovi Not>o Mo-krina v mm. —> 1" 7. zjutraj 2. pupol. H. zvefier Srednja 786 i» ■■. TM 51 mm. 7S;Y4 mm. teiupuratur l»-2° C 81*8*0 15 9° C a 20 ti", im ■L sov. si. J/.ll. hI. jzli. 1-8 n obl. d. jas. obl. ad nort '- r> mm. dežja. ualooi. 17799783 XD-o.nsLj£i!k:a. torza dne 7. julija t 1. včeraj — danes Papirna renta.....gM. 96-80 — gld. 95 25 Srebrna renta.....„ 95 10 — „ 95 10 Pilata renta......, 11290 — „ 112-85 5% marčna renta ... „ 100*70 — „ 100 70 Akcije narodne banke . . , 994-— — B !»95*— Kreditne akcije .... „ 31550 — „ 315-75 London........ 119-60 — „ 11965 Srebro.......„ —*— — „ —'— Napol........„ 9 51 — „ 951 C. kr. cekini...... 5«8 — , 5«9 Nemške marke .... , 58*66 — „ 58*65 4*7„ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 gld. — lir Državne sreCke iz 1. 1864 . , 100 „ 182 , 50 „ Ogerska zlata renta 4°/».......tlff ,30 , Ogeraka papirna renta 6°/0......100 „ 40 , Dunava reg. arecke 5°/0 . . . 100 gld. 122 „ — , Zemlj. obč. avstr. 4«/,7o zlati ZRsf- ,isti * • » 4<) ■ Kreditne srečke......100 gld. 189 „ — , Rudolfove areč.ke...... 10 „ 23 , 75 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 168 , — „ Tramway-drust. velj. 17«) gld. a. v.....236 „ 50 m Zahvala. V naSi neizrecni bolesti o britki BUirti našega dobrega iu ljubljenega sina Alojzija Murgel-na dijaka V. gimnazijskega razreda nam je nemogoče posamezno zahvaliti se vsem onim, koji ho se nas v času nadu neizmerne žalosti spomnili ter nas tolažili ali pa darovali krasne vence našemu ljubljenemu ranjcemu. Presrčno zahvalo izrekamo gospodu gimnazijskemu ravnatelju, gospodom profesorjem, gospodom uradnikom in tovarišem ranjcega za tako mnogobrojno mleležitev pri pogrebu. (Jospej Ani Se-ftekovi in drugim goapem ter dijaku Aleksandru S c še k u zahvalimo se za vsa dobra dela in pomoč v S Vrbo tako slovesnega sprevod«. Nadalje izrekamo najtoplejšo zahvalo gospodu pomožnemu uradniku Barboriču. kije našega nesrečnega sinkota, kateri je Bvojemu sošolcu pri plavanju življenje rešil in se sam potopil, iz vode potegnil. Vsem dobrotnikom naj milostivi liog povine! V Novem mestu, dne ti. julija 1892. (788) Rihard Murgel in rodbina C. kr. kontrolor glavne davkarije Zdravstveni dlstrlktnl zastop sod* nega okraja < rtioiiiMl jnkega naznanja vsem prijateljem in znancem, da je distriktni in ognjegasni zdravnik gospod posestnik zlatega križca za zasluge previden s sv. zakramenti, danes, dne 5. julija, ob 3. uri popoludue, v 62. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v Črnomlju dne 7. julija 1892, ob 8. uri zjutraj. (787, Črnomelj, dno 5. julija 1892. Zdravstveni distriktni zastop sodnega okraja Črnomaljskega. Posestvo na prodaj. V trgu Sevnica ob Savi proda se iz proste roke posestvo, obstoječe iz prostorne nize, gospodarskega poslopja, velikega vrta, polja in hoite. Hiša pripravna je za vsak obrt. Vso natančneje pogodbe pove (786-D Franc Kragl, Uranje, posta Sevnica (Liehlen»ald). 1 1 ti Uran in Večaj Ljubljanu, Gradišče, Igriške ulice št. 8 f priporočata (510—12) p. n. Častitemu občinstvu svojo veliko zalogo tt-s elico-vrst-nili. pečij in glinastih snovij kakor tudi st «»nio, ker upliva ugodno na tek in ua prebavo; raztvarja sluzi in zgoščave in je posebno dobro: 1.) pri boleznih na Želodci, namreč: kroniakem želodčnem katara, ako kdo nima teka, ako ne mora prebavati, pri dispepsiji itd.; 2.1 pri colotnih dihal, jeter, ledvic in toča vodov; 8 j kot najčistejša, naj-prijetnejša in najbolj zdrava dijetetična pijača sploh, in sicer: čista ali zmešana z vinom, konjakom, mlekom ali s sadnimi soki. (634 — 6) Veseli me, da Vas morem obvestiti o izredno ugodnem uplivu „Ilvgiea-vrelca Kronskena-studenca". Doslej priporočal sem ga zlasti postarnim ljudem, kateri niso mogli zalizivati drugo kiseline. Uspeh je bil vedno nad moje pričakovanje ugoden, tako da morem na podlagi Bvojih skušenj to vodo zlasti tistim, kateri bolehajo za prebav* nimi težkotami, priporočati kar iiajtopleje. V Dudimp-ešti, dne 31. maja \Hti7. l»r. Kviien pl. lMrkler, dr. med. in cbir., magister porodništva, bivši bolniški zdravnik in član c. kr. družbe zdravnikov. KXXXXXXXXXXXX»XXXXXXXXXXXXX I Preselitev prodajalnice. | Prodajalnica 5 oljnatih barv, firaežev, lakov in kleja * AD. HATJPTMANNA | Je nedaj |f * na sv. Petra cesti h. št. 41 * ob vogalu Reseljeve ceste v lastni liicl. * Filijala: Slonov«1! ulio© št. IO—liž. (774—2) £g XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. lela. Priznanja in priporočila Iz vseh krajev monarhije. „ „ velike tudi u» »Uroke. 9 I. kranjska izdelovalno žicastih žimnic in žicastomrežnih postelj Ijjiiltljuiia (Nltska), poleg KoMlcr-feve pl varne priporoča alčaste zimnice na|hol|se vrste cm otroške postelj« po ul«l. in več, •» n » (211—35) Zalagate)) za bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naroČila se točno izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene Koncesij onovano društvo komisijonarjBT pripoi(m'-.t se slavnemu občinstvu stolnega mestu za uuročila pri selitvah katere izvršuje točno in ceno. Uaoja se tudi mtznnniti, da si ju sedaj pftiskl bnlo velik voz za selitev pohištva v katerem je pohištvo obvarovano proti vsaki vremenski nezgodi. Ker kiijo posla selitve popolnoma veSfti in tudi za vnuI&o nUimIo jatiM-imo. prosimo mungobrojnih imroftil. — NaroČila se izroče lahko vsakemu komisijonarju (ki nosijo rudeče kapice). Vzprejemajo se tudi naročila za selitev na deželo. S spoštovanjem (784—1) Koncesijonovano društvo komisijonarjev \r Li j ubijani. CHOCOLAT MENIER izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolti. ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (902-24) 50.000 kilo. Dobiva bo v vneli speoerljaklh, dellkatei-prodajalnioah in kondltorljah. Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne". ■ia^HHBMBSBaBBBBBlsBSBBVBHsHBBHHI sHnHsl