47. številka. Trst, v torek 26. februvarija 1901. Tečaj XXVI ..Edinost ., t itakrat n* dan. mun ned-lj <» ^ ufliiif. ot> 4. ari i7«6er. Sur-M'ntiiH IMAS: ea celo leto........24 kron z*, pol let«.........12 - zn fietrt let*........ 6 - ta en me*ec........ 2 kroni * *r >ćnuio 'e plačevati naprej. Na na-.^be hrer prilog v iMrf.^r.m*- uora^R >zira. __*> \ g ■ o lobakarnah v Trutu fw» prodajajo p^ kiiiezne Številke po fi atotink (3 mg; evpii Tr*ta pa po 8 atntink '4 rf^fc^ T>|*foa h7S» Min cs t Oglasi ■e raćunaio po vrstah v petitu, /-h več-cratno naročilo s primernim popustom PosianH. OBnirtniee in javne zahvale do-mači otrlnsi itd. »e računajo po po>ioi:be Vsi dnpini naj pnftiljaju nredulflt* u Nefrankovani dopisi ae ne apreiemaja Knkopiri se ne vračajo. p Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. uluitll J* KUf Naročnino, reklainaeiie in «»i£lane Ht»re-iema upravniHvo. Naročnino in oelaae e plačevati loeo Trst. L redniAl vo in tiskarna ne nahajata v jlici Cariutia *tv. 1*2. V pravniStvo, In »prejemanje lii>vr:il«» v ulici Mulin piccoio siv. :», li. umirit. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik kon orcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Ljudsko štetje v Istri in v Trstu. Interpelacija |>osIan»šinj, v krajni občini i'res, v kateri govore italijanski kakih 2<>0 rudltin v mestu Cresa in 2 do ."> rodbin v j kmečkih občinah, v vseh drugih pa, v meHtu in v kmečkih občinah, hrvatski, komisarji /.a ljudsko «tetje niti ne vprašujejo o občeval-nem jeziku, ampak kar pišejo »italiano«. Ako posamični prebivalci vprašajo štetvenega ko-m ina rja. kateri občevalni jezik da je vpisal, odgovarja jim: »kateri drugi nego italijanski?!« Ako mu ljudje oporekajo, da to ne odgovarja resnici, ker oni govore hrvatski in da naj tudi tako vpiše, odgovarja zopet: Jaz zapišem, kakor l-očete, tudi arabski, ali glejte, kaj delate, vi živite z nami, mi vam ne damo nobenega dela več. In če mu pravijo, da bo oni, ki krivo izpoveduje, kaznovan z denarno globo, potem odgovarja on: »Kako denarno glol»o?« 4'. kr. |x»lirični oblasti je bilo to prijavljen«*. V davčni občini Ounski, krajna občina I>išinj mali. je «>d občine nameščeni štet ven i komisar jn.zval ljudi v svrhe ljudskega štetja v hišo krajnega župana, v kateri pe nahajajo urad. gostilna in proda jalnica. Ljudem je rekel, da je ukazano tako, naj izjavijo, da govore italijanski. Ko mu je neka žena rekla, da vsi v tem kraju govore hrvatski, jej je odgovoril: »Ako porečete, da govorite hrvatski, l>o tO vaša poguba«. Zidarju Martinu Karčiču je rekel: »Pazite, jaz ne U>m kriv, ako ne dobite več dela, :«ko izjavite, da govorite hrvatski«. Mnogi so izjavili, da govore slovanski, komisar pa je zapisal »italiano« . Drugi mu pravijo v hrvatskem jeziku : ».laz govorim, kakor ine čujete« in komisar — »italiano«. Drutre, ki mu pravijo, da govore »slovanski«, vprašuje, za koga so glasovali o volitvah, in ako mu pravijo »za Istro«, piše v rubriko »o ofcčevaloem jeziku« »italiano«. Vsakdo, ki mu pravi, da govori hrvatski, se mora prepirati žnjim, predno zapiše to. -Teden teli je rekel, tla se pritoži na e. kr. politiški oblasti. Ko je štetveui komisar izvedel o tem. je rekel: »da* se nič ne bojim, jaz vem, kaka navodila mi je dal c. kr. okrajni glavar (prav za prav voditelj e. kr. okrajnega glavarstva}«. Ali postopanje komisarja za ljudsko štetje res odgovarja in-strukcijam c. kr. oblasti ? Na tak in sličen način se vrši ljudsko štetje v Istri v onih kraj ni h občinah, katerim stoje na čelu Italijani ali pristaši italijanske stranke. 1 s t o t a k o, če ne huje, se vrs ljudsko štetje v mestu tržaškem in v okolici. Predaleč bi zavelo podpisane, ako bi navajali posamične tozadevne slučaje, katerih nekateri so se drugim potom dali na znanje c. kr. ministerstvu za notranje stvari. Podpisani se omejujejo na konstatacijo : da hišni gospodarji v mestu tržaškem j>ote za ljudsko štetje, ako so slovenski izpolnjene, vračajo strankam ali pa jih izpolnjujejo kar sami in na druge pole, ne da bi vprašali stranke, da, niti da bi jim hoteli pokazati, kaj so pisali ; tla so celo pri nekem duhovniku spremenili besedo »sloveno« v »italiano« ; da se magistrat brani izdajati slovenske pole in da sekcije za ljudsko štetje vračajo pole z vprašanje do njegove ekscelence gospoda mi-nisterskega predsednika in voditelja minister-stva za notranje stvari : Je- li njegova ekscelenca — v varstvo pravice in zakona — pri volji, da izda podrejenim oblastim v Trstu in v Istri stroge odredbe, da se popravijo falzifikacije, že storjene iz strankarskih ozirov, in da bodo vspehi ljudskega štetja, za katerega resničnost so odgovorne državne oblasti, v prvi vrsti pa ministerstvo za notranje stvari, odgovarjali resničnim odnošajem? »Slovenskem Pravniku« pa kaže, da najviši sodni dvor tudi vkljub zahtevani strank odreka slovenskemu jeziku ono pravico, katero vživajo vsi drugi jeziki in vsi drugi avstrijski narod i, katera pa je zajamčena tudi slovenskemu jeziku. Ako je najviše sodišče v ka-zenskopravdnem redu našlo formalen razlog za zavrnitev predloga, imelo pa je vendar stvaren povod, ugoditi predlogu, ki je zahteval pravico, ki bi se po lastnem statutu najvišega sodišča m o- 2. Je li njeg. ekscelenca pri volji, pokli- rala »e x o f f o« vršiti! cati odgovor one, ki so zakrivili talzifikacije? Ravnopravnost na najvišem sodišču. Italijani, ki štetejo komaj šest sto tisoč duš iii ki so zlasti v Goriški, v Istri in v Dalmaciji v veliki manjšini, uživajo pravico, da se uporablja italijanski jezik na vseh razpravah in na vseh instancah in tudi na najviših, da, rabi se ga cel6 za uradni v inter- V ravnokar izišli številki »Slo ven- nih stvareh ; — a slovenski jezik, katerega zahtevo, naj se iste izpolnijo italijanski ali 8kega Pravnika« čitamo, daje c. kr. se poslužuje poldrugi milijon skupaj živečih najviše kakor kasacijsko sodišče z dopisom zvestih državljanov, ta jezik se ne upošteva, od 19. decembra 1900 št, 15715 zavrnilo temu že desetletja odrekajo najviši sodni predlog branitelja Marije B., ki je zahteval, funkejonarji v zakonu zajamčeno, da — nada s. mu napravi in dostavi slovenska ravnost predpisano rabo! razsodba. Sodišče je utemeljevalo to svojo A še najhujše in naravnost poniževalno odločbo s formalnim razlogom, da naj- za Slovence na Primorskem je to, da od višemu kasacijskemu sodišču v kazenskih najvišega sodišča dobivajo ita- stvareh pri stoj a jo zgolj le odločbe in odredbe, 1 i j a n s k e razsodbe! Italijanski jezik ki so v kazenskem pravdnem redu natančno torej ne le da uživa enakopravnost z nemškim označene, da pa se v dotični vlogi zahteva jezikom, česar mu ne zavidamo, ampak uživa _„ „ . „ , odredba kasacijskega dvora, ki ue spada v pred pravice proti slovenskemu jeziku, obče valni jezik, in da v mnogih slučajih, na-I 0j-v,r £ i j; kazenskopravdnega reda. katerega pomaga tlariti v lepi slogi z nem- sprotno izrecni na poved bi stranke, vpisujejo! g ^„^ ,ja najviše sodišče noče izdajati ščino. italijanski jezik kakor občevalni jezik ; da »i-) g 10 v e n s k i h odločb, krši obstoječi Takemu postopanju je narediti konec, lijo stranke, naj pod p šejo štetvene pole, ne veljavni zakon. S 27 ees. na ten ta od — da bi bila rubrika »občevalni jezik« izpol- j (jne njena ; da onim, ki se branijo to storiti, 1 0l>sega statut za c. kr. najviši sodni in ka- u prejo takemu kršenju obstoječih zakonov in irroze z denarnimi globami ; tla izvestne no i sacjjski dvor, predpisuje določno, da mora <]a A neprestanimi pritožbami prisilijo mero-tice delajo le s svinčnikom in pišejo potem. najviše sodišče vse svoje odločbe in razloge dajne faktorje, da zakoni, ki so dobili in kar hočejo ; ter da celo tiste štetvene komi 0 razpravah, ki se niso vršile v nemškem, imajo najvišo sankcijo, ne ostanejo le na pasa rje, ki ne fabricirajo dosti Italijanov, napa- j temveč v kakem drugem jeziku, izdati v pirju, temveč, da se bodo v istini uveljavil..:,. »„...'u«-«..).! • _ • I- .. .. !....„.. . .V, .. ! r. !• .1 v_ 1*1: inaitriČA OnillSAP IIP 111», ištCVU nemški ter da o tem žalijo slovenske stranke, oziroma njihovo narodnost; da v okolici komisarji za ljudsko štetje v rubriko »občevalni jezik« z »italijansko« izpolnjujejo, ko so: ali le par be ed govorili z jednim ali drugim členom rodbine, ali ne da hi bili stranke vprašali za občevalni jezik, ali ne da !>i pokazali, kaj so pisali; da se branijo vpisati slovenski jezik kakor občevalni jezik, kakor je bil isti napovedan od strank, da pozivajo stranke, naj italijanski jezik prijavijo kakor _ ____________ces. patenta od — Naših državnih poslancev, kakor tudi za- dne 7. avgusta 1850 drž. zak. št. 325, ki stopnikov strank naloga pa bodi, da se krepko dajo na magistratu Ker pa bi bilo ljudsko štetje, izvedeno na tak in sličen način, naj veča ironija in ne ker »občevalni jezik« za podeljevanje pravic v cerkvi, šoli in uradu dostikrat, če i s te in j e z i k u, v k a ter j m seje raz- ljalj. kajti, če je najviše sodišče ne upošteva p r a v 1 j a 1 o na prvi instanci. Jasna je pravičnih zakonov, kakošno naj bo potem ta določba za vsakogar in tudi za nejurista Iiaše zaupanje do sodstva ?ploh, zlasti do bi bilo to, kar bi moralo biti po jasnih do- j jn y.,to Se ne moremo prečuditi, da jo vedoma istih instanc, ki se krčevito branijo uporab- ločilih zakona ; prezira najviši sodni dvor, ki je v prvi vrsti Jjati naš strokovno razviti in za vsako raz- pokliean ščititi in uveljavljati obstojoee za- pravljanje do cela sposobni slovenski jezik?! ,------ . —....., —........................, — kone, kajti najviše sodišče še do danes ni tudi povsem neopravičeno, žal, v resnici na- izdalo nobene slovenske odločbe, čeprav je domestuje »narodnost«; ker se,s tem delajo j rešilo že brez števila čisto slovenskih pravd, največe krivičnosti in nezakonitosti; Glede rabe slovenskega jezika na naj- ker se c. kr. vlada ni ozirala na svoje-1 višem sodnem dvoru so podali slovanski dr- dobri: nujni predlog, stavljeni odstranjenje | žavni poslanci in tudi deželni poslanci v _ teh nezakonitosti, naj bi namreč izdala na-j kranjskem deželnem zboru že več opravičenih pišejo v »Information«: V mladočeških kro- redbe, da bi se mesto ali vsaj poleg obče-j interpelacij na visoko vlado, toda ta prezira gih se nadejajo, da se jim posreči — ne da valnega jezika določala narodnost državlja- j take povsem opravičene pritožbe in ničesar bi morali poseči po formalni obstrukciji nov, ne da bi vplivali nanje od katere-kol i I ne ukrene, da bi najviše sodišče vendar en- strmoglaviti Korberja, ker je nemogoče, da strani: krat začelo izvrševati § 27 navedenega jas- bi isti državne potrebe in predlogo o kon- si dovoljujejo podpisani staviti nastopno) nega zakona. tingentu novincev izvel do gotovega termina. Politični pregled. V TRSTU, dne 2«i. februvarja 1901. O položaju- I/ parlementarnih krogov P O n L I S T K K Šaša. Zofka K v e d e r V fantastičnih bojah prikazoval se jej je svet v domišljiji. Nikdar še ni videla nobenega mesta, nikdar videla drugih inteligentnih ljudij izven starega strogega maršala, njegove drobne ginpe in druge družine z grada. Ni še ugledala večje vode razun domačega potoka, niti videla druge cerkve, nego male razpale vaške kapelice. Železniški brlizg jej še ni šumel v ušesih in vse druge iznajdbe našega stoletja h* jej bile tuje. Iz knjig je izvedela to in ono in grajski učitelj Vasilij jej je pripovedoval o tujini, a vendar ni mogla utneti vsega. I>uh jej je prikrojeval pod o I »e o tem in onem, ki so se pa vse razlikovale od resniee. Vse je bilo megleno, zastrto, mešano v njenem mišljenju o daljini. Samo ljudje ti so jasno stali pred njo s svojo srečo in nesrečo. Vse seljake je premotrila, vse njih lastnosti si zapamtila. In potem je čitala o tujih ljudeh, o omikancih in našla je, da so modelirani iz istega mesa kakor se-ljaki. Ta dober, ta slab. malo bolj hinavski j ii prikrit, kakor tip njegove vrste mej njenimi rojaki, a vendar isti človek z istimi strastmi in napakami. In vstajali so pred njo ti tuji ljudje, nasmihali se jej, ali jo motrili s strupenimi pogledi. Mala sobica je mrgolela fantastičnih ]>ostav, raztezala se v veliko širno ravan in ona se je pehala tnej temi ljudmi — mej svetom. Babica je zastokala in iluzije so se razpršile. Mala svetilka je brlela na mizi in temna viharna noč je silila v izbico. Dih je odprl vrata in plamen svetilke je plapolal v vetru. Zaprla je vrata, privila luč in zopet sela k zglavji. Pred njo je pojemalo življenje stare babice, vela ustna so drhtela v molitvi in roka je slonela na glavi mlade unukinje. — Šaša, moli — je zašepetal t bolnica. Šaša je pokleknila blizu ležišča, pokrila lice z rokama in vzdihovala molitve k sveti l>ogo- ! rodici božji. Zadnje bitje, ki jo je ljubilo I in negovalo, se je poslavljalo od nje. Počasi ! so jej solze prilezle izza trepalnic in kapale na nagubani obraz starke. Saša je molila. Zunaj se je zaganjal veter v okna, starka je dihala v zadnjih dihih. Šaši pa je bližina smrti pretresala mozeg. A tudi v tej resni uri čutila je v srcu moč volje in v duhu se jej je vzdigalo življenje v svetu liki fatamorgana |>otnikom v puščavi. Delo — boj — zmaga ! Zdelo se jej je kakor da jej nevidna moč vliva življeuskega eliksira v žile. Bolnica pred njo je težko hropela. Ona je klečala tik uje, a udje so se jej raztegavali in skočila bi bila venkaj v temno veterno moč in dirjala v tmino, raz-tegavala roki in kričala v vihar: »Hočem živeti hočem!« Stresnila se je. Spomnila se je pravljice o vampirjih, ki srkajo iz ljudij življenje in moč. In zdela se je sebi tako pošastno bitje, ki iz tujih trupel pije moč. Vzdihala je in molila ter pritiskala svoja vroča ustna na mrzlo roko umirajoče starke. — — — In babica je umrla in Šaša je odšla v svet. n. Moskva. — Pozlačene kupole, krasne palače, divna svetišča čara nam fantazija <» i tvojem imenu. A vendar, stara rezidenca, ti pravo središče ruskega carstva, tudi bedo skrivajo tvoje ponosne zidine, tudi siromaštvo se plazi krog tvojih katedral. Moskva. — Sveta si Rusu in štovanje do tebe vjelo se je v srca vseh Slovanov. Sto mislij, sto čuvstev se vzbuja v prsih, če kdo imenuje tvoje ime, ti starodavna stolica slovanstva ! Moskva. - - Stara ozka predmestna ulica visoke resne, stare hiše, bledi, bolehni ljudje. Kakov Žid v dolgem zamazanem kaftanu plazi se okrog zidov ali se tropa umazanih otrok zbira pred hišami. Siromaštvo se potika tu okro^ in bogatina noga ne stopa po tem starem poškodovanem tlaku. (Pride še.) Od tod; prihaja «a i m »za ta j e v a nje Mladočehov zadnje »ini vzli<* vsem provokaeijam. Od naslednika g«»s|>odu Kortierju se nadejajo, da grofe Verterja bistra ni kakor predsednika zbornice in da na ta način da < 'ehom nekako satisfakcijo. Kakor prihodnji in o ž se označa baron G a u 18 c h, ki se bo — p«» na/iranju Cehov — opiral na koalicijo desnice z usta vovernim veleposesi voui. Kakor InhIoA' češki m;n -ter-krajan »e imenuje gospod dr. Kngel. Iredentizem Glavni italijanski ilustriram l«st »I/ Illustrazione italiana« prinaša članek »Volitve v julski Keneeiji«, v katerem govori o zadnjih volitvah v »italijanskih « [»okraji nah I'r.morja, ki so še {»odrejene Avstriji. V tem članku slavi seveda na vse preteke italijansko borbo proti navalu tujin-stva. Na i-ti način piše tudi v drugem članku (t Zadru povodom izvestja o delovanju zaderske »J^ge«. Hrvatska« opaža k temu: In tako lahko rečemo, hod avstrijskih mest izreka pričakovanje, da I m »do ljudstvu zvesti členi zl»orniee jtodancev z vso močjo delali na to, da l*o slednjič od[»omagaiio opravičenim pri-utihatn prebivalstva in da l»o zadovoljeno željam piebivalstva«. Zupan iz liolcana (Tirol) in drž. poslance dr. IJera(h"iier je o zaključku aj»ostro-firal nav/'»če župane: »Posrečilo se nam je, da smo v viharnih časih mirno in zložno delali skupaj. Mi nimamo nikakega poslovnega reda. nobenih predpisov o razpravnem jeziku. a v/Te temu so bile skoro vse nar110 pa, kar koncediran 1/. lastne volje, to ne l>oli-(ic>-; »od župan dr. Peratboner je torej se svojimi sladkimi liesedami pokazal s prstom na one. ki so krivi, da v parlamentu ne more prit; do miru. Posta vi vši v izgled posto[*an je nenemškib županov na shodu. je |»ovedal, kdo je kriv. da v parlamentu ni tako!! Nemci s*> krivi, ki se ne zadovoljujejo z brezprimernini sanM »zatajevanjem Slovanov, ampak hočejo vrhu tega še poniževati. Ali klasični so Nemci se -vojo zahtevo, da bi se v parlamentu smelo govoriti in razpravljati samo nemški. < >ui so vsi iz -«-i>e. ako se kakega nemškega državnega uradnika, torej plačanega od države, to-rei od vseh naru h»v, sili. da se mora prnčiri jeziku prebivalstva: to se jim vidi krivica, nasilje, če gi»s|H»dar zahteva od svojega služabnika, na; -e vsposobi za služIm, v katero ga je v sprejel. Isti N e m e i pa bi hoteli siliti slobodno izvoljene z *-s t o p n i k e n a r o d a, da se m o r a j o učiti nemščine, torej tuji je- zik!! Tu vidite vso absurdnost in nezasliša-nost postopanja Nemeev ! Tržaške vesti. »Slovenec« je na obrambo gosp. dra. Ciustava Gregorina v stvari ribiškega društva odgovoril z notico, ki ima nekaj klasičnega na sebi ; to namreč, da nič ne govori o ribiškem društvu, ampak obeča odgovor za prihodnje. No, tudi to bi bilo na vse zadnje utnevno, ali stvar postaja klasična še le po dejstvu, da »Slovenec« zopet spravlja v razgovor stvari, ki niso v nikaki zvezi s prepornim vprašanjem in hoče tako -- ta finesa je menda v noveji čas postala v navado pri »Slovencu* — potisniti prepir na drug teren. Dr. (.iregorin i je menil, da z njegovo obrambo so računi sklenjeni. Sleherni človek z normalnim človeškim razumom bo umel to tako, da je dr. Gregorin misiil le na prepir radi ribiškega društva. »Slovenec« pa jo je kaj spretno (ali pa nerodno) zasukal, češ: »To tudi mi mislimo. »Sklenjeni računi* mej nami iti tržaškimi prvaki bili so že takrat, ko so pač prihiteli delat stafažo liberalnemu kranjskemu Sokolu (i>ila je veselica!), na katoliški -hod, ki se je bavil /. mnogimi gospodarskimi vprašanji, pa jih ni bilo.« No, no, no! Le se ne preognjevito zaletati v — odprt: vrata ! Ni res. da so šli Lržaški prvaki delat stafažo liberalnemu Sokolu, ampak telovadno društvo »Tržaški Sokol« je poslalo deputacijo na slavnost telovadnega društva! česa naj išče telovadno društvo na — katoliškem shodu?! A drugo vprašanje je, kako politično menenje in prepričanje imajo posamični členi takega drnstva. ali n e kakor taki, ampak kakor 1 j u d j e, kakor možje?! Mar ni n. pr. v družbi sv. Mohorja ljudi različnega političnega mišljenja?! No, tudi na to stran lahko odgovorimo »Slovencu«. Sklepa, da tržaški in istrski Slovenci ne pojdejo na katoliški shod, niso storili tržaški prvaki, ampak tržaški in istrski prvaki so sklenili tako na skupnem shodu v Trstu. In sicer soglasno, torej tudi z glasovi navzočih duhovnikov! Morda želi »Slovenec«, d tudi širšemu svetu povemo glavni vzrok temu sklepu ?! Saj njemu samemu bi moral biti znan, kajti — v kolikor smo poučeni mi — je neki istrski duhovnik pisal pojasnilo gospodom v Ljubljano. Tržaški in istrski Slovani, ki dobro vedo in čutijo krvavo na svoji lastni koži, kdo vse jih tejve, se ne morejo udeležiti nobene javne manifestacije, na kateri se proglaša princip, d a in o ramo š k o f e p r i p o z n a t i tudi kakor svoje politične in narodne voditelje. Kdor zahteva to od njih, zahteva — samoubojstvo. Ako bi se m: tako daleč spozabili, da bi svojo narodno 111 politično usodo položili v roke kakega Flappa, potem gorjč naši narodnosti! < »orje naši duhovščini ! In vsled tega tudi gorjč verski stvari ! ! Ste-li zadovoljni z odgovorom?! Če ste 1 ali pa niste), vsprejmite še zagotovilo, da je dr. Gregor 11 preresen in prepameten človek, da bi ga bolelo neslano zasmehovanje o »glavi tržaškega prvaka«. K seveda: če so Italijani, pot eni je to — kaj druzegs! Vse mesto je že v nedeljo zjutraj govorilo o oni petorici Italijanov, katere so v soboto zalotili na I rste-niku in katere so orožniki odveli v zapore, ker so na sumu, tla so v tesni zvezi s požari v gozdičih po okolici. Vse mesto — pravimo — le »Piceolo« — tisti »Piccolo«, ki je prej točno vedel in glasno trdil, tla so naši okoličani požigalei in barbari, tisti »Pic-coh «, ki sicer v vsako stvar, iu naj bo še tako smrdljiva, vtika svoj židovski nos, ki ima povsodi svoje »reporterje« in ki ve za vsaeega mačka, ki je crknil v kakem kanalu tržaškem, ni vedel še v nedeljo prav čisto nič o junakih, katere so bili domačini na Trsteniku zalotili iti fltgranti ! ! Še le v včerajšnji številki je ubogo revše prišlo k besedi in pripoveduje z najnedolžnejim obrazom — ni sledi ni na njem tistega moralnega zgražanja, kakoršnjega kaže vsikdar, če je kak Slovenec napravil bodisi tudi najne-nmuejo neumnost —, kako so domačini na Trsteniku opazili začetek požara v gozdu in kako so videli ob enein, kako je petorica oseb jela bežati proti Barkovljam, čim je zagledala domačine. Ti poslednji so — tako pri-}w»vedtije »Piccolo« dalje, kakor da pripoveduje o najnedolžneji stvari na svetu — hiteli javiti stvar orožnikom. Dvojica orožnikov je hitela za ono petorico in sta jih res dotekla pri trdnjavi Kresič in jih areto- vala. Na dotična vprašanja.... ali stojte! najprvo moramo povedati, kako je »Piccolo« naslovil svojo pripovedko, kajti iz naslova je najbolje razvidno, kako »pointo* je hotel židovski list dati svoji lepi in — nedolžni j pripovedki. Naslov »Piccolovi« notici zveni : i »Žveplenka, ki je provročila požar«. Sedaj vemo torej : ona petorica, ki so bežali, so nedolžni, kakor novorojena deteta, in kriva je le tista nesrečna — žveplenka. In da bo : ta lepa pripovedka se verjetneja, pripoveduje »Piccolo«, kako je eden one petorice, ko so odhajali v spremstvu orožnikov, rekel drugemu tovarišu: »Vidiš, .caj lahko napravi taka — neumnost, radi katere bi mogli imeti - . neprijetnosti !« In tla bo nedolžnost vse stvari, ali prav za prav one petorice, kakor pribita, povdarja »Piccolo« v zaključku, da je zgorelo le nekaj metrov trave in listja....! Čitatelj vprašuješ morda: kako naj si razlagamo »Piccolo v« molk v nedeljo in nedolžne pripovedke v ponedeljek ? Ali ste čudni ljudje ! Stvar je vendar jasna in tako jeduostavna, da ni — camorre pravi sin oni, ki je ne ume ! Dokler so mogli trditi, da so naši okoličani požigalei, so bili oni požari grozni nečuveni dogodki in okoličani satni barbari ; čim pa se je doznalo, da so ona petorica »regnicoli« italijanski podaniki, so požari le nedolžna neumnost, ona petorica naj-nedolžneja bitja pod .-olncein in na vsej neumnosti, ki bi blagim nedolžnim dušam mogla provzročiti še neprijetnosti, je kriva le - tista nesrečna žveplenka. Videti je, da »Piccolo* dobro pozna tisti latinski pregovor: (Je sta dva storila isto, ni isto! Še originalneje, oziroma nesramneje se vede sinček »Piccola« — »II Gazzettino«. Priznava, da so ponavljajoči se požari razburjali vse občinstvo, ki se je kar oddahnilo, ko so je r soboto raznesla vest, da so orožniki zalotili požlgalce ! Sedaj pa čujte in povejte, da-li ste že kedaj čuli tako nesramnost in drznost! »Gazzettino« pravi namreč doslovno : Stvar pa je zadobila drugo lice, ko se je pokazalo, da so aretiranci italijanski podaniki !!! Ker so torej aretiranci « 1 egniculi»,jestvar zadobila drugo lice in je že po tem izključeno, da bi bili oni udeleženi na požiganjih! »Gazzettino* hoče uverjati, da že svojstvo italijanskega podaništva izključuje sposobnost dotičuika za izvršenje kakega zločina ! ! Take pa še nismo čuli z lepa. Kakor da italijanski podaniki niso še nikdar storili nobenega zločina. I seveda: kdo je še kedaj čul, da bi bili italijanski podaniki umorili kakega vladarja, kakega italijanskega kralja, kako avstrijsko cesarico, kakega francoskega predsednika itd. In če niso storili kaj tacega, kako jim je možno imputirati, tla so hoteli zažgati gozdič na Trsteniku ? ! Mora biti torej že res, kar trdita »Piccolo* in «Gazzettino» : če bi bili zalotili okoličane, bi bili ti zaslužili, da jih linča ves izraelski narod na trgu pred magistratom, ali ker so regnicoli, «la cosa cainbia d ' aspetto* — dobiva drugo lice. Jedini, katerega bi mogli obsoditi, je tista nesrečna—žveplenka ! No, m« se nadejamo, da bodo oblasti imele drugačne kriterije za sodbo o zločinih, nego pa le okolnost, da-li je kdo «regnieolo» ali ne?! In nadejamo se, tla zanje stvar ne bo dobivala drug «aspetto» zgolj zato, ker je ona nesrečna žveplenka slučajno padla iz i\,k i tal ija nskega p< m lani ka. Konečno se moramo čuditi italijanskemu občinstvu, tla mirno požira, ko mu laška lista insinuira ta toliko mero najivnosti in nerazsodnosti ! ! Ali ne čuti to občinstvo, kako žaljivo je to za-uje, da inu njega organi in-sšnuraj«, tla slepo verjame tudi najveće beti astoče ? ! Tudi dva e. kr. uradnika (carinarske stroke) sta oni večer, ko je gorel gozdič na Trsteniku, v gostilni poleg rojanskega mostu zasramovala Slovence kakor požtgalce. Vskli-kala sta: porch: tli ščavi, ženija maladetta, che roba che i ia itd. Na opazko nekega navzočega gosta, da to vendar ne gre, kar kje v en dan sumničiti, brez nobenega dokaza, se je zadri jeden njiju : Imamo dokazov ! ! No, sedaj uljudno vabimo ona dva go-j spoda, da bi zopet prišla v isto gostilno, ker bi ra
  • nam poroča, tla je dal svoječasno popisati polo za ljudsko štetje v 'slovenskem jeziku. Minoli teden pa je prišel v njega stanovanje nekdo, ko je bila žena sama doma in je tam napisal novo popisno polo! Žena mu je povedala vse, kar je trehal in tako je gotovo ujel pet novih lahončkov! Naš mož je ves razburjen, ker je skoraj gotov, tla je dotični «komisar» njega in ostalo družino vpisal za — Italijane! ! Omenimo naj še, tla dotična žena nežna ne pisati in ne čitati, kar je kakor nalašč za take — operacije ! Slovenski ctantuin ergo» t Trstu iu «Pieeolo». Italijanski naši nasprotniki ho sicer v boju z nami skrajno brezobzirni, ali politične dalekovidnosti bi zastonj iskali pri njih. Današnji «Piccolo» se zopet z vso resnostjo postavlja v bojno pozicijo proti uve-denju slovenskega «tantumerga» v tržaške cerkve. Deklami'a zopet o pravicah rimske ••erkve in |*»zivlja vse kompetentne kroge, naj zastavijo ves svoj upliv, da se enkrat za vselej zagradi p«»t slovenskemu jeziku v tržaške cerkve. Mi hi lahko tukaj brez vse skrbi zaključili s < "aml»erjevim vsklikom: »Grazie cPiecolo«. IAt tako naprej in kmalu lwxlemo najlw»lj>i prijat lji. Verjemi nam dragi «Pie-colo», da nisino morda še nikoli tako soglašali s telnij, kakor v tem slučaju. O župniku Hrovatinu pravi, teku tega tedna ali najkasneje v nedeljo pri novem poverjeniku, gospodu kaplanu S k a b a r j u v Rojanu. OiMimba uredništva: Rojanska občina je štela po ljudskem štetju leta l-S'.Mi le 73 Slovencev, a udov je bilo vpisanih v rečeno družbo : 311. Že v dokaz, da je ljudsko štetje v kričečem nasprotju z resnico, je -esebrio letos v dolžnost Rojančanom, da se v čim večem številu vpišejo v družbo sv. Mohorja. Število Mohorjanov bodi v dokaz, da je Kojan slovanska župnija ! ! i>ar za hrvat>ki gimnazij v Pazinu. Na sestanku tovarišev in prijateljev v hmIo-Ijubni gostilni Ookovi v Lonjerju povodom jM»greba pok. Andreja <'oka dne 14. febru-varja s«' je nabralo, p<» nagovoru gosp. H. Kažma. za dijake hrvatskega gimnazija v Pazinu 22 K oO stot. (>i 1 teh sta darovala, mesto venca na grob pokojnemu Andrejčku, Utr. Andrej ( 'ok, predsednik < Konsumnega društva« v Izmjeru in -los. 1'rbančič iz Bazovice 3 K. < >b priliki ženitovanja gosp. .Jak. (Ju-farja v Bazovici vdobilo se je za na dražbi prodano Ražmovo »Šaljivo polko>, 3 K;vkup torej : -•> K oO st.. katera svota se je odposlala »Dijaškemu podpornemu društvu« v Pazinu. Rodoljubi! Spoininjajuio se o vsaki priliki naše učeče se mladine, kajti, od nje je odvisna naša bodočnost ! Veselje \ l/raelu. Beničeva gostilna v ^kednji je jedno glavnih shajališč tržaške i*amorre. Jeden stalnih Beuičevih gostov je tudi »Italijan* .loras. čegar stariši pa so (go-tovo na njegovo največjo žalost) trdi Slovenci. To je namreč tisti -loras. ki je dan pusta Vozil po < Wsu crknjenega psa, da bi simboliziral smrt lista »Avanti». IV dni je bila v Beničevi »lokandi« zbrana veča družba, ki j«- proslavljala junaštvo slavnega Jorasa. Glavno besedo j«* imel Zid Hirseb, vratar židovskega pokopališča. Vpil je: «Kvviva Joras !» Potem: «Evviva Trieste italiana !» Kor za njim istotako. Na to so sledili lej»o po redu : Morte a ( aml»er!» Kvviva Servola italiana!» itd. Zid Hirscli ;e bil kar izven sel»e v navdušenju za konjederca Jorasa. Objemal ga je, poljublja! i it uganjal take oslari je, da se je slednjič tudi njegovi družbi, ki ima vendar precej dober želodec za take neslanosti, začelo gnjusiti tako, da -o navdušenega Zi-liča odne-li iz lokande» v kočijo ter ga eks|tedirali domov. Znamenito na vsem tem je najbolj dejstvo. da je bil ravno Zid «capo banda* na tej komediji, vidi se torej, kdo je oni, ki se naj i »olj b.iji. da se |m» «Avantijii» spravljajo izvestne stvari na dan. Vitli se pa tudi, v kaki kra-ui družbi so tržaški socijalisti. Junak našega časa — M i če I 4or^ — tržaški konjederee. Anekdote slavnih mož S" vedno zanimive, radi tega mislimo, da Im> Okrajna bolniška blagajna. Tekom prostega tedna je bilo prijavljenih 578 slučajev bolezni, 498 oseb je proglašenih zdravimi, 1260 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 178 takih, ki so ponesrečili na delu. V 226 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 13.840.56 kron. Vremenski vest ni k Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 2 5, ob 2. uri popoludne 10.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756.5. — Danes plima ob 2.37 predp. in ob 8.5 pop.; oseka ob 11.28 predpoludne in ob 11.30 popoln d ne. Ženski podružnici družbe sv. Cirila tudi neka majhna anekdota slavnega pustnega junaka Jorasa zanimala naše čitatelje. Šjor Mičel Joras je bil svoječasno v družbi Riharda Camberja v neki tržaški gostilni. Joras je, ne vein radi česa, bil zelo hud na Camberja in je upil nad njim, kar se je dalo. <.'aml>er pa se ni dal spraviti iz ravnotežja in ga je le miril z besedami: Bodi dober Mičel, bodi dober ! Joras pa ni hotel poslušati tega dobrega sveta in je upil naprej. Oez nekoliko časa sta oba zapustila gostilno. Prišed-šemu na ulico je vskipela našemu Jorasu jezica do vrhunca in zamahnil je s palico, da bi udaril Camberja. Ta pa ga je, meni nič, tebi nič, pograbil mirno z jedno roko za prsi Iv drugi je imel smotko), vzdignil konjederca v zrak in ga tako pritisnil* na zid. da ! |n Jfetoda so darovali. — Ker se niso ude-je isti visel kaker naboden keber. Koje bil ložili plesnega venčka < tržaški h gospa* : g. Camber prepričan, da se je možu ohladila Žitko 2 K, ga. Truden, gdč. Pepca iz Lo-jeza, položil ga je zopet na tla in potem sta „jerja. g. Negode po 1 K. prijateljsko razgovarjaje se korakala dalje. i Gospića Ivanka Gombač je nabrala pri Antisemitsko društvo. Več tukajšnjih »Ogrskem kralju» 3 krone 56 stot. Hvala upljivnih oseb, združilo se je baje — kakor vrlj „ahiralki in darovalcem! poroča «A vanti« — v odbor za ustanovitev Tretje redno obče sobranje pevskega antiseinitskega društva v Trstu. Dosedaj da ^n,štva »Lipa« v Bazovici se bo vršilo dne so se priglasile temu društvu 304 osebe, med inarca 1<)01 ob 6. uri popoludne v pro-njimi 36 gospa izmed najboljše tržaške 8torih gostilne g. Grge po običajnem dnevnem družbe. redu. Odbor. Odpadniki med saboj! Pišejo nam: y počeščenje spomina pok. Ivana Kakor ste že poročali, se naši nasprotniki po Šai,ca je darovala njeg« vdova, veleblago-dovršenih «uzor»-volitvah streljajo in pobijajo rom dne 14. aprila t. 1. (prvo nedeljo po V slučaju pa, da bi mesto «Graf \Vurm- Veliki nači). V slučaju slabega vremena se brand»-a vozil drug parnik.se premeni vozni veselica preloži za S dni. red tako-le: Vsa bratska, sosebno pa bližnja društva Odhod iz Trsta v sredo ob 1. uri pop., so naprošena, da bi to na znanje vzela ii* dohod v Benetke ob 7. uri zvečer istega dne. nam prihitela na pomoč s prijaznim sodelo- Povratek iz Benetk v četrtek ob 8. uri vanjem, ker — kakor rečeno — naše društvo zjutraj in dohod nazaj v Trst ob 2. uri pop. je se mlado in ni imelo še svoje veseliee. istega dne. Vožnja iz Trsta samo tja 8 kron; Torej potrebujemo bratske pomoči tja in nazaj 12 kron. (Razred je en sam.) Poskusen samomor. 48-letni Just B. z Verdele je včeraj ob 3. uri popoludne blizu Llovdove palače skočil v morje. Potegnili so ga iz morja in zdravnik dr. Cosulich, ki je bil slučajno tam navzoč, je nesrečneža pri-pripravil zopet k zavesti. Pozneje so samomorilskega kandidata prenesli v mestno bolnišnic* Poskusen samomor ali nesreča.Sinoči ob 11. uri so izvlekli iz morja pri pomolu O d b o r. Književnost in umetnost. Strossmayerjeva slika. V dobro poznani prodajaluici gosp. Scholliana (via del ponte rosso) je razstavljena slika največega našega biskupa , delo pokojnega slikarja Bed a. Reda se je več let mudil v Hrvatski, kjer je še sedaj na glasu, zlasti radi velikega Brzojavna poročila. Odlikovanje. DUNAJ 26. (B) »Wiener Zeitung« objavlja, da je cesar podelil višega deželnega sodišča svetniku višega deželnega sodišča v Trstu, Franu Legatu — poslujočemu sedaj na najvišem in kasacijskem sodišču — naslov in značaj dvornega svetnika, oprostivši ga i od taks. Udeležba Avstro-Ogcrske na parižki razstavi. DUNAJ 26. (B.) »Winer Zeitungi objavlja cesarjevo ročno pismo nadvojvodi Franu Ferdinandu, v katerem izreka istemu popoli.o priznanje in toplo zahvalo za vspre-jetje protektorata za udeležbo avstrijskih dežel na svetovni razstavi v Parizu ter za i povspeševanje tekmovanja domače produkcije. V nadaljnem ročnem pismu do ministerskega predsedn ka dr. Korberja izreka cesar pohvalo višjemu vodstvu avstrijskega oddelka razstave, avstrijski centralni komis-ji z nje-njimi delegati v red, deželnim komisarjem deželnega odbora, specijalnoga pododbora ter lokalnega odbora v Parizu, in slednjič sveto-valstvu lokalnega komisarja. Nadalje izreka cesar zahvalno priznanje za ministra trgovine in njegove prednike, zlasti tudi za ministerskega predsednika dr. Korberja, kakor nekdanjega trgovinskega ministra, in slednjič vse ministre, ki so bili v svojem delokrogu udeleženi na delu za razstavo. Za ročnim pismom sledi publikacija večjega števila cesarskih pripoznanj, podeljenj redov in naslovov povodom parižke razstave, med istimi izraz najvišjega pripoznanja paroplovni družbi avstrijskega Llovda in podeljeuje srebrnega križa za zasluge s krono mizarskemu poslovodji v arzenalu avstrijskega Llovda v Trstu, Ivanu Tarnam. (Dalje na četrti strani.) I Aleksander Levi linzil m Prva in n;ijveeja tovarna pohištva ^ (B vseli vrst i ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) ^ff in Via Riborgo št. 21 gf & Velik izbor tapecarij, zrcal iti slik. I/, vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Gene brez konkurence. •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea g i € ILUSTKOVAfil CESU ZASTONJ IS FRASKO gf Predmeti postavio se na parobrod gft ali železnico franko. S. Carlo neketra mornarja v dobi kakih 30 -i * i * - i • * -'i ■ * ^ J # števila portretov, ki jih je umetniški izlet. Došii zdravnik ga je sicer s pomočjo (jejaj t umetneira dihanja nekoliko oživil, a ne to- v ru i • i j- • r i ^ J ' Naslikal je tildi btrossmaverja. Jedno liko. da bi bil mogel ponesrečenec govoriti. gHko __ original _ si je bil I>H(iržal v spo- Prenesli s^i ga v bolnišnico. min na prepiemenitega prijatelja znanosti in Samomor i/ strahu pred operacijo. nraetnngtL tiT-letna Marija Lenarčič iz Trsta se je te .lni zastrupila v gozdiču »Pini«, ker bi se Slikar Beda je minolega leta umrl v Benetkah, ostavivši med drugimi umotvori bila morala radi svoje bolezni v drugič pod- rusla z uničevanjem onih 900 kron. Dražbe premičnin. V sredo, dne 27. februvarja ob 10. uri predpoludne se imdo vsled nare«ibe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražiie premičuin : v ulici Manzoni štev. b, hišna oprava ; v ulici delle Legna št. ,r> in v ulici Barriera št. *>7, električni aparati, aparat: na plin in pohištvo: v zagati Marinella štev. 5, hišna oprava: v ulici S. Sebastiano št. 1, hišna oprava. Dr. T. Trgovina in promat. Treovsko izobraževalno društvo (prej »Zveza slov. trg. pomočnikov) je imelo včeraj v dvorani »Slovenske Čitalnice« svoj občni zbor. V sobotni številki priobčimo obširnejše poročilo o tem zborovanju rečenega vele važnega društva. Nemška carinska politika in inozemstvo. Ker pišejo glasila nemških agrarcev, da je članek v ruskem »trgovinskem in industrijskem časopisu*, ki govori o stališču ruske vlade proti zvišanju uvozne carine na OBUVALA! PEPI KKAŠEVEC - pri artri iv. fttn (Plizn lomio ?o4 nittts priporoma uvojo bograto zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe ir; otroke ro*lne narn^h* b«> iiTrie t ti«i.em dnrr» OdpoAiljatev je poiima* propis. Prevzema vsako delo Da debelo is dtrfc** ter izTrSuje i«t» t največjo natarjčBo«tjo » točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnofobraja* aaročb« »• pripcmAt jfoaip Stanti« fevtj Mjatef n Dunajska filjalka ▼log« na knjifcio« tarzno posredovanje, posojila m vrsd-menicni eskompt, vinkullrsnj« i« ruvlnkuliranje obligacij Dr/awii zbor. DUNAJ -6. (lil /Jniiiiica pottlancev.) Pmiaednik je prijav i konstituiranje v zadnji »seji izvoljenih ihIm ^(»v. ain-c Kramar je zahteval, naj »e previnli v češkem jeziku izriče n h interpelacij ;»reeitajo d »lictteduo, pred-nediok je veri'o pievajanje uradu za prevajanje drž. zakonika. Predsednik je j* jasni I, da se pre-v«nli niso [»oskrbeli pravočasno a skrili ho za to, da se v IhmIomi eitati priložila stenoirrafienemu za p sniku, iz-pVPtivši prevod onih citatov. (iovornik je vprašal predsednika, kako opraviči to novo nezakonitost. ter je rekel, da [►rote-tuje proti takemu nespošti»vanju češkega jezika. (Pohvala mej Cehi). Poslanec Hruhy je dobil besedo za neko vprašanje, (iovornik je delj časa govoril v češkem jeziku. Predsednik ga je -»varil naj stavi svoje vprašanje. Hrubv je nadalje govoril češki. Poslanec Offuer je prašal predsednika, da-li hoče odre« liti |N»sebi)i seji za rešenje nujnih predlogov in vladnih predlog. Predsednik je odgovoril, da stori, kar možno, za jM»vsj»eševanje dela zbor-niee. Poslane«* Kramar je izrekel nove pritožite proti rabi [»»slovnika. Predsednik je izjavil na to, da so vse-neniski [»oslanci svoje nujne [»redloge umaknili za vladne [»redloge, stoječe na dnevnem redu. Na t<» so vzeli v razpravo nujni pretilog [N»sl. Šilenv'a o u vedenju preskrbljenja za star« st iu invaliditet *. Posl. Šilenv je utemeljeval svoj j»re 11<»t; v češkem jeziku. Seja traja da je. Vojna t južni Afriki. PRETOKU A j:>. (H) General Botha je generalu Frenchn, ki ga je zasledoval, u bežal v smeri proti Komati|»ortu. ZAHVALA. Podpisana družina najiskreneje se zahvaljuje vsem onim. ki so se udeležili pogreba našega nepozabnega očeta Ivan Slavca, bivšega nadzupana in posestnika v Dolini. Posebno [>a se zahvaljuje -lavnemu občinstvu iz okolice ter častiti dukovšeini. Nadalje |M-vskemu društvu „Vodnik1* v l>olini za ganljivo petje v eerkvi in na pokopali^eu. V blag spomin! Dolin a, dne 11». t'ebruvarja 1901. Žalujoča rodbina. Živnostenskž banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Chief-Office: 48. Brixton-Road, London, SW. ji. £hierry-ja pravo stolistno mazilo je li ;i j jače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hrifcolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po posti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: i okarnarja A. Thierry-ja tovarna v Prepdi pri Roptca (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na rgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku. ŠE t ^ Ž^v^ semenj mesečni za živino in vsakovrstno blago v Herpeljah (Istra) Glavnica v akcijah 20,000.^00 K. Beservni zaklad nad 7,000.000 SL Centrala v Pragi. ^ Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcflfc* Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi. POZIV na prvo redno sobranje Posojilnega in fconsnmnep flrnštva v Kicmaitjili. uknjižene zadruge z neomejenim poroitvom ki se bode vršilo v nedeljo dne 3. marca 1901 ob 4-- uri popoludne se sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo starešinstva. Odobritev letnega računa /.a 1. 1'JOO 3. Določitev najjrade delavnim članom. 4. Sprememba {»ravil. 4. Nakup društvenih prostorov. Razdelitev čistega dobička. 7. Volitev starešinstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni 11 dele/bi vabi člane Starešinstvo. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov lak -f- -!• 4. za podove v eetero nijansali za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in je trpežen. Za 10 P"] m. zadostuje 1 kg. po '2 kroni v plehasti skatlji. nbdržiiva se že ;ili praznik, pa leta vsakega '2. «liu> v mescu (;ik«» j>ade ta naslednji delavnik) v popolno zadovoljni >st Ti d;m n:i ni-deljo prodajalcev in Goriško, kupcev. Herpelje so v jako ugodnih železniških zvezah s Trstom, Istro, Kranjsko itd., vsled česar ne provzroča dovažanje in odvužanjo živine in raznoga blaga nika korenih ovir. Priporoča se slavnemu občinstvu vaško načelništvo. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERN0LENDT Zaloga : Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črni nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstv za ohranjevanje podplatov „VjihcIoI". Kovinska čistiln zmes, srebrne iu zlate čistilna mila, laki za usnje bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33.: TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena kakor tudi leščilo (biks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice piejcn*niče, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, čta. se ni bati konkurence. učiteljski kandidat želi sprejet Absolviran I nemškem jeziku; vešč je tudi v poučevanju glasbe. 1Y>-j tiudhe pod „Lira Tr>t, poste restante centrala. Razsežno jamstvo Srečkanje nepreklicno 23. marca 1901 Glavni dobitek v vrednosti «0.000 KRON v gotovini z 20 °/0 odbitkom. Naznanilo. Jakob Ferhauc zaloga vin, špirite in likerjev naznanja da je preselil svojo zalogo v Via delle Acque štv. 12 nasproti „CafT*' Centrale**. Srečke „Invalidendank po 1 krono. u priporočajo : Josip Ko I a lli o. M and I vV C. o. Mercitrio Tri«»stino. Isr. Xen-maiiii. Henrik Sebitf'uiann. Ludovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlaeh) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za fiibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega maierijala, □ajsolidnejse pužkarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjani ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje j vse, udelavani cevi v stare puške, nova kopita, pre-j delavam puške za nabijanje <>d spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j 5 e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna naj se zahteva povsod le: in posebne redilne vrednos+: zatore KAVA DRUŽBE SV.C1RILA IN METODA V LJUBLJANI. MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR: ZALOGA PRI IV JEBAČINU V LJUBLJANI Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.