f ostnina plačana v gotovfnT
fmjrmoniil
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 20
Maribor, pondeljek 26. januarja 1931
»JUTRA«
		
•z h a | a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur< Račun pri poštnam ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,1Jutra•, v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Zagreb za kralja in Jugoslavijo
ponosna prestolica vseh Hrvatov, be-1 Magreb je doživljal včeraj slavje, kakršnega ne pomnijo njegovi anali. S spontanim, prav nič izumetničenim navdušenjem in zanosom je sprejel v svojo sredo svojega kralja in kraljico, ki sta Prišla v beli Zagreb in med hrvatski narod na daljši poset. Stotisoči naroda, med njimi najodličnejši zastopniki hrvat-stva, so se zbrali v Zagrebu in pozdravljali vladarsko dvojico ter vzklikali Jugoslaviji tako zanosno, da lahko mirno beležimo včerajšnji dan med največje v zgodovini Zagreba in edinstvene jugo-slovenske države.
m5e Y. soboto bil Zagreb kakor veliko cjvljišče. Ves se je odel v zastave in n in vse je hitelo, da izvrši zadnje V,?raye za čim veličastnejši sprejem, žina nac^ ^^0 glav broječa mno-krai agrebčanov in iz vseh hrvatskih hod	Ž€ dolgo pred naP°vedanim pri-
stn	dvorskega vlaka zasedla vse pro-
ore pred glavnim kolodvorom, na pero-f Pa so se zbrali zastopniki oblasti ter reputacije društev in organizacij. Ko je ‘Ocno ob 10. privozil dvorski vlak, je zvalovila vsa množica nepopisnega navdušenja, Na peronu je pozdravil kraljevsko dvojico imenom Zagreba in vseh Hrvatov župan dr. Srkulj, njegova žena pa j? kraljici poklonila krasen šopek cvet-"C. Kralj se je v kratkih prisrčnih besedah zahvalil za sprejem. Med grmenjem topov sta kralj in kraljica šla na trg pred Kolodvorom, kjer so čakali avtomobili in nepregledna množica, ki je izbruhnila v nepopisne orkane ovacij, katere niso ho-JS*	ta	so	se	nadaljevale ob vsej
Poti proti banski palači. Vso pot so množice obsipavale avtomobile s pravcatim dežjem cvetja. Na Markovem trgu pred ansko palačo so se manifestacije naro-a, ki je zatrpal trg in vse dohode, stopnjevale od minute do minute, a še so se Menjale vedno nove množice, slikovite v prodnih nošah, pevajoč in vzklikajoč l^alj je stopil tia balkon in v polni tišini izpregovoril besede globoke ganjeno-7* nad navdušenim sprejemom dragega 7&reba, ki že od nekdaj goji svetle hruške tradicije in veliko jugoslovensko n?rodno idejo. Ti topli in prisrčni pozdra-■— je dejal kralj — krepe mojo nezlom-iivo vero. da stoji Zagreb čvrsto ob svo-!etn kralju in da mu zvesto sledi v veli-.0 bodočnost naše kraljevine Jugoslavi-e'Jfn zopet so zabučali po teh besedah j Fkani navdušenja. Ko sta se kralj in kra-, lca zatem v avtomobilih podala na spre-
Avtomobilska katastrofa v Konflcah
MARIBORČAN FR. GROBELŠEK SMRTNO PONESREČIL, UČITELJEVA SO-PROGA ŠTEFANIJA JURČIČ IN ŠOFER MIHA MATELA TEŽKO RANJENA. - AVTO, KI JE TREŠČIL V LOKOMOTIVO, RAZBIT.
Sinoči krog 21. se je v Konjicah na križišču državne ceste z železniško progo zgodila težka avtomobilska nesreča, katere žrtve so trije Mariborčani: ena smrtna in dva težko ranjena.
Lastnik poljedelskega industrijskega podjetja na Aleksandrovi cesti 57, veletrgovec Franc Grobelšek, star 49 let, je napravil včeraj popoldne v družbi g, učitelja Acima Jurčiča, dodeljenega pisarni prosvetne uprave sreskega načelstva v Mariboru, in njegovo žene Štefanije, ki v njegovi hiši stanujeta, izlet preko Konjic proti Celju s svojim avtomobilom. Vozil je Grobelškov šofer Miha Matela iz Pobrežja. Ko so se krog 21. vračali iz Konjic v smeri proti Mariboru, je v hipu, ko so hoteli pasirati železnrško progo, privozil vlak. Šofer, ki prilik ni poznal, se je zaletel z avtom v lokomotivo. Posledica karambola je bila strašna. Avto razbit, Grobelšek s strašnimi poškodba-
mi zlasti na glavi, na licu mesta mrtev, šofer in gospa Jurčičeva s težkimi po škodbami na glavi sta obležala nezavest' na, g. Jurčič pa je čudežno odnesel ie neznatne praske. Konjičani so oba težko-ranjenca in g. Jurčiča dali z avtotakso odpremiti v Maribor, kjer je bila gospa Jurčičeva takoj oddana v bolnico. Ima zlomljeno lobanjo in ie večinoma v neza' vesti. Šoferja Matelo so ponoči odpremi li na njegovo stanovanje v Pobrežju, vendar pa so tudi niega radi težkih poškodb na glavi morali danes krog 11. od dati v bolnico. Po smrtno ponesrečenega g. Grobelška se je danes zjutraj odpeljal z avtom njegov sin in ga je že dopoldne prepeljal v Maribor, kjer bo pokopan na pobreškem mestnem pokopališču. Tilka nesreča, o kateri se je vest tekom današnjega dopoldneva razširila po mestu, je vzbudila v prebivalstvu splošno sočutje z žrtvami.
LavaEov mandat
LAVAL SKUŠA SESTAVITI KONCENTRACIJSKO VLADO.
Po mestu, se množice niso dale za-
hod
“vatu nagrnile so k avtomobilom in s le ;ani1 sreče in veselja v očeh poljublja-1 k Izaiju in kraljici roke. Kraljevski par j
PARIZ. 26. januarja. Senator La-val, ki je dobil včeraj od predsednika republike mandat za sestavo nove vlade, bo po splošnem mnenju najbr-že že tekom današnjega dne sestavil svoj kabinet, čeprav trenutno še ni znano, kako bo sestavljena njegova večina v parlamentu. Merodajen za to je vsekakor včerajšnji sklep radikalnih socijalistov, ki so sprejeli rezolu-cijo, v kateri naglašajo, da so pripravljeni podpirati vlado republikanskega sporazuma, toda samo pod pogojem,
Poslanik dr. Kramer očpo-toual u Prago
LJUBLJANA, 26. januarja. Novo imenovani jugoslovanski poslanik v Pragi, bivši direktor »Jutra«, g. dr. Albert Kramer, je danes opoldne v spremstvu svoje soproge odpotoval v Prago. Na kolodvoru so se poslovili od njega ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, divizijonar Ilič, občinski svetniki z županom dr. Pucem na čelu, številni zastopniki korporacij in društev ter velika množica poslanikovih prijateljev in znancev.
da novi kabinet v svojem programu izrecno poudari civilno zakonodajo in nadaljevanje mirovne politike. Rezo-lucija se obenem izreka z vso odločnostjo proti sodelovanju Marinove skupine. Laval stoji torej sedaj pred alternativo: ali naj sprejme ponudbo radikalnih socijalistov in žrtvuje Marinovo skupino, ali pa se odloči za novo izdajo bivše večine kabineta Tar-dieu. Odločitev bo padla vsekakor še danes.
Gandhi izpuščen
LONDON, 26. januarja. Angleški podkralj je odredil takojšnjo izpustitev Gandhija iz zapora. Gandhi je bil aretiran 5. majnika 193Q, nekaj tednov po otvoritvi boja proti solnemu monopolu. Istočasno z Gandhijem bodo izpuščeni tudi vsi člani delovnega odbora vseindijskega kongresa. Izpustitev je brezpogojna. Podkralj je dalje razveljavil sklep, s katerim ie bilo delovanje kongresa proglašeno kot nezakonito.
,, Posetil Še Mer
Jugoslovensko akademijo.
nadw?».fc Pozdravi! protektor akademije! Po ^v- R;,uer- Zvečer *e je razvila j f»lestu veličastna bakljada s sokolsko! Č5!..ar.0, ta veliko državno trobojnico na I • V sprevodu je korakalo nnd 80.000 j
Kar<'da 'reru
dali« Manm-.stacije po mestu so se na-v' lozno v noč.
'Jev
Veličastni dogodki včerajšnjega dne v Zagrebu, ki je prvič sprejel v svoje okri-svojega kralja in njegovo zvesto družico, so naravno najugodneje odjeknili v Beogradu in pe vsej državi. Saj so pokazali neizrečeno ljubezen hrvatskega naroda do svojega kralja. Nepozabni bodo ostalHrenutki včerajšnjih dogodkov v sreni Hrvatov; nepozabni tudi vsem drugim, ki so videli, kako je množica ponovno zaustavila kraljev avto in s solzami veselja v očeh poljubljala roke kralju in kraljici; neizbrisno nepozabni pa bodo ostali ti spomini tudi v duših obeh visokih suverenov.
In kar ie najvažnejše: včerajšnji dan je pokazal vsemu zunanjemu svetu jasno in odločno, da ie v Jugoslaviji danes ena
volja enega edinstvenega naroda. Pokazal je zlasti onim, ki so še gojili tihe na-de, da je Zagreb kot prestolica Hrvatov in druga prestolica države z vsem hrvat-skim narodom vred nezlomljiva trdnjava jugoslovanske nacijonalne in državne misli, da stoji nepremakljivo ob strani svoje ga vladarja in da je pripravljen vse žrtvovati za procvit, napredek fn blagostanje edinstvene Jugoslavije. Ako si je doslej kedo v inozemstvu še prisvajal pravico, govoriti v imenu Zagreba in Hrvatov, sta te uzurpirane pravice včeraj Zagreb in hrvatstvo demantirala pred celim narodom in pred celim svetom. S tem dejstvom moramo računati mi in mora računati vse inozemstvo.
Svetosavska proslava v Mariboru.
Jutri se bo vršila v koncertni dvorani pivovarne »Union« tradicijonalna svetosavska proslava, katero priredi tukajšnja pravoslavna cerkvena občina. Ob 9. uri bo svečana liturgija, pri kateri bo izvajal pravoslavni cerkveni pevski zbor Mo-kranjčevo liturgijo pod vodstvom g. Kovačiča. Po liturgiji bo slovesna predaja domačinstva za leto 1931 iz rok puk. g, Putnikoviča v roke puk. g. Radovaniča, takoj nato pa rezanje kolača in razdelitev peciva otrokom pravoslavne občine. Pri tej svečanosti ni nikake vstopnine. V nadaljevanju proslave bo ob 20.30 nastop djačkega pevskega zbora inženjerske podoficirske šole, ki bo izvajal več pevskih točk. Vojaška godba bo vmes svi-rala priredbi primerne komade, nakar bo sledil slavnostni govor o pomenu sveto-savske proslave in o sv. Savi, ki je v onih starih časih spajal narod v čast Bogu in domovini. Po zaključku oficijelne-ga dela proslave se bo vršila prosta zabava s plesom. Vstopnina za večerno proslavo znaša Din 15.— za osebo. Čisti dobiček je namenjen v sklad za zidanje pravoslavne cerkve. Vabila se niso razpošiljala; vsi so dobrodošli.
Studenška nedelja je kljub predpustnemu času minula v znamenju — praznih žepov. Pravijo, da je letos slaba, kot še nikoli: gostilne prazne in še celo renovirani kino »Diana« grozi z ukinjenjem obrata. Razlik ni in železničarji deprimirano preživljajo nedelje — doma. Včeraj še niti na sprehod niso mogli. Blato, blato, kamorkoli je človek stopil! Marsikdo je mislil na bodočo »in-korporacijo«, ko bomo hodili po tlakovanih cestah in suhih pločnikih! Z raztrganim obuvalom pa danes ne more niti preko ceste! — Sokol je imel popoldne svoj občni zbor ob dobri udeležbi, kakor je sploh značilno, da sokolska družina lepo raste in napreduje.
Zopet požar pri Splošni stavbeni družbi.
V nedeljo krog 1. zjutraj je bila mariborska požarna bramba pozvana na Tezno, kjer je bilo v plamenih leseno skladišče tovarne vijakov. Požarna bramba je prihitela takoj s tremi brizgalnami na lice mesta, med njimi z novo turbino IV, ki je dobila pri tem svoj »ognjeni krst«. Na kraj nesreče so prispeli tudi gasilci iz Pobrežja. Gasilska in reševalna dela so trajala dobri dve uri. Škoda je cenjena provizorno na okrog 60.000 Din. Pomanj kanje vodovoda na Teznu in Pobrežjr znatno ovira gasilska dela. Tudi železniški hidranti so znatno zanemarjeni.
Ples policijskih nameščencev je bil — kakor običajno vsako leto —• tudi minolo soboto središče interesa naše publike. Potekel je ob veliki udeležbi zelo animirano. Pokrovitelj prireditve je bil g. upravnik Keršovan. Udeležili so se ga tud! zastopniki raznih oblasti, med drugimi gg. okr. insp. dr. Schaubach, podžupan dr. Linold, sreska načelnika dr. Ipavic in dr. Hacin itd. Fond za vdove in sirote polic, nameščencev in upokojencev je nedvomno pridobil s sobotno prireditvo nekaj po-"
Marenberg.
V marenberških pismih poroča stalrff dopisnik »Jugoslovana« med drugimi novicami, da se bo vršila sokolska maške-rada »Narodi pod lipo« *ia Svečnico. Ker je namen dotičnika prozoren, opozarjamo prijatelje tukajšnjega Sokola, da se bo vršila njegova maškerada v nedeljo, 1. februarja, kakor je časopisje pravilno prinašalo in so tudi vabila tako označena. Toliko v pojasnilo, da ne bo izbega-vania. Zdravo! Starosta notar Kolšek.
J Naseljevanje Slovencev v
Macedonlji
NAŠE DOSEDANJE IZSELJEVANJE. — SLOVENSKA KOLONIJA V MACEDO-NIJI. — ZA VRNITEV SLOVENCEV IZ TUJINE.
Slovenci so se vedno tako množili, da so nam bile domače pokrajine pretesne, posebno še, ker nismo imeli velikih mest. V prejšnjih časih so naši mladeniči, najbolj pa dekleta, odhajali v periferična in oddaljenejša mesta: V Trst, Pulj, Reko, Oorioo, Celovec, Beljak, Maribor, kjer so se potujčevali. Enako so bili za nas izgubljeni oni, ki so odhajali še dalje, v laški Videm, v nemški Gradec, na Dunaj itd. V vseh teh mestih nahajamo na stotine in tisoče popačenih slovenskih priimkov, ki pričajo o narodnosti in pore! tistih, ki jih imajo. Nekateri so danes celo vodilni politiki, znanstveniki in drugi odlični možje javnega dela.
Potem je prišla doba še bolj pojačanega Izseljevanja, odhajanja v daljno tujino, največ v Severno Ameriko. Za njo so prišle na vrsto Kanada, Južna Amerika in celo Avstralija ter Nova " landija. V Afriko, v Egipt, so odhajala pretežno le slovenska primorska dekleta. Še pozneje je nastalo izseljevanje v evropske države: najprej na Westfa!sko v Nemčiji, potem v Francijo in naposled v Belgijo in Holandijo. Nesreča pa je bila, da to izseljevanje nikdar ni poznalo nobenega sistema, zato tudi naši izšel "n-i nikjer niso ustanovili večjih in kompaktnejših naselbin. Tudi v Severni Ameriki, kjer je v tem oziru najboljše, so Slovenci tako raztreseni, da se sedaj, ko novo priseljevanje ni več mogoče, ne bodo mogli ohraniti. Nove slovenske ameriške generacije se bodo potujčile. Njihovo število že sedaj stalno in usodno pada.
Po vsem tem je jasno, da moramo iskati novih krajev, kamor bi se priseljevali naši ljudje, posebno še oni, ki morajo vsled sedanjega neznosnega stanja zapuščati Primorje. Nam najbližje vzhodne pokrajine nimajo več prostora za priseljevanje. Edino Macedonija še ni izrabljena, tam bi se moglo še naseliti več sto-tisoč poljedelcev, deloma zato, ker je staro prebivalstvo maloštevilno, deloma ker se je v zadnjih letih izselilo v Malo Azijo zelo veliko Turkov. Tako je sedaj v sporazumu z osrednjo -vlado v Beogradu prišlo do oživotvorjenja prve realne kolonizacije Slovencev v Povardarju. Prav te dni se v Bistrenici, približno 70 km južno od Skoplja ustanavlja prva slo-
venska kmečka naselbina, ki bo imela tudi že takoj slovensko šolo in v kratkem župnijo. Vsi, kmetje, učitelj in duhovnik bodo Primorci
Pokrajina, kjer se ustanavlja ta prva slovenska naselbina v Macedo.iiji, nudi vse pogoje za poljedelstvo, vinarstvo, sadjarstvo in živinorejo. Uspeva tudi južno sadje in sočivje, mimo tega tobak, riž, bombaž, mak itd. To pa je samo prvi pričetek kolonizacije, kajti vzgledu prvih kolonistov bodo stalno sledili drugi iz Primorja in Slovenije, uvedena je pa tudi akcija, da se spravijo v Macedonijo vsi južnoameriški Slovenci, ki so poljski delavci in posestniki, in teh je krog 25.000. Naselili bi se tako, da bi tvorili strnjeno slovensko ozemlje na skrajnem jugu naše države. V zvezi s tem pa se poraja tudi vprašanje, ali ne bi kazalo usmeriti tja tudi odvišek prebivalstva iz našega Prekmurja, nadalje slovenske izseljence iz Nemčije, Francije in Belgije ter naposled nekatere iz Severne Afrike. Posebno potrebni bi bili še ti poslednji, ker bi lahko stavili na razpolago tudi svoj kapital, ki bi se nedvomno dobro obrestoval. Poleg kmetij bi se namreč lahko ustanovile tudi industrije, trgovine in druga taka gospodarska podjetja.
Na ta način bi v nekaj letih nastala na jugu Macedonije druga Slovenija, kamor bi mogli iz stare pošiljati vse svoje od-višne ljudi. Mimo tega bi bili ti Slovenci med prvotnim zaostalim prebivalstvom tudi tvorci nove, višje kulture. Poleg kmetov, delavcev in obrtnikov bi pa mogli pošiljati tja tudi svojo inteligenco:	učitelje,	duhovnike, zdravnike, od-
vetnike, inženerje, uradnike vseh strok in kategorij itd. Po sedanjih računih bi moglo najti v južni Macedoniji sčasoma prostora 1,500.000 ljudi. Če je akcija tedaj že započeta s prvimi koraki, bi jo bilo treba organizirano in sistematično voditi dalje in spraviti v Macedonijo vse one naše po svetu raztresene duše, ki so v nevarnosti, da se izgube za naš narod in za našo državo. Tam doli bi ne bili več tujci med tujci in na tujih tleh; bili bi v svoji lastni strnjeni domovini Južni Sloveniji. Našemu izseljevanju se je tedaj odprla docela nova pot — pot v lastno svobodno zemljo.
mariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Pondeljek, 26. januarja. Zaprto.
Torek, 27. januarja. Zaprto.
Sreda, 28. januarja ob 20. uri »Prodana nevesta«. Izven. Gostovanje Marija Šimenca.
Marij Šimenc - Janko v »Prodani nevesti. Najzanimivejše gostovanje v letošnji glasbeni sezoni bo brezdvomno v sredo 28. t. m. Gostoval bo najboljši jugoslovanski tenor g. Marij Šimenc, sedaj prvi tenor vseh treh jugoslovanskih centralnih gledališč kot Janko v Smetanovi operi »Prodana nevesta«. Ta partija je bila prva velika operna partija, ki jo je pel g. Šimenc ob začetku svoje karijere v Mariboru ter jo je pel tudi za poslovilno predstavo. Njegovo ime samo že jamči, da bo v sredo gledališče popolnoma zasedeno ter priporočamo občinstvu, da ši nabavi vstopnice čim preje v predprodaji.
Prihodnja premijera v marlbor. gledališču bo v soboto, 31. jan. Vprizorila se bo Leharjeva znana opereta »Ciganska ljubezen«, ki je radi temperamentne in melodijozne muzike ter živahnega dejanja preromala vsa operetna gledališča s kar največjim uspehom. Opereto sta naštudirala dirigent g. Herzog in režiser g. Trbuhovlč.
Velika ekskurzija Jugoslovenov na Angleško.
S sodelovanjem angleških konzulatov v Jugoslaviji in »Putnika« se bo priredil ob priliki velesejma v Londonu velik izlet v London z obiskom Pariza, Bruxel-lesa in Dunaja. Jugoslovenskim trgovskim krogom, turistom in prijateljem Velike Britanije se nudi ugodna prilika, da ki z zelo ugodnimi pogoji in pod strokov-
nim vodstvom ogledajo poceni šest evropskih držav, da spoznajo znamenitosti štirih največjih prestolic in da obiščejo veliki in zanimivi industrijski sejem v Londonu in Birminganu. Potovalo se bo zelo ugodno v posebnih vozovih. Stanovanje in hrana v prvovrstnih hotelih, odnosno v vagonskih restavracijah na vsem potovanju. Potovanje bo poceni, ker bodo udeležniki uživali znatne popuste na vožnji in v hotelih, katere je izposlovala naša poldržavna institucija »Putnik«. Na jugoslovenskih železnicah bo znašal popust 50 odst. Potovanje bo trajalo 13 dni in se prične v Beogradu 19. febr. z odhodom ob 7.50, a končalo se bo 3. marca popoldne na Dunaju. Prijave in vplačila sprejemajo pisarne Udruženja prijateljev Velike Britanije vse biljetarnice Društva »Putnik«. Prijave sprejema do vštetega 10. februarja »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta. Celokupni stroški znašajo za osebo 6.930 Din.
Češki dar »Ljudski knjižnici«.
Agilni češki prevajalec slovenske literature na češčino dr. Vybiral, ravnatelj »Študijske knjižnice« v Olomoucu, je poklonil svoj najnovejši prevod, Ivana Preglja »Plebanus Joanes« mariborski »Ljudski knjižnici«. Knjiga je sedaj v vezavi in bo čitateljem kmalu na razpolago. Kakor smo to od dr. Vybirala že vajeni, je tudi ta prevod slovenskega pisatelja na češčino prvovrsten. Knjiga je tudi sicer lepo opremljena z naslovno sliko in ima prijeten tisk na dobrem papirju, kar pri naših knjigah zadnji čas često pogrešamo. Pozornost našega velikega prijatelja v Olomoucu napram »Ljudski knjižnici«, je gotovo izredno ljubezniva gesta.
Narodne noše na svetosavskl proslavi
so zelo dobrodošle in So narodne dame naprošene, da pridejo v njih v čim naj-večjem številu.
Mariborski	in
Občinski proračun potrjen.
V soboto popoldne je prispel v Maribor župan dr. Juvan, ki se udeležuje sej banovinskega sveta v Ljubljani in je danes zopet odpotoval tja. Minuli četrtek in petek se je mudil v Beogradu v zadevi občinskega proračuna. Prinesel je sporočilo, da je proračun potrjen.
Osebna vest.
Železniški uradnik g. Joško Hren, v Mariboru znani agilni narodni in sokolski delavec, ki je imenovan za načelnika postaje v Kandiji pri Novem mestu, odide jutri ponoči na svoje novo mesto. Tekom prihodnjih dnie se povrne še za par dni radi selitve in bo ob tej priliki prirejena tudi sokolska odhodnica vrlemu narodniaku.
Kontrola mer v teku 12 ur?
Pišejo nam: Danes 26. t. m. se vrši v Rušah uradni pregled trgovskih in gostilniških mer (posod in steklenic), ki jih morajo prizadeti pripeljati na lice mesta tudi iz Bistrice, Limbuša in Peker. Da ]e tak prevoz sredi zime neprikladen, ni nihče mislil, kakor tudi ne na razdalje prizadetih krajev: Pekre n. pr. so od Maribora eno uro daleč, od Ruš pa dobri 2 uri. Višek nesmiselnosti pa je dejstvo, da :e bil prizadetim trgovcem in obrtnikom tozadevni uradni odlok dostavljen včeraj (nedelja!) proti večeru, torej 12 ur pred zaukazanim zborom v Rušah! Da je v tako kratkem času nemogoče pripraviti posodo za transport in dobiti voznika, je jasno. Prizadeti prosijo srezko načelstvo za ponovni termin!
Napoved prldobnine in finančne kontrole.
Le še teden dni imajo pridobitniki časa za vložitev pridobninskih napovedi. V mučnem položaju so gostilničarji, ki hočejo izračunavanje iztočenih pijač pred oddajo napovedi primerjati z uradnimi ugotovitvami fanatičnih kontrol, kot so to delali vsako leto. Letos pa podatkov ni mogoče dobiti, ker organi finančnih kontrol izjavljajo, da še niso izračunane iztočene množine posameznikov, dočim so piejšrja ir-ta bili podatki n:i razpolago že v prvi polovici januarja. Ker so edino ti uradno ugotovljeni zneski prava baza za pravilni račun, bodo vsi oni gostilničarji, ki hočejo čakati na vestno in točno napoved, v nevarnosti, da zamude termin za napoved. Finančne oblasti prosimo, da tozadevno -kaj ukrenejo! Prizadeti.
Svetosavska proslava
V torek, dne 27. t, m. proslavi mariborska nravos’avna cerkvena oblina praznik Sv. Save na svečan način. Ob 9. dopoldne bo cerkveni obred in koncert, ob 8. zvečer pa koncert s oiesom, vse v dvorani »Uniona«. Svi-rala bo vojaška godba. v gornjih prostorih pa mariborski jazz. Vstopnina 15 Din za osebo.
51. Javna knjižnica mariborske ZKD.
Zveza kulturnih društev v Mariboru je imela včeraj v Dolnji Lendavi okrajno konferenco zastopnikov prosvetnih organizacij, na kateri se je pod vodstvom predsednika Zveze, novinarja Špindlerja razpravljalo o sedanjem stanju prosvetnega dela in prosvetne organizacije v srezu in so se določile smernice ter minimalni program za letošnje leto. Tamo-šnji okrajni pododbor Zveze se je rekonstruira! in izpopolnil. Obenem je bila ob tej priliki ustanovljena nova, 51. knjižnica ZKD, in sicer v Zamostju pri Dolnji Lendavi, v občini, ki je bila pred prevratom umetno pomadžarjena, kjer je pa danes že močna kolonija narodno-zavednih prekmurskih domačinov. Knjižnica bo poslovala v šoli in jo bo vodil Šolski upravitelj g. Skočir.
Smrtna kosa.
V splošni bolnici je včeraj umrla osemletna šolarka Jožefa Partlič, v Linhartovi ulici pa tudi včeraj 55-letni knjigovez Cirilove tiskarne Franc Nipič.
Pred*M(Stna veselica pekov se bo vršila v soboto, dne 31. januarja v Gambrinovi dvorani. Na sporedu vo mesto. Tekom prihodnjih dni se in ples. Iskreno vabljen vsakd«
WWNWWIWJWw\iijM!J'1 tfiijn.il
E1N
iGrafsteSri
Od danes največji veseloigra, znamenha vojaška humoreska
Lažni Feidmaršal
'00o/° nemSki iilm z najboljšimi komiki RODA RODA in VLASlO BURiAN
Union:
EMIL JANNINGS-A velefilm
Ljubljenec bogov
100% govoreči film: EMIL JANNINGS. OLGA ČEHOVA in RENOTA MULLER
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19.	21.	uri:	ob	nedeljah
In oraznikih ob 15. 17. 19 In 21. nrl Predorodaia dnevno: <>d 10 do 12 ure na blaealnl. XXVI
APOLO Hi M O
V soboto in nede'io senzacijfki film
Borba v zraku
kolosalne vratolomne scene z atroplani ______________ v	zraku
Občni zbor Olepševalnega društva za magdaiensko predmestje
v gostilni pri Vipavcu je bil jako slabo obiskan; znak, da se občinstvo vedno manj zanima za olepšavo mesta. Otvoril ga je predsednik g. Kejžar, ki je podal kratko poročilo o splošnem stanju društva. Iz poročila tajnika g. Pagona je razvidno, da šteje društvo 350 članov in je imelo lani 9 odborovih sej in 2 seji gospodarskega odseka, ki je bil izvoljen, da vodi dela promenadne poti. V pretečenem letu je bila dovršena pot na desni strani mostu, napravljen je bil park na Komenskega trgu in pričela se je gradnja prt menadme poti, ki jo občinstvo že žel-no pričakuie. Izvršila so se še manjša dola v magdalenskem parku, obrezala drevesa po cestah in nadomestila nekatera dre\esa, tako, da je imelo drrštvo vse leto polno dela. Iz poročila blagajnika g. S« tsa Frana ml. posnemamo, da je imelo društvo 165.413 Din denarnega prometa. Društvena imovina znaša 61.0013 Din. Pot na desni strani državnega mosta je sta'a 30 Sto D’ \ ?■< "Timfmadno pot se je dosedaj izdalo 23.940 Din, dočim ie znesek 14.800 Din določen za park na Komenskega trgu, prevzela mesena občina. Društvo se je odločilo, da uredi tudi breg poleg starega mosta. Soglasno je bil sprejet predlog, da najame društvo še 100.000 Din posojila. Amortizacija je predvidena že v letošnjem proračunu in se bo ureditev brega po’eg st v Vri <.-stu izvršila obenem s promenadno potjo. Razpravljalo se je dalje o preprečitvi poškodovanja nasadov in 0"ra\ o ootrebi kažipota na vogalu Pobreške ’n Tržaške ceste ter električni uri na Kralja Petra trgu, na kar je predsednik zaključil občni zbor z zahvalo vsem sodelujočim.
Določitev pristojbin za splošno bolnico v Maribora.
Ministrstvo socijalne politike je z veljavnostjo od dne 1. jan. 1931 določilo sledeče bolnične pristojbine: za III. oskrbni razred Din 32.50, za II. razred Din 100, za I. razred Din 130. Državni in banovinski nameščenci in upokojenci, ki imajo po čl. 112 uradniškega zakona pravico do brezplačnega zdravljenja v III. oskrbnem razredu in žele biti oskrbovani v višjem razredu, morajo plačati za II. razred diferenco Din 67.50 in za I. razred 97.50 Din. Za oskrbo v II. in I. razredu mora biti v vsakem slučaju založena v naprej in vedno za 10 dni kavcija v višini lOdnevne oskrbne pristojbine. Stranke, ki so oskrbne stroške po prejšnji nižji tarifi že plačale ali pa prejele račune po prejšnji tarifi, bodo morale naknadno doplačati diferenco na novo pristojbino od 1. januarja 1931 dalje.
Divji lovec.
Sodišču v Slovenski Bistrici je bil pred dnevi izročen divji loyec Ivan A č k o. viničar pri posestniku Gunčarju v Zg. Bistrici. Zalotili so ga. ko je hotel odnesti srno. ustreljeno v tujem revirju*
Vsemirska raketa sir. Lyona
KAJ PRAVI O SVOJEM NAČRTU AMERIŠKI ZNANSTVENIK? — NI IZKLJUČENA MOŽNOST POLETA NA DRUGI PLANET.
V nekoliko dneh bo — pravijo — izstreljena na Monte Redorte v italijanskih Alpah prva vsemirska raketa, ki jo je skonstruiral ameriški fizik in kemik dr. Damin O. Lyon. Ta je dal dunajskim novinarjem interesantne izjave o svojih načrtih in delih.
Do sedaj sem sestavil — je dejal trrad drugim — osem raket za vsemirje. Samo ena izmed njih se je dvignila in zopet vrnila. S to mislim, da bom dosegel svetovni rekord v višini. Moja prva raketa mora izvršiti šele pionirsko pred-delo za poznejše eksperimente. Z njeno pomočjo upam izmeriti temperaturo, sestav in gostoto zraka v višjih sferah. Raketa lahko, nasprotno zrakoplovu in aeroplanu, prodre v stratosfero, ker ni vezana na zrak. Obratno, ravno v brez-zračju lahko razvije popolno brzino.
Moja raketa je po svoji konstrukciji slična topovskemu izstrelku. Spredaj je malo priostrena, da bi lažje strla upor zraka. Dolga je skoraj 3 metre in tehta skupno z vso aparaturo 56 kilogramov. Trup je sestavljen iz jekla in aluminija, vrh pa iz berilija. Na vrhu so nameščeni aparati za registriranje. Ko doseže raketa v letu svoj vrhunec, se vrh odpre kot kakšno padalo in omogoča istočasno velikemu padobranu, da se odpre. Ta veliki padobran izvleče iz trupa rakete aparaturo, dočim pada izgorela raketa ?}a zemljo. Aparatura se nato počasi vra-tca na zemljo. Velikost padobrana je tako izmerjena, da ne bi bila zagnana predaleč od mesta, odkoder je bila izstreljena.
Konstrukcija rakete, njen transport in izstrel, vse to je stalo okrog 3000 dolar-
jev. K temu sem dal iz lastnega 2000 dolarjev, ostalo tretjino pa mi je dal na razpolago n*ski ameriški znanstveni zavod. Za slučaj, da razkrijem s svojim eksperimentom važnejše rezultate v neraziskani stratosferi, mi je obljubljena nagrada 20.000 dolarjev.
S poletom v vsemir z raketo se je ba-vilo dosedaj že nekoliko pijonirjev. V Ameriki je izvržil važna preddela God-dard, v Evropi pa je na tem polju najzaslužnejši profesor Oberth. Treba je tudi omeniti odličnega matematika Hoh-mana in teoretika zrakoplovstva Piquar-ta. Kot praktik se je izkazal prerano poginuli Vallier.
Uverjen sem, da bo sčasoma možno preiti od navadne rakete za registriranje metereoloških razmer na konstruiranje rakete, ki bo lahko ponesla tudi žive ljudi v zračne višave, pa vsekakor tudi na drugi planet. Polet v vsemir ni problem brzine, nego ubrzavanja.To ubrzavanje rakete se lahko izvrši popolnoma do meje, na katero lahko človek z današnjimi izkustvih računa.
Ravnotako postopoma se lahko ta br-zina povečava. Naravno, da je težko misliti na to, da bi se izdelala raketa, ki naj bi dosegla drugi planet, ker bi bil za to potreben pogonski materijal, pretežak za samo raketo; vendar tudi te možnosti ne izključujem. Za tako podjetje je treba premagati mnoge težkoče, ne samo tehnične in finančne oblike. Izgradnja take rakete bi namreč stala, vsaj po mojem mnenju, okrog petdeset milijonov dolarjev. Ne dvomim, da bo to enkrat vendar uspelo, mogoče že v par letih.
Z^odovira bifteka in kotleta
NEKAJ ZA NAŠE GOSPODINJE IN GURMANE. - RIMSKA VERZIJA O »IZNAJDBI« BEEFSTEAK-A; JAPONSKO IZROČILO O SVINJSKIH
KOTLETIH.
V pradobi. ko človek n! imel posode in mu je bil ognjeni element tuj, se je hranil s surovim mesom. Pozneje, ko se je seznanil z dobroto in grozo ognja, je pekel meso na razžarjenem kamenju ali pa — na ražnju. To Pa je že visoka stopnja »lukulske« in »kulinarične« kulture.
O odkritju bifteka krožita dve izročili: eno starorimsko, eno pa japonsko, ki je skoro popolnoma analogno, samo, da govori o odkritju — nič manj slastnih svinjskih kotletov, kar odgovarja goveji bržoli.
Do odkritja je prišlo v obeli slučajih čisto slučajno, čujmo rimsko legendo!
V nekem rimskem svetišču so vse-silnemu Jupitru darovali po predpisu pitanega vola. Oltar je bil postavljen iz kamenih kvadrov, na katera so polagali drva; na grmado pa — žrtev. Tedaj so ta posel obavljali izključno le duhovniki. Nekega dne se je taka, nespretno zložena grmada zrušila in žrtev je skoro zdrsnila na tla... To pa bi bilo nesporno znamenje Jupitrove nevolje in jeze in dokaz, da mu daritev ni po volji. Zato se je prestrašeni svečenik podvizal, da prepreči »katastrofo«; Z golimi rokami je prejel žrtveno darilo in res se mu je posrečilo, da je vola porinil nazaj na grmado. Pri tem svojem svečeni-škem poslu se je seveda temeljito omastil in tudi — opekel. Naravna posledice je kajpak bila, da si je svečenik takoj oblizal prste... Pri tem je mahoma pozabil vse bolečine; kajti napol pečeno volovsko meso je izločalo posebno slastno mast. Dasi je bilo po rimskem obredu svečeniku strogo prepovedano, jesti od mesa, ki se žrtvuje bogovom, ga je vendar premagala skušnjava. Z veliko opaznostjo si je odrezal kos nanol pečenega mesa in povžil. Pečenka mu Je šla v tek. Odsihdob je še bolj »verno« služil oltarju in kaj rad zarrenial kakega duhovnega tovariša v službi, ki je bila slejkoprej — prijetna; kajti Pomisliti se mora. da je moral sveče-n'k tešč čakati poleg žrtvenika, omam
Ijen od vonja pečenke, dokler se ni ta popolnoma zoglenela spremenila v — prah-------
Svečepik je skrbno skrival svojo tajno. Njegovi duhovni tovariši so se čudili njegovi verski vnemi, še bolj pa okolščini, da ni imel pri skupnih pojedinah onega teka, kakor sicer, ko je po 10 in,več ur tešč prebil pred žrtvenikom vsesilnega gromovnika Jupitra... Kljub temu pa je imel dozdevni asket krasna lica, a sčasoma se je celo vidno odebelil, kar je padlo tudi njegovim duhovnim tovarišem v oči. Začeli so zato prav hinavsko zasledovati svojega kolego in res so ga zalotili, kako je v tišini svetišča jezal kose žrtvovane živali, ter jih na žerjavici še malce spekel. »Sveti« mož je dobil v svojem svečeniškem poklicu pravo kuharsko prakso.
Tiho so pazili nanj in ko je začel lomastiti pečenko, so ga obkolili in mu začeli pretiti, da ga ovadijo. »Sa-cerdos magnus« ga bo kaznoval s kruto smrtjo, češ, da je neodpustljivo »bogoskrunstvo«, če grešni smrtnik povžije žrtev, namenjeno bogu vseh bogov. Toda svečeniku se je posrečilo, da je svoje tovariše prepričal o slastnosti bržole in kakor bi odrezal, nič več ni bilo pretenj, ne razprtij. Tudi svečeniška služba se je odslej »vestneje« vršila... Tako je bila odkrita skrivnost bržole, katero so potem vešči kuljnarski umetniki izpopolnjevali s čebulo, soljo, poprom, smetano, dušenimi gobicami in drugimi pridatki, tako. da je dosegla — sodobno dovršenost.
•Japonsko ustno izročilo o odkritju slastnih svinjskih reberc in kotleta Pa pravi; V tedanji dobi so Japonci uživali surovo svinjsko meso, a nikomur ni padlo v glavo, da bi tako stvar — spekel. Zgodilo pa se je lepega dne. da je izbruhnil požar, ki je zajel velik «Wnink. Nekemu nastirju se je zasmililo, da mora toliko svinj pogoreti. Sel fc na po^nriščft in razrezal eno svinjo na drobne kose. Ko )e poskusil posamezne kose, je spoznal, kako slastno je meso. vzlasti pa
deli na obeh straneh hrbtišča. — Odsihdob je začel goreti še marsikateri svinjak, a ljudem je padlo v oči, da se je Tai-Ken-Vu (tako je bilo ime pastirju) vedno nahajal med gasilci. Vzlasti proti koncu vsakega požara je bil zelo vnet »gasilec«. Končno so mu prišli na sled in, ko je povedal svojo tajno —. misleč, da ga bo ta rešila, so ga obesili. Prvi pa, ki sc je okoristil z iznajdbo delinkventa, je bil rabelj Kon-Tsi-Ten, ki je prav hinavsko predložil »svojo« iznajdbo državnemu pravdniku, za kar je bil mož povišan.
Po usmrtitvi pastirja Tai-Ken-Vu-a so sicer prenehali cesti požari svinjakov in brihtni Japonci so prišli na
O smrtni kazni na Ceska-slaucškem
Pred kratkim je bila v češkoslovaškem tisku pokrenjena razprava o smrtni kazni. Nekateri listi so dokazovali škodljivost in nekoristnost smrtne kazni, drugi zopet so jo zagovarjali. Izzvano po tej debati, je objavilo sedaj justično ministrstvo nov zakonski načrt o smrtni kazni. Zakon smrtne kazni sicer ne ukinja, pač pa jo omejuje le na skrajne slučaje. Odkar je bila ustanovljena češkoslovaška republika, je bilo izrečenih že nešteto smrtnih obsodb, izvršenih pa je bilo le malo. Novi zakon nudi sodišču ali poroti možnost, da more tudi v primerih, za katere je predpisana smrtna kazen, odmeriti blažjo kazen in to na podlagi olajševalnih okolnosti. V tem primeru bi mogla biti najnižja kazen 151etna težka ječa. Kdor prestane dve tretini kazni, v katero mu je bila izpremenjena smrtna kazen, tega se lahko pogojno izpusti, čim je presedel 20 let. Po 25 letih dovoljuje zakon tudi pogojno izpustitev kaznen-cev, obsojenih v dosmrtni zapor.
Zadnji ples
V neki gostilni v Hamburgu se je odigrala te dni krvava zakonska tragedija. 261etni delavec Niemroth je tamkaj slučajno naletel na svojo ženo, od katere je že dalj časa živel ločeno. Prosil jo je. da naj bi se zopet vrnila k njemu, kar na je ta odklonila. Nato jo je Niemroth prosil za zadnji ples. v kar je žena tudi privolila. Oba sta odšla v klubsko sobo in sta navila gramofon za ples. Med plesom pa je Niemroth nenadoma zgrabil za samokres, ustrelil najprej svojo ženo, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo.
Letalski dožiuljaji u Hfriki
Nemška znanstvena ekspedicija, opremljena z več lahkimi letali, je v Afriki doživela nedavno dve neprijetni pitstolovi-ni. Pri filmanju leva je letalo prišlo preblizu zemlji. Lev je letalo naskočil in zasadil svoje kremplje v njegovo krilo tako močno, da ga je prisilil k pristanku. Letalcem se je posrečilo, leva ubiti. Drugo letalo, ki je prisilno pristalo, pa je napadel zdivjani rinoceros in ga popolnoma razdejal.
Končne številke ljudskega štetja na Češkoslovaškem.
Češkoslovaški državni statistični urad je te dni izdal končne uradne rezultate ljudskega štetja, izvršenega v republiki meseca decembra. Po tej statistiki je na Češkem 7,106.766 ljudi (narastek napram štetju pred 10 leti +6.54%); na Moravskem in v Šleziji 3,563157 (+6.72%), na Slovaškem 3,330.885 (+11.10%), v Pod-karpatski Rusiji 725.3o0 (+19.97%). V celi republiki torej 14V726.15S (+8.18% ali 1,113.734).
Avtobusni promet Pariz—Berlin.
Med Parizom in Berlinom se vodijo pogajanja, da bi se letos jmeljal med obema prestolicama avtobusni promet, in sicer iz razloga, ker se bo istočasno vršila berlinska gradbena in pariška kolo-ntjalna razstava. Na ta način bi se velikemu številu interesentov za obe razstavi iz celega sveta omogočil poset obeh.
idejo, da je boli pametno, zaklati svinjo in speči, kakor zažgati cel svinjak. — Odsihdob se je kulinarični kult kotletov razširil kakor glas bržole širom sveta.
Danes se tako naše gospodinje, kakor tudi furmani več ne čudijo pečenemu mesu. ki se pripravlja po tisočih receptih kuhinjske »vede«. V miru in zadovoljstvu uživajo vse to, in niti nefpomislijo, kdo je izumitelj te ali one* »rihte«. Vendar pa so to bili za celo poznejšo človeštvo veliki in važni dogodki; saj pravi neki veliki modrijan, da je iznajdba dobrega jedila znamenitejša in silnejša, kakor iznajdba tega ali onega predmeta bilo v tem ali onem področju vede...
Spori
Mednarodne tekme v Bohinju odgodene.
JZSS je včeraj sklenil, da se medna-rodne-sportne tekme v Bohinju zaradi neugodnih vremenskih razmer in pomaaj-kanja snega odgode. Tekme se bodo vršile od 6. do 9. februarja.
Drsalno tekmovanje za evropsko prvenstvo.
Na Dunaju so bile včeraj zaključene tekme v umetnostnem drsanju za prvenstvo Evrope. Tekmovanju je prisostvovalo nad 15.000 gledalcev.
Rezultati so bili naslednji:
Gospodje: 1. Karol Schafer 409.12 točk; 2. Ernest Bayer (Berliner E. V.) 371.4; 3. dr. Hugo Distler OVViener E. V.) 367.62; 4. Marcel Vadas (Madžarska) 328.58.
Dame: 1. Erika Hornung (Wiener E. V.) 247.58; 2. Helga Dietz 273.78; 3. Ily Holzman 242.76 točk.
Tekmovanje dvojic: 1. Tapetz-Zwack (VViener E. V.) 5.10 točk; 2. Rimel-Roz-dol 9.17; 3. Jauernik-Jauernik 8.38.
Nogomet.
Praga:	Slavija:Viktoria-Žižkov 7:2
(4:0); Sparta:Bocskay (Budimpešta) f':0 (5:0).
Dunaj: Slovan :FAC 2:2 (1:0); WAC: Admira 3:1 (2:0); Wacker:Vienna 5:4 (2:2); Rapid:Nicholson 5:1 (1:0). Budimpešta: Hungaria:»33« 4:0 (2:0). Bologna: Meddržavna tekma Italija: Francija 5:0 (3:0)..
Plavanje.
V Ljubljani je priredila SK Ilirija plavalne tekme v zimskem kopališču, ki so končale z naslednjimi rezultati:
Dame 100 m prosto: Lampret N. 1:17; 2. ztadler 1:50.
Gospodje 100 m prosto: 1. Frisch E 1:10:8; 2. Tranšek 1:12:4.
Dame 100 m prsno: 1. Sever M. 1:35:5; 2. Stadler 1:50.
Gospodje 100 m prsno: 1. Stegnar M. l.?9:4. 2. Kramar I. 1:35:2.
Dame 200 m prosto: 1. Lampret N 2:59:8.
Gospodje 100 m prosto: 1. Frisch E 1:21:7; 2. Otruba St. 1:31:9.
Gospodje 200 m prsno; 1. Jamnik J. 3:22; 2. Stegnar M. 3:26:1.
Dame 100 m hrbtno: 1. Lampret N. 1:32:2!
Dame 200 m prsno: 1. Sever M. 3:53:8
Sokahfmt
Sokolsko društvo Marlbor-matica
je imelo včeraj svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodi' starosta dr. Boštjančič. Društvo je imelo koncem preteklega leta 608 članov, 167 članic, 105 moškega naraščaja, 68 ženskega naraščaja, 151 moške dece in 142 ženske dece. Blagajniški promet izkazuje vsoto 235.872.3S Din, čisto premoženje 62.651.87 Din, proračun za 1. 1931 59.587.42 Din. Župni upravi se bo predlagalo, da naj znaša društvena članarina 48 Din, pristopnina pa 5 Din. Kar se tiče telovadbe, se je opazil zlasti redne j Si obisk dijašt.va višjih razredov srednjih šol. Vidi se pač, da ni več protipritiska. Župna uprava je imenovala zopet sledeči odbor: starosta dr. Boštjančič, podstarosta Fr. Bureš. načelnik Janko Dekleva, prosvetar Vo-jeslav Ipavec, načelnica Mira Pipanova.
RL Zevrccof
V senci jezuita
a^godOKimu tomuu
51
»...Takrat pa stopi pred tebe neka ženska...«
Vojvodinja Etanpska je prekinila, kakor da se ' obotavlja.
Ni si upala dodati:
»Tista ženska sem bila jazi«
»Ženska!« je vzkriknila Margentina. »Oh, spominjala se je bom do smrti! Kar oledenela sem ob njenem smehljaju... Kakšna zlobna radost je bila v njenih očeh!«
Vojvodinja se je nasmehnila...
»Ta ženska,- ki je izročila pismo tvojega ljubimca ... Naznanjal ti je v par besedah, da te ne ljubi več, in da te ne mara več videti...«
»Oh,« je zamrmrala nesrečnica, »kaj se godi v moji glavi! Zdaj se spominjam vsega! Oh, moje misli! Človek bi rekel, da vstajajo mrtvi iz svojih grobov!«
»Ko ti je tista žena prečitala pismo — saj ti sama nisi znala čitati — si kar blaznela, planila si kvišku, tekla si na vse kraje, kjerkoli si mislila, da ga utegneš srečati. Plakala si gorke solze, med tem pa, pod pritiskom švoje bolesti, se je vršilo v tvojem životu naglo, usodno delo. Proti večeru, ko si šla vsa zbegana mimo neke krčme, si se zgrudila sredi ulice. Zlobna ženska, ki te je zasledovala na vseh tvojih potih, je poklicala krčmarja in njegovo ženo ter jima plačala, da- sta te prenesla v prazno sobo, ki sta jo imela poleg gostilniške...«
»Moja hči! Moja hči!« je ječala Margentina, skri-vaje lice med dlanmi, kakor da noče videti slike, vstajajoče v njenem spominu.
»Margentina«, je nadaljevala vojvodinja neusmiljeno, »položili so te na posteljo, in začela se je Kalvarija tvojega materinstva... Cele ure si se zvijala v porodnih krčih in dočim je drgetalo tvoje telo in so se trgala tvoja ledja, dočim je krvavelo tvoje srce, si slišala v sosednji sobi žvenketanje kozarcev in radostne pesmi ter hrup in smeh razveseljenih plemenitašev... In ko jep rišla skrajna minuta, Margentina, v istem trenutku, ko si zaslišala prvi plač svoje hčerke... takrat si zaslišala... da... začula in spoznala si med smejočimi glasovi glas svojega ljubimca, Francev glas!«
Margentina je zakričala pretresljivo, kakor da je pravkar zdaj začula glas svojega ljubimca in kakor da se je pravkar izvil njenim ustam poslednji porodni ■vzkrik
»Oh,« je zaprosila, vsa tresoča se od ihtenja, »molčite, molčite!«
»Brezumnica! Ali ne vidiš, da ti poizkušam vrniti
razum!... Poslušaj dalje... Vsa krvava še z otro-kom-novorojenčkom v naročju si planila s prekona-ravnim naporom s svojega mučeniškega ležišča^... zagnala se naprej... odprla vrata... zagledala moške . zbrane okrog mize... Med njimi je sedel F rane... s kozarcem v roki... na njegovih kolenih pa ženska..., ki ti je bila prinesla pismo!... Zvrnila si se vznak... nezavestna... polumrtva ... Ko se ti je vrnila zavest, je bilo minulo mnogo dni... In od tistih dob nisi več videla Franca... niti one ženske!...«
»Pa moja hči! Moja hči!« je zarjula Margentina, .vijoč roke.
»Ali ljubiš še vedno tistega Franca? ...«
»Sovražim ga! Sovražim ga!...«
»In tisto žensko! Tisto žensko, ki je kriva še več od njega samega!... Ona je vendar demon, ki mu je /vdehnil strašno misel, prirediti orgijo tik poleg tvojih bolečin!...«
»Oh, kako jo črtim!... Iz dna svoje duše!... Prodala bi se peklu, samo da jo pogubim!...«
»Torej, Margentina, ali hočeš, da ti pomorem do mašoevanja?«
»Moja hči! Svojo — hčer hočem imeti!...«
»Poslušaj!« je povzela vojvodinja nestrpno, »tista žena ima hčer, veliko, lepo hčer...«
»Torej je ustvarjena sreča samo za hudobneže ...«
»In tisto hčer ti privedem... Ti pa stori z njo, kar hočeš!...«
Margentina je škripala z zobmi.
»Zavidam jo!... Trpeti mora stoterno vse muke, ki sem jih prestala jaz!... Mati mora poginiti, kadar izve njeno usodo...«
V očeh vojvodinje Etanpske se je zasvetil temen blisk.
»Kar se pa tiče tvoje hčere, ti obljubljam, da jo dobiš nazaj!«
Margentina je zmajala z glavo.
»Moja hči je mrtva,« je dejala.
Nato pa je rekla brez prehoda:
»Oh, madain, kako ste dobra!... Šestletno dete-ce, madam... prav lahko jo je spoznati... njeni lasje so plavi, njene očke so kakor angelske oči...«
»Saj ti pravim, da jo dobiš nazaj... Toda ona druga ... hči hudobne ženske...«
»Ubijem jo!« je dejala Margentina s takšnim glasom, da je stresel vojvodinjo Etanpsko mraz.
In že se je bila sesedla Margentina, ne brigaje se dalje zanjo, v svoj kot, skrila glavo v dlani in začela peti poluglasno po melodiji, ki je bila jako vesela, a se je zdela v njenih ustih neskončno žalostna, balado, s katero je nekdaj zibala svojega otroka:
»Hodila sem po travniku in lilije sem brala, prelepe bele lilije, popotnikom ponujala...«
Vojvodinja Etanpska se je ozrla nanjo z globokim pogledom, nato pa je naglo odšla po stopnjicah, s smehljajem na ustnicah, ki bi bil prestrail Margenti-no, da ga je videla in zapopadla njegov pomen.
Spodaj jo je čakalo njeno spremstvo...
Pol ure nato se je vrnila v Luver brez vsakega zadržka.
In nikdar ni izvedela živa duša o čudnem posetu vojvodinje Etanpske, razen njene spreml.fcvalke, Žar-naka, Sen-Traja in Lezinjana, ki pa niso črhnili besedice ...
XXVIII.
Planinski rog.
Dasi so izpustili Tribuleta v svobodo, vendar so ga nadzorovali jako pazno in mu bilo zmerom za petami. Franc I. se je bil ustrašil Žiletine grožnje, toda njegovo sovraštvo do dvornega norca je postalo še hujše, kakor prej.
V kraljevi duši je divjala zdaj nebrzdana strast.
Posrečilo se mu je zdvomiti, da bi bila Žileta njegova hči...
Kje je bil dokaz... na vse zadnje? ...
Besede blazne ženske vendar niso mogle veljati kot dokazilo! Besede, ki so ušle Margentini, ne da bi se dalo določiti, o čem govori pravzaprav.
Kralj se je domišljal podatkov in dni...
In ko se je ujemalo vse, podatki in dnevi, ki so pričale glasno celo črte v Ziletinem obrazu in v sliki Margentine, kakršno je nosil kralj na dnu svojega zločinskega spomina, takrat si je začel šele s pravo silo zatrjevati, da Žileta ni njegova hči in tudi ne more biti... Za vsako ceno je hotel prevarati samega sebe...
Hotel je imeti Žileto! Hotel je, da bodi njegova! Vse ostalo je hotel pozabiti...
Temu stanju kraljevega duha se je imel zahvaliti Tribulet, da je ušel za zdaj ječi in morda celo morišču... Toda kralj je čakal samo ugodnega trenutka, da udari svojega norca s krutim maščevanjem.
V to je hotel izrabiti čas, ko postane Žileta njegova priležnica. Takrat ne bi imel več povoda, plašiti se njene grožnje s samomorom.
Kaj bi bilo njemu zato, če bi se res umorila, kadar bo že sit.
Kralj se je poznal natanko in je vedel, da mu bo kaj malo do življenja ali smrti nesrečne žrtve njegove pohotnosti, kadar napase ‘ na njej svojo pohotno strast.
Drugi dan ponoči, ko smo bili z bralcem priča, kako je privedla Ivana De Kroazij Tribuleta v Žileti-no sobo, je sedel norec v svoji čumnati, premišljaje. kaj mu je storiti.
»Ta Manfred!« je mislil sam pri sebi. »Videti, spoznati moram tega človeka, ki ga ljubi Žileta...«
V jasnem očesu norčevem se je svetila nagajiva in nežna radost, hkrati pa tudi nemir.
»Kako naj pridem odtod?« je nadaljeval svoj sa-mozagovor. »Ako bi bil sam, bi bilo kaj lahko... toda otrok? ... Kako naj uideva nadzorstvu ... kako naj ji prihranim razburjenje nevarnega bega?... Vsa reč se mora zgoditi popolnoma naravno, brez vznemirjenja ...«
Mašinalno je vzel violo in začel igrati mehko melodijo ...
»Mili Bog!« je premišljal, »ali bova srečna!... Kar čutim, kako se mi širi srce... Nikdar nisem dihal bolje... Nič več ločitve... združena na veke... nič več teh strašnih večerov v Luvru, daleč od nje... nič več ne bom prisiljen, spravljati gospodo v smeh ... Samo Manfred me vznemirja ...«
Prekinil se je, da ubere strune.
Obraz se mu je kar zasvetil od sreče.
»Pa!« je dejal. »Prepričan sem, da je vreden njene ljubezni... Ali bi jo drugače ljubil!... Preveč je finočutna in bistrovidna, da bi bila podarila svoje srce malopridnežu ... Plemenit človek ste, gospod Manfred, zato vas ljubi... Stari Tribulet vas ceni in ljubi že naprej... Samo kako priti odtod? ... Še nocoj... Ako izgubim en dan, imava en dan sreče manj... Nič več se ne more čakati... Pretrpel sem svoj delež.
Tribulet je poznal ves Luver do zadnjega kotička.
Poznal je vse kotičke in ovinke, vsa znana vrata, vse tajne hodnike in vse skrivne izhode.
Toda vedel je tudi da pazijo nanj.
Svobodno se je izprehajal povsod; nihče ni več zahteval, da naj izvršuje svoj norčevski poklic; kralj ga ni poklical nikoli, da bi mu dejal.
»Dolgčas mi je: zabavaj me, norec!«
Toda, karkoli je počel in koderkoli je hodil, čutil je venomer, da ga zasledujejo prežeči pogledi; opazil je bil, da so vsi izhodi zastraženi.
Enkrat se je približal velikim vratom, brezbrižnega obraza kakor vedno, kadar je odhajal iz Luvra pred tistim strašnim prizorom.
In takoj je pristopil k njemu gardni častnik, rekoč:
»Vrnite se, prosim gospod!«
Beseda »gospod« se je zdela Tribuleta jako resna: po njei je presodil strogost ukazov, danih stražnikom glede njega.
Pa če bi' šel naprej, gospod Častnik?« je dejal.
»Pa če se ne bi bil dal aretirati?«
»Bil bi vas primoran aretirati na mestu.«
»Porinil bi vam meč skozi trebuh...«
»Vraga, gospod častnik! Če bi mi ga porinil vsaj skozi grlo!... Ampak skozi trebuh! Smili se mi moje klaverno telo, kakor je pokvarjeno!... Sluga sem!...
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Sprejmem delovodjo,
eventuelno družabnika za večje ključavničarsko podjetje. Reflektiram na starejše strokovnjake, izvežbane v stavbenem in strojnem ključavničarstvu in avtogeničnem varjenju. Ključavničarstvo Temerl, Volkmajerjeva ulica 6, Maribor.	230
Elektrolnštalaclje. montaže vil, stanovanj, tovarniških po-slopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Ticby, Maribor, Slovenska ul. >16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni cenL XII
Kolesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
NAJFINEJŠI RUM
Prazne odol steklenice
kupuje galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul.	78
Prodajalko
zmožno slovenščine in nemščine, dobra računarica, z lepo pisavo, sprejmem. Pismene ponudbe z navedbami in zahtevami pod »Prodajalka« na u-pravo.	213
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z l—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Inseriraite
v
•..Veterniku"
Večjo množino
prodamo
Uprava „Jutra" in „Večernika“
Maribor, Aleksandrova cesta 13
na debel* I
KONJAK
In vse vrste likerjev 1.1. d.
PRAVA SLIVOVKA
na drobne I
3824
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mar^P^u. Tiska Mariborska tiskarna <L d, predstavnik STANKO DETELA
»feriten.