TRST, petek 25. maja 1956 Leto XII. - Št. 121 (3359) PRIURSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: ul. MONTECCH1 St. 6, 11 nad. — TELEFON 93-*0S IN 94-63« — FoStnt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 2; . «- 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna “lozDa oi j . ■sme v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upcavnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stqlpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • lzdaia Založništvo tržaškega tis a Logična odločitev Včeraj smo objavili lo-sicno odločitev vodstva *^aske unije, naj njeni Pristaši — ker ne morejo ‘3radi krivično izločene lite «7>st Tržačanom» od-“a,ti glasove zanjo — gla-uJejo za kandidate naprednih opozicijskih levi-r^rskih list. še bolj logič-Pa je, da je vodstvo dzaške unije hkrati opo-naj predvsem nihče ?e izostane od volitev, ker ^ s tem koristil onim, ki ” Posredno izločitev indi-padentistične liste povzroči nadalje, naj v nobe-‘vem primeru ne oddajo glasov monarhistom 11 fašistom, tako imenova-6®U Movimento economi- n Pri obeh Magda-3* skoro 1800, v Ro-1600, na Vrdeli 1700, Rojanu skoro tisoč, na fe?' okrog 600, v Barkov-100 itd. In to so v K,0rtini večini slovenski J’vci. Povsem slovenski w’vci pa so v okoliških kjer je n. pr. na !:tvlriah glasovalo za in-Cndentistične liste čez {''Volivcev, v Lonjerju 100. na Kontovelu Id, Proseku 250, v Križu *1v Trebčah, pri Banih, V,r°Padi in Bazovici pa '00. Ce k temu dodamo W °stale mestne predele V„*o Sv. Jakob, Stara in h.a Mitnica, Čarbola, 'fd i.n, Kolon j a, škorklja ti,{;kjer je za indipenden-tiu Slasovalo na tisoče in jt volivcev, od katerih W.'° veHk odstotek slo- ae narodnosti, potem k Pe bo težko nikogar večati, da znašajo slo-jCfi indipendentistični vi čez deset tisoč gla- it. -»»ijamo te besede -i5tj.vPost na indipenden-v°l'vce slovenske n°sti, ki naj jim naj-V??nejši Slovenci po-Pri njihovi odločit-lem ne mislimo a*-i nikakršnega priti-katero izmed levici | P strank naj sloven-^.^ipendentist glasuje. Vram° pa za svojo da opozorimo na k tlnL < 0 dejstvo, da se c Neodvisne socia-r»e liste dr. Jože De-\ vseh sedem let ra-Jlj, b rami boril za iste *i|i j katere so se bo-W;dipendentistični predli. *'ki v občinskem sve-%j.a več: on se je naj-Sort e‘'e boril tudi za «b°stne pravice slo-% 'P indipendentistič-jJvij^Pllvcev. Nosilec Ne-1j* j socialistične liste So6111 seveda izpolnil le S , dolžnost kot dosle-m °cialist tudi namesto v 'fi-iu fPdipendentlstičnih iSk svetovalcev sloji ve narodnosti, ki jih i Stki, sedmih letih v j ni svetu ni bilo, b* P''0 pravično in i«' & da bi slovenski jSlL,.’Pendentistov predat, j 1 Slovenci. Nosilec ,Njea k»il skupaj z indi-il Usu Etičnimi svetoval- L takšno borbo bo vo-Ql v novem občin-:vSiLetu> ko indipenden-S P Predstavnikov za- k**'-doslednejši borec za ^v^Pje gesla tTrst Tr- borec za socialne in narodne pravice našega ljudstva. Ko bodo to storili, naj se odločijo ali je zaslužil, da mu oddajo v nedeljo in ponedeljek svoje glasove. Po našem mnenju je nosilec NSL prvi, ki je med najnaprednejšimi politiki v resnici oni protireakcio-narm in protikamoraški borec, ki je indipendenti-stične glasove Slovencev že doslej zastopal tako, kot da so bili oddani njemu. Poleg tega pa je v delavskem socialističnem gibanju, ne samo v tržaškem, temveč tudi v svetovnem merilu doživel v teh zadnjih sedmih letih, da mu je v njegovi borbi zgodovina dala prav. In tudi to naj indipendentistični slovenski volivec, ki je nosilcu NSL stal v teh letih najbliže, razmisli in se pravilno odloči. To naj bo njegova najbolj logična odločitev. Istočasno pa opozarjamo slehernega naprednega slovenskega človeka, slehernega socialista in komunista, ki se je že davno pravilno odločil, komu bo dal svoj glas, naj zgoraj navedeno ogromno število slovenskih indipendentistič-nih glasov upošteva, naj se zaveda njegove velike važnosti in naj ve, da se morda marsikateri izmed indipendentističnih volivcev še vedno ni odločil. Zato je dolžnost slehernega naprednega slovenskega človeka, da v svoji najbližji okolici, na svojem delovnem mestu in drugod, pravilno vpliva in usmeri svoje indipendentistične prijatelje in znance. To je njegova dolžnost, ki jo mora izvršiti kot svoj prispe vek v nelahki borbi za zmago tržaškega ljudstva nad vladajočo kamoro, za zmago napredka nad reakcijo, za razcvet našega mesta, za njegov gospodarski in socialni razvoj. I'i • preasiavinK.uv m ,%.rarnotne protidemo-6 X list- i>5Svetubo vec v °a in protiljudske iz-e «Trst Trzata- č! t^7u- Tako bodo sto-vOirt ostali izvoljeni COi1 NSL. vfiSK Pozivamo bivše slo-indipendentistične lil na^ po svo^ vesti ■J* in ocenijo delo- 'iii'tV» ilca NSL dr. J. v ttLNaJ P° vesti oce' VQvi ’ kar mu tudi ^Htot^,največji politični objektivno pri-, f da je bil vedno ^dnejši, najpogum-^ najbolj vztrajen Naser povabljen na Kitajsko KAIRO, 24. — V uradnih krogih potrjujejo, da je Cuen-laj povabil Naserja, naj obišče Kitajsko, in da je Naser vabilo sprejel. Cas obiska bo določen pozneje. Zahteva za izgnanje Soboljeva iz ZDA WASHINGTON, 24. — Senatni pododbor za notranjo varnost je danes zahteval izgon voditelja sovjetske delegacije v OZN Soboljeva in prvega tajnika Ekimova iz ZDA. ker ju obtožujejo, da sta uporabila silo, da pripravita pet mornarjev sovjetske ladje «Tuapse», da se vrnejo v domovino. Omenjeni mornarji so odpotovali iz ZDA 7. aprila in so v Moskvi izjavili, da so prostovoljno odpotovali iz ZDA. Štirje mornarji iste ladje. ki so ostali v ZDA, pa zatrjujejo, da so omenjene mornarje prisilili na odhod v SZ. Danes zakljnček volilne kampanjeJi,s*>sIaviia in Es'Pt fi,ro5ena ki se je v zadnjih dneh močno razživela Toda vse najbolj zanimajo spremembe po volitvah zlasti spričo vedno večjega izsiljevanja liberalcev in Fanfanijevega „zapiranja na levo“ (Od našega dopisnika) RIM. 24. — Kakor je bil začetek volilne kampanje presenetljivo mrtev, se opaža v teh zadnjih dneh vedno večja živahnost. Vsekakor pa bo jutrišnji Can, ko se opolnoči zaključijo volilna zborovanja najživahnejši. Vsi politični prvaki pač čutijo, da ne gre zgolj za upravne volitve, temveč da gre za volitve, ki imajo v bistvu zelo velik političen pomen, ki bo imel odločilen vpliv na bodočo usmeritev vse italijanske zunanje in notranje politike. Zato se vsi prvaki tudi zelo trudijo, kajti v občinah nad deset tisoč prebivalcev se bo volilo na podlagi proporcionalnega sistema, pri katerem vsaka izmed strank, ki so bile doslej povezane. misli predvsem nase. 0,1 tod izreano močno vmešavanje Vatikana in močna reakcija na to vmešavanje ne samo z levice, temveč tudi socialdemokratov in celo monarhistov. Toda bolj kot sami Volilni izidi, ki jih je težko prerokovati. zanima vse. kaj se lahko zgodi po volitvah. Že včeraj smo omenili tri alternative, pred katerimi se bo znašla po volitvah najmočnejša — de-mokrščanska — stranka. Tudi danes se poudarja, da liberalni voditeh Malagodi s pomočjo trojne delodajalske zveze še dalje izsiljuje Segnijevo koalicijo ne samo v notranji, temveč tudi glede zunanje politike. Tudi če volilni izid ne bo prinesel takšnih sprememb, ki bi imele za posledico snre-membo vlade, se zdi, da Ma-lagodi usmerja svojo ost proti malim vladnim strankam, kar naj bi imelo za posledico razbitje vladne koalicije. Neka desničarska agencija piše s tem v zvezi, da bo moralo pči-ti končno vendarle do tega, da vlada ne bo vodila svoje politike kot doslej iz dneva v dan. temveč da bo morala načeti najosnovnejše probleme na konkreten in dosleden način. Nekateri politični opazovalci so mnenja, da se Malagodi zaveda, da sedanja vladna koalicija ne bo mogla več dolgo živeti, pa je zaradi tega vzel kot povod nesoglasja med Martinom in Gronchijem glede zunanje politike, da ta nesoglasja uporablja v svoje propagandistične namene. Verjetno je. da mislijo liberalci na prbmik v desno in se hočejo zato s svojo sedanjo napadalnostjo in vsiljevanjem na to pripraviti v notranji in zunanji politiki. Scelba je tudi danes nadaljeval s svojimi fanatičnimi protikomunističnimi tiradami. na katere pa se noben resen politik več ne o-zira. Zato je Terracini. ki je govoril v Pisi. uvmeril svoje napade na krščansko demokracijo in na monarhofa-šiste, za katere je dejal, da je njihov «virus» že tako globoko okužil desnico centralnega bloka: liberalno stranko. Cilj KP pa je srečanje vseh političnih sil. ki v resnici nameravajo za sedaj le v lokalnih okvirih doseči ustavne reforme e programom pobud, ki so sposobne zadostiti zahtevam delovnega ljudstva. Podobno je govoril Seechia v Bologni. Nenni pa je iz Benetk prišel danes v Genovo, kjer je zaključil volilni kampanjo za svojo stranko. Dejal je, da je bila udeležba na zborovanjih letos tako velika, da se lahko primerja sar.io z ono pred junijskimi volitvami pred desetimi leti. Za integralista Fanfanija je dejal, da je bolj nazadnjaški od De Gasperija, za socialdemokrate pa, da vodijo le politiko majhnih profitov sodelovanja v vladi, ki zadovoljujejo le nekatere osebne želje, medtem ko so povsem odrezani od živih struj javnega življenja. Nato je polemiziral z Malagodijem v zvezi z Groncnijevimi pobudami o zunanji in notranji politiki. Končno je rekel, da bodo socialistični glasovi odločilni element za novo u-pravno politiko, kakor tudi za mednarodno pomiritev. Ob koncu svojega govora pa je omenil še moskovski kongres in dejal, da se vprašanje kulta osebnosti socialistov prav nič ne tiče. Predsednik vlade Segni je govoril v Turinu, Fanfani pa v Neaplju. Njihov zaveznik Saragat v Reggio Emilia, kjer je govoril tudi Malagodi, medtem ko je republikanec Reale zaključil volilno kampanjo za republikansko stranko v Florenci. Vsi skupaj pa niso povedali ničesar novega. Segni je dejal, da se mu zdi, da je bila letošnja volilna kampanja pretirana. Primerjal je komunistično občinsko u-pravo v Bologni z demokrist-jansko v Turinu in skušal do. kazati prednost slednje. Mnogo, je govoril o svobodi, ki mora imeti gospodarsko in socialno vsebino in ponovil svoje geslo o socialni pravičnosti in se nato postavil na enako raz. daljo od ponudb z leve in desne ter dejal, da bo krščan-sKa demokracija nadaljevala po dosedanji poti. Integralist Fanfani pa je po. novno zapiral na levo in dejal; «Nenni bi hotel, da bi verjeli, da je pripravljen priti na poroko s krščansko demokracijo, čeprav ve, da is vprežen v moskovski voz. Nen. nijeve izjave bodo postale jas* ne tedaj, ko bo dokazal, da predstavlja on sam leve vo- lilne množice brez sostanovalcev. Do takrat pa krščanska demokracija ne bo šla z njim na razgovor«. Saragat pa se je v svojem govoru ukvarjal bolj z Rusijo kot pa z italijansko politiko in ponovno poudaril neprepričljivo trditev, da so socialdemokrati avtonomni in svobodni brez slehernih obvez. Poudaril pa je, da bi prav ta samostojnost lahko predstavljala skupno točko s pSI, če ta ne bi bila odklonila ponujene roke PS-DI in rajši ostala povezana s KPI. Pri tem je ponovil geslo pokojnega Matteottija: Socialisti s socialisti, komunisti s komunisti. Končno je omembe vreden še dogodek v vrstah fašistov: neki taoistični kandi- dat, ki je odpadel od MSI in spada sedaj k MSA, je enostavno — znorel. Volilna kampanja je postala zanj prava fikcija, tako da je ponoči vstajal in skozi okno držal govore . .. zvezdam. A. P. za posredovanje v alžirskem sporu Predstavnik osvobodilnega odbora za Sev. Afriko je izročil Popoviču sporne■ nico o tem - Nebiu se bo razgovarjal o svojem načrtu, ko bo junija prišel v Pariz • Demonstracije v več krajih Francije proti pošiljanju vojakov v Alžir BEOGRAD, 24. — Predstavnik osvobodilnega odbora za Severno Afriko v ZDA El Abed Buhafa, ki je sedaj v Beogradu, je novinarjem sporočil. da je osvobodilni odbor za Alžir sklenil zaprositi jugoslovansko posredovanje v alžirskem vprašanju. Danes je Buhafa izročil jugoslovanskemu državnemu tajniku za zunanje zadeve spomenico, v kateri prosi tri države, naj posredujejo v alžirskem vprašanju. Ena od teh držav je Jugoslavija kot država, ki je izven spora in tudi zaradi tega, ker je njen predstavnik v OZN v tem mesecu predsednik Varnostnega sveta. Druga država naj bi bila Egipt. Tretje države ni hotel Buhafa navesti. Dejal je, naj bi bil namen tega posredo-vania nepolitičen in naj bi omogočil ustvaritev zaupanja in pormirjenja, čemur bi sledilo prenehanje sovražnosti v Alžiru ter sprava med obema nasprotnikoma, da bi lahko našla rešitev alžirskega vpra- PO IZSTOPU MENDES FRANCEA IZ FRANCOSKE VLADE IHollet bo zahteval od skupščine odobritev niegove politike o Hlžiru Debata o Severni AfriKi bo prihodnji teden - Izjava radikalne skupine - Komentarji francoskega in angleškega tiska PARIZ, 24, — Predsednik vlade Guy Mollet je imel danes zjutraj razgovor s predsednikom republike. Po razgovoru je izjavil, da bo v kratkem v skupščini debata o Alžiru. Politični opazovalci izjavljajo, da se bo ta debata začela verjetno v torek in tej bo v četrtek in petek sledila debata o Maroku in Tuniziji. To je prva posledica ostavke Mendes-Francea. Tako rešitev je včeraj predlagal Mollet na seji vodilnega odbora socialistične stranke Dan debate bo dokončno določen jutri na konferenci predsednikov parlamentarnih skupin. Vlada sprejema razpravo o interpelacijah v zvezi z njeno politiko v Alžiru. Do sedaj sta s tem v zvezi posta, vila interpelacijo samo poslanca Pierre Cot in Paul Reynaud. Predsednik vlade bo podal izjavo, v kateri bo pojasnil politiko v Alžiru ter bo pozval skupščino, naj odobri zadevno resolucijo. Na ta način bo postavljerto vprašanje večine, ki naj podpira vlado Kakor je znano, so sporazumno z Mendes pranceom vsi ostali radikalni ministri ostali v vladi. Po mnenju nekaterih opazovalcev pa je Mendes Franceov odstop hud uda. rec za vlado republikanske fronte. Zato bo Mollet zahteval od skupščine izrecno glasovanje o svoji politiki. Radikalna parlamentarna skupina je po triurni seji odobrila z 31 glasovi proti 11 sledečo resolucijo: »Radi- kalna socialistična skupina, ki PRIPRAVA ZA NADALJNJE STIKE MED ZDA IN SZ? ŠIF VRHOVNEGA ŠTABA [[TAISTIM gradim nmiahljen v Soiiielshn Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da povabilo proučujejo. Z 10-odstotnim zmanjšanjem vojaških proračunov za eno leto bi SZ, ZDA in Anglija prihranile 6,5 milijard dolarjev WASHINGTON, 24. - Tiskovni ataše sovjetskega veleposlaništva v VVashingtonu je danes sporočil, da je Sovjetska zveza povabila šefa vrhovnega štaba letalstva ZDA, generala Nathana Twininga in druge visoke člane ameriškega letalstva, naj se udeležijo letalskih prireditev, ki bodo v Moskvi 24. junija letos. Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da to povabilo sedaj proučujejo. Funkcionar sovjetske ambasade je dostavil, da mu ni nič znano o možnosti povabila za obisik Sovjetske zveze, ki naj bi bilo poslano vsem šefom ameriških vrhovnih štabov. Rekel je tudi, da sovjetsko veleposlaništvo v VVashingtonu še ni prejelo nika-kega uradnega odgovora glede povabila generalu Twinin-gu in drugim častnikom letalstva Sovjetske letalske prireditve, ki bodo letos 24. junija, se prirejajo vsako leto in pri tej priložnosti pokažejo zadnje tipe sovjetskih vojaških, trgovskih in transportnih letal. Sporočilo sovjetskega funkcionarja kot tudi ameriškega obrambnega ministrstva prinaša skoraj popolno razjasnitev na vsa ugibanja, ki so nastala po vesti, ki jo je danes objavil «New York Daily News». Ta list namreč zatrjuje, da je Sovjetska zveza navezala v VVashingtonu tajne stike, da bi s tem dala na znanje, da bi ji bil ljub obisk voditeljev ameriškega vrhovnega štaba, ki bi si ogledali sovjetske oborožene sile. List se sklicuje na informacije, ki naj bi jih dobil pri OZN. ter navaja kot možno, da pride kmalu do vabila v uradni obliki. «New York Daily News» sicer dostavlja, da se pri OZN ni moglo zvedeti, kaj bi lahko voditelji ameriškega vrhovnega štaba videli. Prav tako ni bilo mogoče izvedeti, če naj bi tako vabilo pomenilo prvi korak r. ruske strani za sprejem Eisenhowerje-vih predlogov o letalskem nadzorstvu oborožitve. O-brambni minister, zatrjuje list, bi baje z zanimanjem sprejel na znanje take predloge, čeprav trdi, da mu doslej nič ni znanega o njih Ce bi voditelji ameriškega vrhovnega štaba sprejeli podobno vabilo, bi po progra-matiki morali potem povabiti tudi sovjetske poveljnike v Ameriko, pravi «Daily News», ki je mnenja, da bi se vabilo voditeljem vrhovnega štaba lahko tudi smatralo kot priprava za vabilo Hruščeva n Bulganina v ZDA. Neki predstavnik obrambne-i ga ministrstva je glede na gornjo vest lista «New York Daily News» izjavil, da o-brambno ministrstvo ni prejelo nobenega podobnega vabila, kakor šo podobno izjavili tudi predstavniki državnega tajništva. Potem je podal podobno izjavd še predstavnik Bele hiše, ki je dostavil, da ne bi bil presenečen, če oi bilo vabilo ako bi prišlo — sprejeto. Dejal je tudi, da se je po lanski ženevski konferenci neuradno razpravljalo o možnosti obiska visokih vladnih predstavnikov ZDA v Rusiji. Ni pa hotel povedati, kdo naj bi bili ti visoki predstavniki. Znani sovjetski strokovnjak v vprašanjih hidroelektrične energije prof. Voznesenski je objavil v neki znanstveni reviji članek, v katerem pravi: Ce bi SZ, ZDA in Velika Britanija zmanjšala svoje vojaške proračune za 10 odst. samo za eno leto, bi bilo mogoče prihraniti vsoto 6,5 milijard dolarjev, ki bi jo bilo mogoče porabiti v svetu za namakalna dela, za borbo proti poplavam in za gradnjo električnih central. Kar zadeva zadnje področje, je prof. Voznesenski napisal, da bi bilo še zlasti koristno zgraditi velike hidrocentrale v Aziji Afriki in Južni Ameriki, katerih velike reke predstavljajo 60 odst. vodne sile na svetu. se je sestala pod predsedstvom Daladiera, je poslušala izjave Mendes Francea v zvezi z njegovim odstopom in izreka priznanje njegovi iskrenosti in bistvu njegovih napo. rov v korist politike, ki jo je vedno branil. Skupina zaupa v radikalne ministre v vladi, da bodo dosegli uveljavitev take politike v Alžiru, ki naj zagotovi navzočnost m interese •■i"ranči je, ki naj se bori proti vsej protidr. žavni dejavnosti in naj hkrati išče lojalno in velikodušno sodelovanje z vsemi element) prebivalstva«. Današnji pariški tisk obširno komentira ostavko Mendes Francea. «Vzroki te ostavke, piše radikalni desničarski «Au. rore», se zdijo lažni izgovori«. Nato izreka list zadovoljstvo nad tem odstopom in pravi: «Mendes F'rance gre. Sam se je umaknil z oblasti. Zelo dobro. Z naše strani želimo, da bi ostal v svoji samoti«. Desničarski «Figaro» pa se čudi nad dejstvom, da Mendes F"rance zapušča vlado, o kateri pravi, da je najboljša mogoča politična formacija in kateri želi uspeh. List dodaja, da bo njegov odstop na izvenparlamentarnem področju imel bolj resne posledice in da bo samo okrepil položaj alžirskih upornikov. Levičarski n,Combkt» je mnenja, da je ostavka Mendes Fhancea «še podvojila nejasnost«, «Franc Tireur« pa piše: «Ce smo lahko gotovi, da se bo Mendes France vzdržal sleherne sovražne geste proti vladi, njegova prekinitev s skupino republikanske fronte lahko v bolj ali manj dolgem razdobju ogroža obstoj sedanje večine Frav okoli njegovega stališča se bodo sedaj razvrstile nasprotujoče si težnje v strankah. Med komunist bo nastala velika skušnjava, da preidejo v opozicijo v znamenju «umazane alžirske vojne«. V centru in na desnici pa si bodo zelo prizadevali, da prepričajo vlado, da bo lahko našla, kadar koli bo želela, glasove tistih, ki v nasprotju z Mendes F’ranceom odobravajo politiko Lacosta«. »Liberation« odobrava odločitev Mendes Francea, naj njegovi radikalni prijatelji ostanejo v vladi, ker »ministrska kriza v sedanjem položaju bi lahko služila samo' interesom desničarskih elementov, ki se organizirajo z namenom, da uvedejo v F’ranciji neofašistični režim«. «Humanite» pa piše; »Ta hrupna ostavka je vse drugo kot manever, ker postavlja v ospredje naglo slabšanje krize v vladni politiki glede Alžira. Ostavka je enakovredna opominu, ki naj bi spodbujal Molleta, da revidira škodljive koncepcije m metode«. Tudi britanski tisk komentira ostavko Mendes Francea. «Timesov» dopisnik v Parizu piše, «naj bodo taktični vzroki, ki so privedli Mendes Francea, da izbere sedanji trenutek. da se ponovno požene v politično puščavo, kakršni koli, ni dvoma, da je politični nesporazum, na katerega se sklicuje, iskren«. List dodaja, da njegova ostavka ni samo dejanje nezaupanja in da skuša Mendes France morda «napraviti korak nazaj, da bo bolje skočil« in da si zopet pridobi «tisto svovodo misli in akcije, ki mu je tako pri srcu«. ‘ «Daily Telegraph« je mnenja, da bo odhod Mendes F^rancea morda povečal število glasov za vlado v parlamentu, zlasti kar se tiče MRP «Daily Telegraph« odobrava vzroke, zaradi katerih je Mendes France odstopil, in piše, da »tudi največji sovražniki bivšega ministrskega predsednika ne morejo oporekati, da si je ta izbral veljaven problem, da zavzame stališče«. »News Chronicleii pripominja, da odhod Mendes Francea «ne bo mnogo spremenil vladne politike in ne bo resno škodil političnemu položaju«, da pa bo morda Mendes France zgubil vodstvo radikalne stranke. JERUZALEM, 24. — Voditelj komisije opazovalcev OZN v Palestini general Burns je danes objavil poročilo, s katerim javlja, da sta Izrael in Egipt obljubila, da bosta za- čela izvajati Hammarskjoeldov načrt za postavitev opazovalnih postaj Združenih narodov ob meji na področju Gaze. V washingtonskih diplomatskih krogih pa se je zvedelo, da tri zahodne velesile pripravljajo resolucijo za začetek novih pobud za rešitev arabsko-izraelskega spora. Resolucijo naj bi pred ložili Varnostnemu svetu na seji, ki bo prihodnji teden li. na kateri bodo proučevali Hammarskjoeldovo poročilo o Srednjem vzhodu. šanja in uredila bodoče medsebojne odnose. Buhafa je tudi izjavil, da je Mešali Hadj poslal maršalu Titu en teden pred njegovim obiskom v Parizu spomenico, s katero ga je prosil, naj Dosreduje v alžirskem vprašanju. Po mnenju Buha-fe so dani pogoji, da se lahko začne posredovanje. Obe strani se namreč v bistvu strinjata o tem, da mora o usodi Alžira odločati alžirsko ljudstvo s svobodnimi volitvami. Včeraj se je Buhafa sestal v Zurichu z glavnim tajnikom alžirskega nacionalističnega gibanja Merbahom. Iz New Yorka javljajo, da indijska delegacija v OZN ni naklonjena sklicanju seje Varnostnega sveta v zvezi z. Al-žirom in da bo skušala doseči. da bi arabske delegacije na jutrišnjem sestanku afriško-azijske skupine sprejele njeno stališče. V indijskih krogih izjavljajo, da indijski načrt, ki ga predlaga Nehru, kaže. da indijska vlada želi neposredna pogajanja med francosko vlado in alžirskimi osebnostmi, ker predložitev zadeve Varnostnem svetu ne bi imela nobenega praktičnega učinka. Indijski ministrski predsednik upa, da bo francoska vlada skrbno proučila njegov načrt, in računa, da bo o njem izčrpno razpravljal s francoskimi državniki, ko bo prihodnji mesec obiskal Pariz. PARIZ, 24. — lz več krajev F’rancije prihajajo vesti, da so demonstranti ustavili vlake, v katerih potujejo rezervisti, ki so bili poklicani pod orožje in ki so namenjeni v Alžir. Včeraj so rezervisti ustavili svoj vlak v Bar-Le-Duc in so tudi odcepili nekatere vagone. Pozneje so ustavili vlak v Dijon-Porte-Neuve, Triage in na postaji v Ladoix-Serrigny blizu Beaume. Včerajšnji dogodki so prvi protest francoskih vojakov proti vpoklicom in proti politiki vlade zatiranja v Alžiru. To naraščajoče gibanje je popolnoma dezorganiziralo predvideno pošiljanje ojatenj v Alžir. Iz Marseilla sta včeraj odpotovali, kakor je bilo določeno, ladji »Kairouan« in OB 64. ROJSTNEM DNEVU MABŽALA TITA Razorožitevnajvažnejši korak za zmanjšanje napetosti v svetu Tako je izjavil Tito dopisniku »United Press« - U novem značaju pomoči ZUA Jugoslaviji - Atlantski in varšavski pakt bosta morala biti razpuščena BEOGRAD. 24. — Jugoslovanski časopisi posvečajo nocoj prve strani 64. rojstnemu dnevu predsednika republike in dajejo priznanje njegovi vodilni vlogi v zmagi 'socialistične revolucije, u-stanovitvi nove Jugoslavije in njegovim naporom za o-krej.itev mednarodnega sodelovanja in za ohranitev miru v svetu. Predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko poudarja v uvodniku «Borbe», da je ime Tito danes sinonim za pridobljeno nacionalno in socialistično svobodo in za razvoj socialistične demokracije v Jugoslaviji. S svojimi lastnostmi stvarnega narodnega voditelja je Tito v srcu vseh ljudi v svetu, ki streme po osvoboditvi človeka od izkoriščanja, vseh ljudi, ki se bore za svobodo in neodvisnost svoje domovine, vseh ljudi, ki iskreno streme po utrditvi miru in razvoju vsestranskega in plodnega mednarodnega sodelovanja. Tito in Jugoslavija sta za zunanji svet danes edinstven pojem, vsi pošteni ljudje v svetu in prijatelji miru in napredka in celo tisti, ki jim ne ugaja razvojna pot Jugoslavije, morajo priznati zasluge maršala Tita v sodobnem dogajanju, v zboljšanju mednarodnih odnosov in ustvarjanju perspektiv miroljubnega reševanja spornih vprašanj. Jugoslovani so trdno prepričam, da se sodobni mednarodni problemi ne morejo uspešno rešiti z blokovsko politiko. Tej politiki je Jugoslavija postavila nasproti načela koeksistence. ki po neumornem prizadevanju predsednika republike dobivajo vedno več prijateljev v svetu. Poleg u-vodnikOv objavljata beograjska «Politika» in »Borba« članke o delu maršala Tita in mišljenje uglednih državnikov o osebnosti predsednika republike. Maršal Tito je dovolil intervju pariškemu dopisniku agencije United Press Wil-buru Landreyu, ki je prišel z letalom iz Pariza v Beograd. O spremembah v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti je Tito izjavil, da gre za »veliko zgodovinsko spremembo, ki bo nedvomno imela veliko važnost za zmanjšanje mednarodne napetosti ter za okrepitev miru m mednarodnega razumevanja« in ki bo povzročila važne spremembe v notranjosti Sovjetske zve- ze in državah Vzhodne Evrope ter privedla do nevme-šavanja v medsebojne notranje zadeve. Tito je dodal, da je napaka in sploh nemogoče imeti te spremembe kot enostaven manever. Kar se tiče njegovega bližnjega obiska v Sovjetski zvezi je Tito izjavil, da ni bil določen dnevni red razgovorov. Izrekel je mnenje, da bo njegovo potovanje o-krepilo sodelovanje med obema državama na področju medsebojne neodvisnosti in medsebojne pomoči. Med razgovorom, ki je trajal eno u-ro, je Tito govoril tudi o sledečih vprašanjih; 1. poudaril je voljo Jugoslavije, da ostane izven vseh blokov, in je izrekel mnenje, da bo atlantski pakt nekega cine prenenal obstajati, ko se bodo njegovi člani prepričali, da ni potreben. Tako bo tudi prenehal obstajati varšavski paat med državami vzhodne skupine. 2. Tito je povabil ZDA, naj spremenijo značaj svoje pomoči Jugoslaviji iz enostranskih koncesij v pomoč v posojilih, kakršno je dovolila Sovjetska zveza. 3. ((Najvažnejši korak za zmanjšanje napetosti bi bila razorožitev,« je dejal Tito, ki je pripomnil, da čeprav ne podcenjuje važnosti nemškega vprašanja in njene združitve, sodi, da je zgrešeno postaviti rešitev tega vprašanja kot pogoj za razorožitev. 4. Tito je izjavil, da se mu ne zdi potrebna ustanovitev organizacije, ki bi vsebovala Zvezo komunistov Jugoslavije, v zameno za razpuščeni Kominform. Pineau obiskal Buiganina in Hruščeva MOSKVA, 24. — Francoski zunanji minister pineau se je danes udeležil kosila, ki ga je njemu na čast priredil v Kremlju zunanji minister Molotov. Navzoča sta bila minister za električne centrale Malenkov in pomočnik zunanjega ministra Gromiko. Popoldne je Pineau obiskal Bulganina jn Hruščeva. V francoskih krogih izjavljajo, da so ti obiski vljudnostnega značaja. Pineau je danes govoril tudi po moskovskem radiu in je med drugim izjavil; »Na- še potovanje in doseženi rezultati so presegli naše upanje. Okrepili smo namreč tradicionalne prijateljske vezi. ki družijo sovjet:-ko in francosko ljudstvo.« Zatem je Pineau omenil, da je prišel z Molletom v Sovjetsko zvezo, da s sovjetskimi voditelji prouči velika vprašanja sedanje dobe. ter je dodal: «Nismo skušali olepšati resnice, prikriti nasprotij med nami. Ljubša nam je bila lojalna obrazložitev, ki je omogočila vsakemu od nas', da bolje razume stališče drugega in nas je približala.« «Djebel Dira« z vojaštvom, ni pa mogla odpotovati ladja »Ville d’Alger», ker iz severne Francije ni prišel vlak z vojaštvom, ki bi se moralo vkrcati. V Antibesu je bilo sinoči ranjenih 20 demonstrantov in dva policijska agenta med incidenti na tamkajšnji postaji, kjer so rezervisti demonstrirali proti njih pošiljanju v Alžir. Pred prihodom vlaka, ki je prihajal iz Nice, se je skupina demonstrantov, med katerimi so bili tudi nekateri občinski svetovalci pod vodstvom župana bližnjega kraja, se je zbrala na postaji. Policija je skušala demonstrante razgnati in tedaj je prišlo do spopada, med katerim sta bila ranjena tudi dva občinska svetovalca iz Antibesa. Kmalu nato so se demonstranti znova zbrali na postaji. Grški parlament odobril politiko vlade v zvezi s Ciprom ATENE. 24. — Grški parlament je zavrnil s 162 glasovi proti 126 glasovom re- solucijo opozicije, ki obtožuje vlado zaradi njene po- litike glede Cipra. Na koncu debate, ki je trajala šti- ri ure, je govoril zunanji minister Theotokis, ki je dejal. da bo Veliki Britaniji neprijetno, ko bo prišel gr- ški priziv o Cipru v proučevanje OZ/N. NIKOZIJA. 24. — V Polisu, kakih 100 km zahodno od Nikozije, je včeraj neki neznanec streljal proti nekemu policijskemu agentu in ga ubil. Dejstvo, da je bil ta policist pripadnik turške manjšine na Cipru, je britanskim oblastem gotovo zelo dobrodošlo. Znano je. da gledajo Turki — tako na Cipru kot v Turčiji sami — zelo nenaklonjeno na zahteve Grkov za priključitev o-toka Cipra Grčiji. Pri tem uživajo seveda vso podporo britanskih krogov. Sovraštvo Grkov do Britancev pa se na Cipru nujno sprevrača tudi v sovraštvo do Turkov, ki pa zopet ne prikrivajo. da proti Grkom ne goje simpatij. Razdvojenost domačega prebivalstva, Grkov in turške manjšine, je torej britanskim oblastem zelo pogodu. Danes je prišlo v Nikoziji in nekaterih dru-j gib krajih na Cipru do hudih protigrških demonstracij Turkov. Policija je imela pri vsem tem dovolj dela, vendar je oblastem bolj všeč, če demonstrirajo Turki proti Grkom, kot pa če demonstrirajo Grki proti Britancem. Znani angleški zgodovinar Arnold Toynbee je v nekem govoru na univerzi «Victo-ria« v VVellingtonu (Nova Zelandija) napovedal, da ne bo več dolgo, ko bo Ciper postal neodvisen. Po mnenju Toynbeeja bi se morala Anglija zavedati, da je »nepolitično, zoprno in nemoralno poskušati obdržati podložnike v podjarmljenosti proti njihovi volji s silo«. Dodal je, da bi bilo zelo čudno, «če bi čez 50 let evropske manjšine gospodovale nad avtohtonimi ljudstvi, kot delajo to sedaj v Afriki«. Politično kipenje, ki kaže med narodi Vzhoda, je dostavil Toynbee. je «vstajenje», ki pomeni fazo povratka sveta v normalne prilike. TISKOVNA KONFERENCA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CSR ŠIROKI ZA OSEBNE STIKE z vladnimi predstavniki Francije Tudi Sirija se zanima za češko orožje PRAGA, 24. — Češkoslovaški ministrski predsednik Široki je imel danes tiskovno konferenco, ki so ji po mnogih letih prisostvovali domači in inozemski novinarji. Med drugim je Široki izjavil, da želi češkoslovaška vlada, di bi prišlo do osebnih stikov med vladnimi predstavnik’ Francije in CSR. Na Vprašanje o kulturnih odnosih med obema državama je predsednik poudaril, da bi sedanji razvoj teh odnosov moral privesti do dogovora na tem področju. O praškem nadškofu Bera-nu. ki je bil leta 1951 odstranjen s svojega mesta, je Široki dejal, da ni bil zaprt, pač pa ne opravlja svojih funkcij. Češkoslovaška vlada, je dejal Široki, ima pravico zahtevati od vsakega državljana, da se pokorava zakonom. Ta zahteva se nanaša tudi na duhovnike in če se kateri med njimi noče pokoravati zakonom, ie razumljivo, da sprejme vlada primerne ukrepe. Dejstvo, da je Beran izven svoje škofije, je dejal ministrski predsednik, ne spreminja prav nič na tem, da vlada v CSR popolna verska svoboda. Ko so tuji novinarji vprašali, ali bi bilo možno obiskati praškega nadškofa, je Široki odgovoril, da se lahko organizira tiskovna konferenca z Beranom, če tuji no- vinarji to žele. Med drugim je nadalje predsednik široki izjavil, da se CSR pogaja s Sirijo o razvoju medsebojnih gospodarskih odnosov. Sirija pa se zanima tudi za vojaške proizvode, je dostavil ministrski predsednik CSR. Niknke izjave pa ni hotel dati Široki o aferi Slanski in pa o revizijah procesov sploh; poudaril je, da je naloga sodnih obiasti, da proučijo vsak primer posebej. Dejal je, da lahko peve samo to, da je pritožba Vavra Hajdu, bivšega namestnika zunanjega ministra. ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, v proučevanju. Ko so ga vprašali o obtožbah «titoizma», o katerem se je govorilo med procesom proti Slanskemu. je predsednik izjavil: «Ker se .je teza o titoizmu /kazala kot umetna tvorba, odpadejo te obtožbe same po sebi. Vendar pa to nič ne spreminja bistva kriminalnega delovanja Slanske-ga in njegovih sokrivcev.« Na koncu je Široki zanikal glasove, da namerava Zapo-tocki podati ostavko kot predsednik republike zaradi zdravstvenih razlogov. Prav tako je zanikal, da bi bili nekateri študentje aretirani zaradi nedeljskih demonstracij v Pragi in drugih univerzitetnih mestih CSR, VREME VČERAJ Najvišja temp. 22,7; najnižja 15,1; zračni tlak 1Q16,5 rob. pa. Cia. Rahel veter z zahoda. Vlaga 80 odst. Morje mirno temperatura morja 16,7. Danes, PETEK 25. maja Gregor, pp., /xleeta(> Sonce vzide ob 4 24 im tzlone 19.40. Dolžina dneva 15.16. Lunj* vzide ob 20.37 in zatone ob 4.%». Jutri, SOBOTA 26. maja Elevterij. muč., Dragica X^ERAJ PREDZADNJI DAN VOLILNIH ZBOROVANJ Neodvisna socialistična lista jamstvo za zaščito narodnih in socialnih pravic Tudi na včerajšnjih zborovanjih pri Sv. JaKobu, v Lonjerju, Bazovici in pri Sv. Barbari so govorniKi NSL, poudarili nujnost sodelovanja socialističnih sil Sinoči je bilo na Trgu Giulianj pri Sv. Jakobu volilno zborovanje Neodvisne socialistične liste, na katerem sta govorila tov. Bortolo Petronio in prof. Zorko Jelinčič. Oba govornika sta o-pozorila volivce na vabe demokristjanov in ostalih strank vladne koalicije in celo skrajno desničarskih strank, naj jim delavci oddajo svoj glas. Celo Alessi-jev «11 PiccolO)) je pozval indipendentistične volivce, naj glasujejo za njegove li-ite. Vsi ti gospodje, ki so največji sovražniki delavcev, hočejo ostati na oblasti prav z delavskimi glasovi. Govornjka sta poudarila, ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE _ LISTE =_ Znak za občin-Ke volitve Znak za pokrajinske volitve Danes TOVARNA STROJEV ob 17. Petronio. PROSEK ob 20. Kosmina. TRG GARIBALDI ob 20. I.aurenti in Dekleva. OPČINE trg pred tramvajskim postajališčem ob 20.30 Kenda. 300000COCOOOOOOOOOOOCO LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI za nabrežinsko občino Danes DEVIN ob 20.30 Legiša, Radovič, Furlan, Slavec in Colja. SESLJAN ob 20.30. LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za zgoniško občino Danes SALEZ ob 20.30. LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za repentaborsko občino Danes VELIKI REPEN ob 20. pravnosti brez monopolističnih teženj. Priporočil je tudi, naj pokaže bodoča milj-ska občinska uprava več razumevanja tud; za narodne pravice Slovencev. Tudi v Lonjerju je bilo sinoči lepo uspelo zborovanje Neodvisne socialistične liste, na katerem sta govorila tov. Franc Stoka in Eugenio Lau-renti. Tov. Stoka je povabil vse vaščane na sodelovanje na teh volitvah, jih pozval, naj bodo doma in na svojih delovnih mestih aktivni v prepričevanju mlačnežev in zlasti takih, ki pravijo, da ne bodo šli na volišče, ali pa, ki se niso še odločili, za koga bodo volili. Ponovno je poudaril potrebo po skupnem nastopu vseh naprednih sil in sodelovanju, kar pa bo možno le, če bo pri vseh vladala iskrenost. Govoril je je o pokrajinskih volitvah in priporočal Lo-njercem, naj volijo v pokrajinski svet kandidata Ivana Bukavca-Vojmira, ki zaradi svojega dela dobro pozna probleme našega delovnega človeka in kmeta. Nato je govoril še Eugenio Laurenti, ki je pozdravil Lo-njerce ter jim svetoval, naj volijo za Neodvisno socialistično listo, katere kandidati zaradi svoje borbene preteklosti jamčijo svojim volivcem, da se bodo dosledno borili za pravice delovnega človeka, za rešitev nujnih gospodarskih vprašanj in za sodelovanje vseh naprednih sil. V Bazovici je sinoči otvo-ril zborovanje Neodvisne socialistične liste domačin, kandidat Ivan Cač. ki je dal besedo tov. Bogomilu Samci. Govornik je v svojem govoru poudaril, da predstavljajo te volitve važen korak, zato da se odstrani z vodilnih mest sedanja *kamora». ki zavira gospodarski in socialni razvoj Trsta in hkrati vodi izrazito šovinistično politiko in se celo hvali, da noče spoštovati narodnih pravic Slovencev. V nadaljevanju je govornik ostro obsodil hlapčevsko politiko ljudi, ki se sedaj pred volitvami trkajo na prsi in lažnivo trde. da so e-dino oni zavedni Slovenci, čeprav hkrati aktivno podpirajo župana Bartolija in druge najhujše sovražnike Slovencev ter napredka. Govor je zaključil s pozivom, naj vsi zavestno oddajo svoj glas- za tiste ljudi, ki so se vedno požrtvovalno borili za interese slovenskega delovnega človeka da se morajo delavci zavedati tega stanja in da morajo oddati svoj glas listam, ki zastopajo njihove interese, listam, ki imajo izrazit socialistični program. Zato sta povabila volivce, naj glasujejo za Neodvisno socialistično listo, za kandidate te liste, ki so se in se bodo borili za združitev veeh delavskih sil. Glede slovenskih volivcev je prof. Jelinčič, ki je govoril v slovenščini, poudaril, da jim Neodvisna socialistična lista nudi vse garancije za obrambo narodnostnih in socialnih pravic Druga, tako imenovana «Slovenska lista«, tega ne more trditi, ker je njen vodja že neštetokrat pokazal svojo pokornott demokristjanom. Oba govornika sta se obrnila tudi na indipendentistične volivce in jih pozvala, naj glasujejo proti vladnim strankam in proti desnici sploh. Indipendentistl naj oddajo svoj glas naprednim opozicijskim listam, naj ga oddajo Neodvisni socialistični listi. Pri Sv. Barbari je govoril za Neodvisno socialistično zvezo tov. Franc Stoka, ki je predvsem pozval domačine. naj enotno volijo v občinski svet kandidate z liste «Frausin», za pokrajinske volitve pa tajnika Kmečke zveze Mirka Kosmino, ki na-etopa v miljsko-dolinskem volilnem okrožju in ki že več let sledi razvoju in potrebam našega kmetijstva in bo tudi v pokrajinskem svetu znal zastopati interese naših kmetov in kmetijskega gospodarstva našega področja Govornik se je dotaknil splosnih in krajevnih problemov ter poudaril nujnost združitve vseh socialističnih gibanj na Tržaškem Pri tem pa je pripomnil, da mora priti do sodelovanja in enotnosti le na podlagi socialistične demokracije in enako- Obvestilo volivcem in skrutinatorjem Županstvo obvešča volivce, da bo anagrafski urad v Ul. Armando Diaz 25 samo zaradi volilnih zadev odprt tudi v nedeljo 27. t. m. nepretrgoma od 8. do 22. ure in v ponedeljek 28. t. m. od 7. do 14. Urad za izdajanje posebnih izkaznic v Ul. Malcanton 3 pa bo odprt danes in jutri do 19.30, v nedeljo 27. t. m. pa nepretrgoma od 8. do 22. ure in v ponedeljek 28. t. m. pa od 7. do 14. ure. » * * Volilni urad. na tržaškem županstvu obvešča predsednike, tajnike in skutinatorje Volilnih sekcij št. 214, 215, 216. 283 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291, 292. 293, 298, 318, 319, 320, 321 in 322. da je poskrbljeno za avtobusni prevoz do sekcij, katerim so bili dodeljeni, po sledečem voznem redu in v naslednje smeri: Prva proga (1 avtobus); Ferdinandej sekcija 21-6, Vila Revoltella sek. 215, Katina-ra sek. 214. Bazovica sek. 293, Padriče sek 321 in 322, Gro-pada sek. 292, Trebče sek. 291. Druga proga (1 avtobus); Opčine sek. 283, 284. 285, 298, 318, 319; Prosek sek. 320, 286, 287; Sv. Križ sek. 288, 289. Tretja proga (1 avto); Grljan sekcija 290. V soboto 26. maja bodo omenjena vozila odpeljala s Trga S. Giovanni ob 14,30. Ob 20. se bodo vračala od zadnje postaje proge. V nedeljo 27. maja odhod s Trga S. Giovanni ob 5,30; povratek ob 22.30. V ponedeljek 28. maja le odhod s Trga S. Giovanni ob 5.30. Danes ob 20. uri na Trgu Garibaldi zaključno zborovanje Neodvisne socialistične liste Govorita tovariša EUGENIO LAURENTI in dr. J0ZE DEKLEVA ZARftOl POLITIČNIH SPLETK IN ODPOVEDI PROGRAMSKIM NAČELOM Slovensko gospodarsko združenje izstopilo iz odbora za prosto cono Slovenski poslovni ljudje, naj ne nasedajo propagandistom gospodarskega nacionalnega gibanja", ki je med drugim tudi sovražno razpoloženo proti Slovencem Sinoči je Slovensko gospodarsko združenje sklenilo izstopiti iz odbora za prosto cono. Ta svoj sklep je izvršni odbor Slovenskega gospodarskega združenja sporočil odboru za prosto cono in ga takole utemeljil: 1. Naše združenje, ki predstavlja razne kategorije trgovcev in obrtnikov, je pristopilo k odboru za prosto co no, ker je ta imel v svojem programu ustanovitev integralne proste cone brez političnih ciljev; 2. čeprav je bilo naše združenje član odbora za prosto cono, ga niso vprašali za mnenje glede vstopa in podpore tega odbora Gospodarskemu nacionalnemu gibanju; HAHLUičmn ZBomumiF. i.isti: obCiuske enotnosti v mabrežiivh lVlabrožinci lin d n v nedeljo glasovali za kandidate kisle občinske enotnosti! .Ponoven poziv bivšega odgovornega urednika ffI>emokraciie" pristašem MDZ - Govor dr. J. l>ekleve v imenu Neodvisne socialistične zveze V Nabrežini je bilo sinoči zaključno zborovanje List* občinske enotnosti. Doslej menda ni bilo še nobeno zborovanje v Nabrežini tako dobro obiskano, saj računajo, da se je na trgu pred cerkvijo zbralo od 400 do 600 domačinov, ki so ploskali posameznim govornikom. Prvi je spregovoril dr. Janko Jež, ki je prinesel Naore-žrncem pozdrave Sesljančanov in Devinčanov. Opozoril je na fašistično nevarnost ter pri tem omenil njihovi zborovanji v Nabrežini in Devinu, kjer so neofasisti prisegli svojemu voditelju, da ne bodo odnehali, dokler ne bodo izrinili slovenske besede iz devinsko-nabrežinske občine. Nato je prikazal, kako je tržaško vodstvo SDZ razbilo pogajanja za enoten nastop v tej narodnostno ogroženi občini in s tem dokazalo, da so jim koristi slovenskega prebivalstva deveta briga. Potem ko je ugotovil, da nastopa pod znakom lipove vejice zaradi narodnega mračnjaštva skupina ljudi v oporo fašističnemu zavojevanju, je dr. Jež nadaljeval; «Proti Slovenski narodni listi leta 1949 je nastopala v naši občini Kakeševa lista, ki jo je «Demokracija» upravičeno imenovala Palutanovo razbijaško listo. Danes pa Kakeš nastopa na listi, ki Si je po nemarnem nadela slovenski naziv, in ki jo naše preprosto ljudstvo z bistro daljnovidnostjo imenuje kot razbijaško Bartolijevo listo. Sramota za slovensko listo! Da zares, svoji k svojim... Delitve slovenskih glasov naše ljudstvo ni hotelo. Tudi člani SDZ so hoteli korakati z ostalimi štirimi političnimi skupinami, ki sestavljajo Listo občinske enotnosti, da bi s takim složnim nastopom preprečili vsako nevarnost. Agneletto pa je hotel drugače in Terčon je bil prešibak, da bi mogel in znal uveljaviti voljo svojega članstva v tem usodnem organizacijskem spo. ru, ki zadeva najbistvenejše koristi vsega slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozem- lju. . , . Mislim, da ne izdam nobene tajnosti, če tudi vam Nabre-žincem povem vsebino razgovora, ki sta ga po zadnji seji upravnega odbora imela pred nekaj dnevi sesljanski občinski svetovalec pek g. Legiša, član SDZ, in devinski občinski svetovalec g, Drago Legiša, član vodstva SKS'Z. G. Legiša iz Sesljana je dejal svojemu soimenjaku iz Devina: «Kaj če bodo .zares zmagali fašisti zaradi cepitve slovenskih glasov? V takem primeru smo vredni, da nas zares temeljito pretepejo!« Kako resnično je to, kar je dejal moj sesljanski soobčan g. Legiša. Zavedajte se, Na-brežinci, da bomo v primeru slovenskega poraza zares vredni, da nas pretepejo, ker bomo v očeh fašistov izpadli kot narod hlapcev. Nabrežinci. člani SDZ! Ponovno se obračam na vas s prošnjo v imenu vaših soob-canov iz Sesljana in Devina, ki na lastnem telesu že kruto občutijo, kako skelijo rane, ki nam jih prizadevajo tuji priseljenci. Uvidite našo skupno narodno stisko in nas ne zapuščajte, ko najbolj potrebujemo vaše pomoči. Naš narod je trezen, je razsoden in pameten. Ne bo sledil laži-voditeljem. ki se že preveč ugbdno počutijo v Bartolijevi druščini- Naš narod nas ne bo .izdal! Pozabimo na spore in prepire, ki samo šibijo našo moč in nam niso prav nič v korist, spomnimo se svetlih izvorov, ki jih lahko črpamo iz naše domače krajevne zgodovine, spomnimo se Iga Grudna, ki mu domača slovenska oblast ni znala izkazati časti s tem. da mu na tem trgu postavi* skromen spomenik v znak hvaležnosti. Zavedajmo se, da smo vsi bratje, da nas je rodila slovenska mati, da nas vse redi slovenska zemlja«. Svoj govor je dr. Jež zaključil s pozivom, da vsi občani glasujejo za Listo občinske enotnosti ter tako doprinesejo svoj delež, da bo de-vinsko-nabrežinska občina še nadalje ostala v rokah zavednih in poštenih občanov. Za dr. Ježem so govorili še Anton Radovič, Drago Legiša. Adriano Oliva in Ado Sla. vec. Po zborovanju Liste občinske enotnosti sta Nabrežineem govorila še zastopnika NSZ tov. Vladimir Kenda in dr. Jože Dekleva. Medtem ko je SIN «PERE» OČETA Zadnj i Agnelettova zborovanja so še bolj klavrna, kot so bila prva. Spočetka je namreč ljudi, vsaj ponekod, privabila radovednost, toda eno zborovanje je bilo vsakomur zadosti in tako je Agneletto-ma in ostalim usojeno, da govorijo ve( ali manj praznim trgom. Hudo pa je ie posebno takrat, ko se te po prvih stavkih oglasijo tvitgi in preglasijo govornike, kot n. pr. predvčerajšnjim v Kritu... Druga zanimivost zadnjih zborovanj Agnelettove liste o a je v tem, da se govorniki, predvsem Agneletto starejši, v glavnem perejo očitkov. »Ni res, da sem glasoval z večino zato ker..., ampak je res, da sem glasoval z večino zato, ker...s. In v tem tonu dalje: Ni res — ampak je res! So pa stvari, katerih se A-gnelelto starejši niti ne dotakne, medtem ko njegov sin pravi takole: »Občinski svetovalec dr. Agneletto je v občinskem svetu glasoval z večino vsega trikrat. Dvakrat je glasoval zato, ker...« In tretjič, zakaj je glasoval? Tega niti oče niti sin ne povesta. Očitno je, da ne pomaguta niti »Sidol« niti «Omo», s katerima bi se dalo zbrisati tretje gla-sovunje, ko je Agneletto starejši podprl lanski občinski proračun, v kuterem ni niti ene lire, ki bi šla v korist Slovenctml DVOJNO MERILO KD V roke nam je prišla o-krožnica, ki jo je Krščanska demokracija postala v »slovenščini« volivcem v Dolini. Poziva jih seveda, naj volijo zanjo in pravi, da demokristjani niso «nacionalisti«■ ker so postavili v dolinski občini tudi slovenske kandidate. Glede tega jih pač vsak Dolinčan lahko vpraša, zukaj velja za Krščansko demokracijo dvojno merilo: v Dolini se gredo Slovence, v Trstu na Trgu Unita pa jih hoče vrag vzeti, če slišijo slovensko besedo. Kaline pa hočejo loviti tudi z obljubo, da bodo podaljšali «/ilovijo» do Doline in Boljunca. kakor tka bi bilo to res odvisno samo od njihove zmage. No, iz okrožnice lahko sklepamo, da poznajo samo eno enakopravnost: »Slove- nec« in »Italijan« pišejo o-b oje z malo začetnico! Zato pa pišejo z veliko «Vlada)», najbrž zato, ker je’ de-moKršianska. OD »PODESTATOVii DO KOMISARJEV V tej volilni kampanji so se zgodile kaj čudne reči. Da bi rešili Bartolijevo »barko«, so posegli po vseh mogočih sredstvih, izzvali ljudi pri Sv. Jakobu, nato v »odgovoru zbobnali skupaj piskače na Trga Unita, na mestnih trgih napadajo londonski Memorandum, zanikajo pravico govoriti v slovenščini in sejejo mržnjo med Italijani in Slovenci, kar gotovo ni v korist tržaških poslovnih krogov. S „Fiatom 600“ v obcestno ograjo Ob povratku z izleta z avtom Fiat 600 so se štirje mladeniči včeraj zvečer zaleteli ob ograjo na cesti Opčine -Trst, a na srečo ni bil nihče hudo ranjen. Šoferja, 23-letnega Julija Krečiča iz Ul. Giulia in 25-letr.ega Rodolfa Fabianija iz Ul. Scussa so pridržali s prognozo dveh tednov na I. kirurškem oddelku, medtem ko so ostala dva po nudeni zdravniški pomoči odslovili. VOLILNA ZBOROVANJA DANES KP: ob 21. uri Trg Garibaldi Vidali. Marija Bernetič, J. De-ferri, Pescatori, Pogassi; ob 19. Milje, Trg Marconi, Vidali, Pacco, Teiner, Postogna in Viola; ob 20.30 Križ. prof. Ton-di, šiškovič: ob 20.30 Opčine na Brdini Tominec, šiškovič in Stanka Hrovatin; ob 18.30 Trg Bonomea na Greti Cala-bria, Deferri, Giulia Cattonar in Libero Tribusso; ob 18.30 Ul. Eremo pri gostilni «Monte d'Oro» Pugliese, Zuzek; ob 19.30 Ul. Commerciale Muslin Zuzek in Baldas (PSI); ob 21. Prosek Šiškovič, in Seraa; ob 20.30 Bazovica Košuta, Rijavec in Wilhtlm. PSI-UP: ob 19. uri na Trgu Garibaldi zaključno zborovanje, na katerem bodo govorili Terpin, Pincherle, Gruber Ben-co in Teiner. Prispevki za volilni sklad demokratične liste v Dolini Za volilni skladi za obči neko demokratično listo v Dolini so nabrali doslej 70.650 lir. V imenu organizatorjev te liste se zahvaljujemo občanom za prispevke. PISMO FIOM STARI DELAVSKI ZBORNICI Za znižanje, delovnega umika ob nespremenjenih mezdah in plažah Razen tega predlaga FIOM DZ zahtevo po izenačenju mezd z Genovo in po ureditvi akordov Sindikat kovinarjev CGIL je izdelal načrt zahtev kovinarskih delavcev v Trstu. Ta načrt je prilagodil sindikalnemu in socialnemu razvoju po vsej državi. Predvsem pride v poštev dejstvo, da so v tovarnah Fiat in Olivetti v Piemontu znižali delovni urnik, kar postavlja tudi v Trstu vprašanje skrajšanja delovne, ga časa zlasti v podjetjih IRI. Za vsako akcijo pa je seveda potreben enoten nastop. Zato je FIOM poslala včeraj tajništvu sindikata kovinarjev stare Delavske zbornice pismo, v katerem predlaga skupen sestanek. Na tem sestanku naj bi razpravljali in se sporazumeli o predložitvi vrste zahtev v tovarnah IRI. Med temi zahtevami so glavne naslednje: 1. Znižanje delovnega urnika z nespremenjeno mezdo in plačo na osnovi tega, kar so dosegli te dni delavci FIAT v Turinu, in kar so že prej dosegli v tovarnah RIV in Olivetti. DELAVEC V RESNEM STANJU ZARADI NEZGODE STOPIL JE V PRAZNO IN PADEL V GLOBINO 3 METROV Zaradi poškodb so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku Zatopljen pri delu, kakor je bil, se 54-letni zidar Giuseppe Tolazzi iz Ul. Scompa-rini včeraj ni niti zavedel, ko je stopil v praznino ter padel tri metre niže, kjer je hudo ranjen obležal. Tolazzi je bil zaposlen pri gradnji velike električne kabine v Farnejih pri Miljah in o-koli 8 30 je moral na gornji del zgradbe po neko o-rodje, a pri tem se ni spomnil, da je na tleh odprtina, ki služi tudi za zasilni vhod. Možu so med hojo nenadoma zmanjkala tla pod nogami in kljub temu, da se je skušal oprijeti roba, je padel v globino, kjer je obležal, dokler mu niso priskočili na pomoč in ga z rešilnim avtom odpeljali v bol-nišničo. 2e na prvi pogled so zdravniki ugotovili, da je njegovo stanje precej resno, zaradi česar so ga takoj sprejeli na drugem kirurgičnem oddelku. Natančnejši pregled je pokazal, da ima Tolazzi poleg globoke rane na tilniku tudi razne udarce po ramenih in rokah in ker je bil ludi v omotičnem stanju, so si zdravniki, pa čeprav so mnenja, da je možno okrevanje ponesrečenega zidarja, pridržali prognozo. «Pasli[icio TrieslinoD zopet delno obratuje Po skoraj 50 dneh nedejavnosti je tovarna «Pastificio Triestino« zopet začela delno obratovati. Od sto delavcev in nameščencev, ki dobivajo plačo iz dopolnilne blagajne, so jih včeraj sprejeli na delo o-krog 30. Zdi se, da je podjetje prebolelo najhujšo krizo in da se bo položaj v njem izboljšal. Sindikalnim organizacijam so zagotovili, da bo sčasoma tovarna zopet obratovala v celoti. V skladišča je že prišla prva pošiljka moke. Vsekakor bodo predstavniki delavcev zvedeli, kakšni so dokončni nameni ravnateljstva podjetja, v soboto na uradu za delo, kjer bo sestanek, na katerem bi se moral spor poravnati. Volilni urad tržaške občine obvešča volivce, ki bodo prišli iz drugih občin na volitve v Trst, da bodo morali ob povratku po volitvah dobiti od predsednika volilne sekcije pečat na potrdilu, da bodo lahko deležni popusta na železnicah. 2. Izplačilo nagrade v višini sto delovnih ur vsem delavcem in nameščencem podjetij ob letnem dopustu. Ta nagrada naj bi omogočila delavcem, da bi brezskrbno preživeli dopust, kajti sedaj je to zaradi slabega gmotnega stanja delavskih družin, ki ga povzročajo nizke plače, nemogoče. 3. Izenačenje plač in mezd v Trstu s povprečnimi plačami in mezdami v Turinu, Milanu in Genovi. 4. Spoštovanje čl- 16 delovne pogodbe o vprašanju akordov, tako da bi se onemogočilo stalno nižanje tarif in višanje norm, kar povzroča večanje fizičnega napora delavcev in nižanje prejemkov. Pri tem je treba upoštevati stvarni položaj in dejstvo, da je proizvodnja v zadnjem času močno narasla. 5. Bolj pravično razdelitev nagrade, ki jo je ravnateljstvo CKDA priznalo delavcem, ki so se jim znižali prejemki zaradi ukinitve izrednega nadurnega dela na podlagi zakona Vigorelli. V pismu pravi FIOM, da so te zahteve delavcev najbolj občutene in poziva vodstvo sindikata kovinarjev stare Delavske zbornice, naj se o zahtevah izreče in naj odgovori, ali je pripravljeno pristati na skupni sestanek v petek 1. junija. Proslava «ora/nilia odliliovancBv» Včeraj je bila na Trgu U-nita proslava 41. obletnice vstopa Italije v prvo svetovno vojno, ki se že tri leta proslavlja kot »praznik odlikovancev«. V ta namen je prišel v Trst vojni minister Taviani, ki je razdelil odlikovanja nekaterim borcem ter svojcem nekaterih padlih. Ceremonije so t-e udeležili tudi general De Renzi, general Grimaldi in predstavniki oblasti. Minister Taviani je pred razdelitvijo odlikovanj pregledal bataljone alpincev. bersaljerjev in drugih rodov vojske, ki so jih za to priliko nalašč pripeljali v Trst in ki so se postrojih na Trgu Unita. Minister je imel tudi krajši govor. Po ceremoniji je odšel na županstvo, kjer se je sestal s predstavniki oblasti, oficirji in z odlikovanci. Fotografska razstava o šporlu v Združenih državah Na sedežu USIS v Ulici Galatti so priredili fotografsko razstavo o športu v Z.DA. Razstavljenih je 95 fotografij, večinoma barvnih, in sicer iz vseh športnih panog. Razstava je 'odprta vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 20 30, FOTOGRAFIJE v spomin na zaključek šolskega leta na .Učiteljišču in Trgovski akademiji so na ogled v i žaški knjigarni v uma sv. Frančiška 20. ( OLEDALISČaD GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni s* y daljuje prodaja (e pod koncert Tržaške f,lharin p|X0. vodstvom dirigenta Dean g])e na in ob udeležbi b131’1. >, 21. Goldstein, ki bo danes -.-Mjn, uri. Na sporedu so-Strauss in De Falla. Rossetti. 16.00; ((Ognjeni bič . Preston. R. Sterli,r,IS•,ov4č^,,* Excelsior. 16.00: «puf,t(> p^Kr, Davyja Grocketta«. z. B. Ebsen. , j,jriit>>' Feiiice. 16 00: »Džungla a'“ J. Pa.vne. R. Fleming. ^ Nazionale. 16.00: <(N°^n,j„„ian(l. ca«. M. Morgan, L 1 pacifiSKl Fiiodramraatico. 16.QU. ^ črni biseri«, V. Mayo. U*t gan. 72 Supercinema. 16.00: vratek», K. Egan, lJ* j* Arcoba.eno. 16.00: « Vedno po vreme», G. Kelly* Astra6 Rojan. 16.00: «Zlat0»* B‘ VVidmark. M. ZetterHng sed. Capitol. 16.00: «Athen_a»", E. mero sestra«. J. Por/eu Purdom. jjgtlil Cristallo. 1600: “Sedmero mast«, R. Egan, A. j o- Grattacielo. 16.00: «Ma/ g;*|el- genj«, Y, De Carlo, A jz Alabarda. 16.00: «Gu*alw“»n 6 00 Jutranja glasba. _ in 1‘jjO za dobro jutro: 7.°0-8rt,lane: L4O 12.00 Spored iz LJUbU1»(0? 1* Ugani z nami. ka.j J£l8.oO Zabavna glasba; I®- pg oO jj.j5 Zabavna glasba; red iz Ljubljane: •*?£. znani motivi lahke « ,7.10 b*o; Arije, dueti in ztktnl: Int'erra'„(1 beno okno: 17 55 •j'-'"VI VI »VI IVI. * * . LiU alUV' 18.00-19.30 Spored 1* lotofatr 19.30 Narodne d«5™, iz 'V je; 20.00.22.15 Spore« liane; 22.15 Ritmi . u,coO»tVl) 22.45 Gabriel FaurC ^,3; ** violino in klavir ov-Za ples. , h 1. <» v «■■- 1* 1 J ‘t -327,1 m, 202,1 m, ^00, J.0* Puročila ob 9-00-nnu'ji(lO' jj i-uiuciia ou 4»- . 13.0(1 15.00 17.00 '9-0 • li- li.00 Radijski Kdlrf* pnjfp Ludvvlg van BeethO ,jSdj, ječ tejeva bitja, baletna irHa.Sjti’ Pesmi in zgodbe o o® v Prekn',jjski pesmi; 12.30 KmGJ|r,e j**(t 12.40 Drobne orke.S‘eroi jfl be; 13.35 Pester op ih)5(0 14.30 Zanimivosti . giash*'^' svetu: 15.15 Zabavna«’ frV Utrinki iz literature. j6«a, Bevk: Zgodbe o T jsič1* poldfeneki simfoničd^ K ^ 18.15 15 minut z V* porKO,,,;*; tom: 18.45 lera 'mo n,. berne- 20 15 Glas. Br<)3 20.30 »Portret JJ-lter. Thomas «Fats» ” .5 por 17.30 S t^tne jO.30 Modelarski kotiček rol čilo o Giru; 21.00 c« tCei* 21.15 Bernard Kleopatra«. „-1 •' NOČNA SLUŽB* fe v MA is; “ Crevato, VI. Verde. Ul. Settefd )4; A']0»o‘y Gmeiner. Ul Glui <>r ait -Ul. delTOrologto HaraO^O-1 Trg Ospedale 8-Barkovljah in Primorski dnevnik — 3 — 2S. maja 1*M DVA VAZNA DOGODKA V AMERIŠKEM SINDIKALNEM C/BANJU PRVAZMAGANAD GANGSTERSTVOM IN SPOR GLEDE ZUNANJE POLITIKE NAŠA ZNAKA Dva dogodka, ki sta se pred kratkim zgodila v sindikalnem klvljenju ZDA, zasluzita pozornost, Prvi se nanaša na •taro vprašanje ameriških sindikatov — na borbo proti kriminalpim elementom, ozi-r*Wa na zvezo nek>h sindikal- nih organizacij s takimi ele- menti. Drugi dogodek pa je vnžen ne le za notranje odnose v enotni sindikalni or-lanizaciii AFL-CIO, ampak tudi zato, ker ima širši, celo Zunanjepolitični pomen. Oba ** dogoOka sta močno pritegne javno mnenje. Toda spor tted dvema vodečima oseb-"ojtima združenih sindikatov, Mihovega predsednika in podpredsednika. glede zunanjepolitičnih koncepcij je nalete- lo v svetu še na poseben od- mev, predvsem v Aziji. ^e prt spajanju obeh najtežjih ameriških sindikalnih *Vez, decembra lani. se je pojavilo vprašanje bolj ostre °rbe proti kriminalnim elementom v sindikalnih vrstah, ameriški «raketerji» so -po *v°jih metodah dobro poznani n Predstavljajo pravo druž °*»o zlo. Njihovo vrinjanje v "»dikalne unije je staro in P°vzroča sindikalnemu giba-»i» Veliko škodo. Sindikalno v°dstvo meni, da je takih elementov komaj en odstotek vo-dunega sloja posameznih or-®snizacij, ameriške javne ob-pa računajo, da jih je aH celo 10 odstotkov. Pro-ein pa ne tiči v odstotkih, Jurpak v dejstvu, da so ti paketerjin skoncentrirani v številu sindikalnih or-Jkuizacij. Po podatkih ame-Z’*kega tiska so posamezne “»dikalne organizacije tako ^rePrežene s takimi elementi, .* dejavnost teh organizacij ,01i zanima državnega tožilca y0P Pa ministrstvo za delo. “■binalni elementi organizi-J° «svoje» področje šele te-,al- ko od posameznih sindi-zlnih zvez ali unij, v kate-imajo glavno besedo niim °d°bni elementi, dobijo do- volj, lunje za osnovanje podruž- ali tako imenovana «lov-dovcljenja«, na temelju Hit ‘ka |“erih «lovijo» članstvo v ka-, **koH panogi industrije ali v*»sporta, Ti so posebno de-£jl v sindikatu šoferjev to-avtomobilov, v grad-i#n' stroki, tekstilni trgovini » nočnih klubih. Ker so ti Zfhenti na vodilnih mestih t,°Sameznih sindikalnih unij j1 Podružnic, izsiljujejo manj-delodajalce tako, da jim i°zijo s stavkami ali celo s 'žimi sredstvi. Hkrati taki elementi izkoriščajo tudi,članstvo svojih Unij odnoSrto podružnic in jih "celo izsilfu-ejjo. Druga vrsta kriminalhe dejavnosti takih elementov je v zlorabi pokojninskih in zdravstvenih skladov. V taki sindikalni organizaciji je povsem razumljivo, da se želje in razpoloženja članstva ne jemljejo v poštev. Toda o tem le redkokdaj govori tudi sam delodajalec ali kdo izmed delavcev. Delodajalci se bojijo maščevanja »raketarjev«. Maščevanje je lahko gospodarskega značaja,- lahko pa tudi fizični napad, člani sindikatov pa poleg tradicionalnega odpora, da bi se glede sindikalnih problemov obračali na oblasti, se bojijo tudi gangsterskih maščevanj in tako kriminalni elementi parazit- Jugoslovanska kinematografija v številkah Oh priliki nedavnega .zasedanja jug. Zvezne ljudske skupščine, ko so obravnavali predlog, novega. {Umskega iu-karna, so ljudski pošlingi ter člbnt Zveznega izvršhkga speta iznesli v svojih diskusijah različne probleme o ''d(Artačetn filmu. Prav pp zaslugi te skupčinske debate so prišli tudi do nekaterih zelo zanimivih podatkov, ki nudijo zelo nazorno sliko o stanju v jugoslovanski kinematografiji v zadnjih desetih letih. V minulem desetletju je bilo v Jugoslaviji posnetih 50 celovečernih igranih, 470 dokumentarnih, 490 kratkome-tražnih in okoli 140 poučnih filmov Za njih nastanek je morala skupnost žrtvovati precejšnja sredstva, in sicer: v letih od 1945 do 1953 preko milijardo in pol dinarjev. Po novem sistemu dotiranja pa so dali še republiški izvršni sveti v zadnjih dveh letih o-koli pol milijarde dinarjev. Ce bodo povečali proizvodnjo igranih filmov na 20 do 25 letno, potem bo v tehnično bazo treba investirati še nadaljnjih 400 milijonov. Kinematografska mreža v Jugoslaviji je še vedno premalo razvita. Res, da so v primerjavi s predvojno, ko so imeti 413 kinematografov, leta 1954 pa 1329, občutno napredovali, vendar to še vedno ne more zadovoljiti vseh potreb. — " — ----------------------------------------------------------- » .. -s •- . s sko žive na račun organizara- ze glede važnih vprašanj zu-nega delavstva in ni redek | nanje politike negativno vpli- prirner, 'da posamezniki posfa-nejo celo delničarji v-; deloda- jal4swk4>o«Uetjfr Borba enotne sindikalne zveze proti .takim elementom se je konkretno pokazala v energični potezi vodstva proti največji sindikalni uniji — proti' sindikatu vozačev tovornih avtomobilom, katerega so postavili pred alternativo, ali prekiniti «pakt o vzajemni pomoči« s sindikalno organizacijo, ki je bila 1953 izključena fz AFL zaradi gangsterstva in korupcije, ali pa izključitev -iz zveze. »Pakt o vzajem ni pomoči« je bil razbit in to je prvi znak ostrega kurza proti kriminalnim elementom sindikata ter hkrati močna zmaga ameriškega sindikalnega gibanja. Podpredsednik sedanje e-notne sindikalne zveze in bivši predsednik'CIO je v aprilu odpotoval v Indijo, kamor ga'je povabila indijska vlada in indijska zveza sindikatov. V Indiji je podpredsednik Bluter imel 118 govorov, v katerih je kritiziral ameriško zunanjo politiko in hvalil indijskega . predsednika vlade Nehruja zaradi njegove iz-včnblokojvske politike ter pozval/amferiSko vladi, nap se obveže, d? bo v obdobju 20 let r dala; po 2 oijsl, sydjega nacionalnega dohodka za po moč "gošpodarško ‘nerazvitim deželam. Te izjave pa je ostro kritiziral njegov tovariš v vodstvu ameriškega sindikalnega gibanja predsednik združene zveze sindikatov, ki je izjavil, da je med njim in podpredsednikom sindikalne zveze vec velikih razlik, kar se i'če zunanjepolitičnih vprašanj in da je po njegovem Nehru »prijatelj in zaveznik komunizma« ter da se zaradi ‘ega Američani nimsjo čemu čuditi niti Nehruju niti Indiji. Skratka predsednik zveze je povsem drugega mnenja kot pa njegov podpredsednik Bieter. Zaradi rastoče družbene in politične vloge organiziranega delavstva sta tako različni dojemanji dveh najvažnejših osebnosti vodstva ameriškega sindikalnega gibanja, ki šteje več kot 15 milijonov članov, izzvala razumljivo zanimanje. Kljub temu, da v ZDA ni redek primer, da tudi politična osebnost včasih daje izjave, ki niso v skladu z linijo njegove stranke, se sedaj postavlja vprašanje: ali ne bodo različna dojemanja predsednika in podpredsednika sindikalne zve- Glasujte za kandidate Neodvisne socialistične liste vala na proces, spajanja sindikalnega gibanja, ki je ze itak y, .vejjjtih. težkočah. Ze pri lanskoletni združitvi so bile poudarjene velike razlike med obema sindikalnima organizacijama na vseh področjih, na katerih ameriški sindikati razvijajo svojo dejavnost. Ker pa so te razlike ze prej obstajale, se danes ne smatra, da bi to izražanje različnih mišljenj moglo predstavljati kako spremembo na slabše. Toda ta »zunanjepolitična razprava« v sindikalnm vrstah lahko močno vpliva na sestavljanje volilne platforme demokratske stranke, v kateri imajo sindikalne organizacije močan vpliv. Poleg ostalega pa bi v tem lahko iskali tudi pobude za Steven-sonovo izjavo glede prekinitve jedrskih poizkusov in za preusmeritev ameriške pomoči preko Združenih narodov. za tržaški občinski svet za pokrajinski svet NAVODILA Vsak dan dobivamo pisma naših bralcev, ki prosijo pojasnila v zvezi z volitvami. Zato ponovno objavljamo nekaj navodil v zvezi s samim volilnim postopkom in volitvami nasploh. Volilni dokumenti: Ko greš na volišče moraš imeti s seboj predvsem volilno potrdilo in osebno izkaznico občine, v kateri voliš. Izkaznica ne sme biti na dan volitev starejša kot 6 let. Kot osebni dokument veljajo tudi potni list, poštna izkaznica, šoferska legitimacija, orožni list, legitimacija UNUCI ter legitimacije, ki jih izdajajo javne ustanove ali profesionalna združenja, ki pa morajo biti opremljene s sliko. Vsi ti dokumenti, razen osebne izkaznice, pa ne smejo biti starejše kot 3 leta. Kako glasuješ: Predsednik volišča ti iz- volitev občinskega sveta in drugo za izvolitev pokrajinskega sveta. S tintnim svinčnikom, ki ti ga izroči predsednik volišča, prekrižaš na glasovnici za občinske volitve znak Neodvisne socialistične liste (dve glavi s srpom in kladivom), ki je na tretjem mestu na levi strani glasovnice. Za pokrajinski svet pa voliš tako' da prekrižaš volilni znak ki predstavlja ladjo, helebardo in žitni klas, ob katerem je napisano ime kandidata Neodvisne socialistične liste, v okrožju Devin - Nabrežina pa neodvisnega kandidata Grbca Marija, ki ima poseben znak. plug, klas in helebardo. V okrožjih kjer ni kandidata NSL voli napredne kandidate opozicije. Preferenčni glas: Ce hočeš lahko oddaš v tržaški in miljski občini tudi preferenčne glasove. To storiš tako, da zapišeš na pikčastih črtah poleg Neod- roči glasovnici: eno za iz- visne socialistične liste pri- imek onih kandidatov te liste, katerim daješ prednost. Lahko daš od enega do največ 4 preferenčne glasove. Preferenčni glas, ki je oddan za kandidata na kaki drugi listi razveljavi glasovnico. Kandidat, ki prejme največ preferenčnih glasov na listi, je izvoljen ne glede na vrstni red. Kako oddaš glasovnico: Ko si prekrižal s tintnim svinčnikom volilni znak Neodvisne socialistične liste in eventualno tudi oddal preferenčni glas, zalepiš v kabini glasovnico. Pri tem moraš paziti, da ne napraviš na glasovnici nobenega drugega znaka a-li madeža, da ne greš s prekrižano črto na pravokotnik (poljet v katerem je znak sosednje liste. Posebno morajo paziti ženske, da pri zalepljanju ne umažejo glasovnice z rdečilom, ker je tako umazana glasovnica neveljavna. Zalepljeno glasovnico oddaš predsedniku volišča. NEKAJ SLIK IZ ZGODOVINE IN ŽIVLJENJA MESTA ŽIVEGA SREBRA Rudarska na vrs Idrija se pripravlja zgodovinskih proslav Med obletnicami, ki jih bodo Idrijčani proslavili v prihodnjem juniju, je tudi 240-letnica, odkar so stari rudarji zahtevali ustanovitev srednje šole v Idriji eva dr. Jože b e^onio Bortolo Giovanni l°ka Franc Špancich vd. Filippi Francesca Franovič Konstantin Gregori Antonio Kosovel dr. Josip Košuta Egidij Krajnervd. Kocjančič Valerija • Spela b 6nko inž. Stanislav Magajna Radoslav Si 'Gtič Viljem ebohin Lojzka-v Grozdana Ivan r°ssich Carlo Mesesnel Silvan Novak Ivan Pečar Sergij Sancin Modest Sancin Savino Skorja Rudolf Sirk Ladislav Sorta Giordano Štavar Juro Stubel Danilo Tomasi Nives Udovič por. Gec Angela Vitez Srečko Žerjal Angel Idrija — mesto živega srebra, mesto rudarjev, mesto prijaznih in čistih rudarskih hišic diha v pripravah za praznovanje pomembnih zgodovinskih obletnic. Prva je 240-letnica, ko so Idrijčani prvič zahtevali gimnazijo, kar je dokaz, da so idrijski rudarji in meščani že zgodaj občutili potrebo po višji izobrazbi. Dalie hodo praznovali 80-letnico gradnje osnovne šole. 80-letnico ustanovitve čipkarske šole, 30-letnico zadnje mature na prvi slovenski gimna ziji, prvo maturo na višji gimnaziji po osvoboditvi in 65-letnico ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva. Proslave se bodo začele 2. junija z javnim koncertom sin dikalne godbe in svečano sejo PGD. Tretjega junija bo dan gasilcev, 16. junija zbor primorskih tabornikov, 17. junija bo mladinski dan, 24. junija otvoritev razstav, 27. junija dan zgodovinskih in kulturnih obletnic s svečano sejo občinskega ljudskega odbora, 1. julija bo partizanski dan. 3. julija dan rudarjev, 4. julija dan Zveze borcev in končno 8. julija dan idrijskih čipkaric. To so samo glavne točke obširnega sporeda zgodovinskih, kulturnih in fiskulturnih prireditev in proslav. Med kulturnimi prireditvami predvideva spored uprizoritev drame Toneta Čufarja «Polom«. Miška Kranjca «Pot do zločina«, M. Kunčiča — J. Flan-dra »Triglavske rože«, M. Ho-dge-D. Sierceja «Srci v cvetju«, več koncertov, zborovanje in tekmovanje čipkaric itd. kHUNTI, HUNTI, HUNTI...« Idrija je tisto slikovito, čisto in prijazno mestece kot ga težko srečaš drugod po svetu. Razgledna točka je Antonov hrib, od koder se turistu in izletniku nudi krasen razgled na mesto in življenje v njem. Kar poglejmo: Iz žgalnice na Brusovšeh se prikaže rudniška lokomotiva. Nad 30 praznih «huntov» — majhnih vagončkov — vleče nazaj v »bašerijo«. Ropot železnih koles zaglušuje ves o-stali mestni šum. Kot dolga rjava gosenica leze vlak po drevoredu Jožeta Mihevoa — Rudarja — narodnega heroja Idrije. Ropotanje koles u-tihne šele takrat, ko se »hunti« drug za drugim izgubljajo pod streho »bašerije«. Takoj pa se znova oglasi na lesenem mostu, ki je speljan čez glavno cesto in strehe »bašerije« v nasprotni hrib. Od tam drdrajo vagončki po tiru proti jašku «Delo». Ta lokomotiva dovaža v «bašerijo» surovo rudo. Komaj utihne za ovinkom ropotanje tega vlaka. že znova zadrdra iz spodnjih prostorov drugi vlak s 15 vagončki zdrobljene rude. Tako se vrstijo vlak' ves dan in dan za dnevom. Rudniška železnica bo že v tem letu dokončno odslužila. Da je temu tako, dokazujejo visoki z rdečim minijem pobarvani železni stebri, ki so postavljeni po pohočiu hribov ja na vzhodni strani mesta. Od jaška «Delo» bodo rudo prevažali »po zraku«. Zivosre-brna ruda se bo tako lahko naužila zraka in sonca, ki ga je milijone let pogrešala skrita v globinah RUDARSKE HIŠICE V knjigi Zgodovina Idrije je na prvi strani za uvodom risba idrijskega rojaka Julče-ta Božiča z napisom: Idrija leta 1470. Risba prikazuje z gozdovi obraščeno gričevje. Le nizko v dolini je majhna lesena hišica z drvarnico. Od hiše v hrib koraka človek s škafom na glavi. Menda je to prav tisti škafar, ki je prvi našel živo srebro. Pustimo na stran iskanje v preteklo zgodovino naše Idrije, ker jo bomo lahko podrobneje spoznali, ko bodo naši zgodovinarji pregledali arhive v Benetkah, v Čedadu, v Salzburgu, na Holandskem in celo v Angliji. Ker imamo z vsemi naštetimi državami in kraji prijateljske odnose, bo zgodovinarjem verjetno omogočeno brskanje po zaprašenih arhivih. Nas zanimajo tiste prijazne bele hišice, ki so posejane pod vrhom Tčnice in drugimi vrhovi desno in levo od hudournika Nikave in Idrijce. Samo na osojni strani Nikave smo jih našteli nad šestdeset. To pa je le majhen del hišic kar so jih zgradili pridni idrijski rudarji v teku več stoletij. Vse te hišice so s sprednjo končno steno obrnjene proti dolini. Ase imajo strme strehe z enim ali dvema «ajkar-jeman — to je dvignjeno streho v strehi sami. »Ajkar« ima eno okno, da prihaja skozenj svetloba v podstrešno sobico. Vse hiš’ce imajo številna majhna okna, najmanj dvanajst in še eno okroglo tik pod slemenom. V hišicah živita po dve. v nekaterih pa tudi po tri družine. Idrija brez teh prijaznih rudarskih hišic ne bi bila Idrija! RUDARJI VRTNARJI Idrijski rudarji so vsak najmanjši kotiček ob hišah spremenili v vrt. Zgodaj spomladi posejejo v te vrtove seme glavnatega zelja. Sadike ali «flance», kot jih imenujejo, potem prodajajo. Gojenje »flanc« je v Idriji že stara tradicija. Prodajajo jih v vi-šeležeče vasi kot: na Vojsiko, v Čekovnik. Vrsnik, Ledine. Godovič in drugam. Pridelovanje teh sadik prinaša rudarjem lepe dohodke. Posebno je v tem izurjen Bagatajc iz Rožne ulice, saj dobi za sadike glavnatega zelja malo manj kot kmet za mleko ene krave. Tako so vsaj povedali nekateri Idrijčani. Ko poberejo sadike »kapusa«. vrtove oplevejo in jih znova posejejo s solato, ali pa nasadijo fižola-preklarja in paradižnikov. Tako prideluje- (Nadaljevanje na 4. strani) DOPISI VOLIVCEV Zakaj na Katinaro? V zvezi z nedeljskimi volitvami nas marsikateri (i-tatelj sprašuje to in ono • volitvuh. Neki čitatelj, ki »e podpisuje «Volivec s periferij e«, nam med drupim p»" še: «Ne morem si raztolmačiti sledečega: stanujem v svoji hišici v južnem delu mesta, proti Dacju- V isti hiii stanuje z menoj moja žena, starši in s-estra. Ko smo dobili volilna potrdila, smo o-pazili neko čudno naključje, ki si ga ne moremo raztolmačiti. Dočim so moji starši določeni za volišče pri Sv-Ani, so mojo ženo poslali na volišče v Skedenj, mene pa na Katinaro. Za ženo bi še nekako razumel, ker je od tam doma in je tam dolgo let živela, kako pa naj si pojasnim to, da so mene poslali na Katinaro in ne k Sv. Ani, kakor ostale člane moje družine, ko pa živimo že leta in leta vedno skupaj v is-ti hiši in nisem nikoli žive! niti v bližini Katina-re. Odgovorite mi, prosim, na to uganko, kajti, v kolikor me spomin ne vara, so nekoč, bilo je to v času fašizma, že bile tako aranžirane volitve, da so Barkovlja-ne. na primer, pošiljali volit na Opčine, dočim so O* pence pošiljali volit v Bazovico. To je bilo tedaj razumljivo. seveda le v smislu fašistične strategije Kako naj si pa razlagam redanje raz-prševanje volivcev? Ce bi namreč bil to edini primer, bi računal z naključjem, toda kakor so mi drugi pravili, je takih primerov več. Ali ne gre morda tudi v tem primeru za kako novo »strategijo«? Možno je ,da so mislili, da vam je li/itinara predaleč in da boste na dan volitev raje ostali doma. Toda prepričani smo, da vas s tem, da so vas posl/ilt volit na Katinaro, ne bodo odvrnili od vaše državljanske pravice in tudi — dolžnosti in da boste šli volit, pa čeprav na Katinaro. Hkrati pa smo tudi prepričani, da boste pravilno volili, to je, da bo vai plus šel levi opoziciji, to je tistim strankam, ki se borijo proti sedanji klerikalni občinski upravi, ki je skupno s svojimi sodelavci in pomagači privedla tržaško gospodarstvo na rob propada. PO KONGRESU ČEŠKOSLOVAŠKIH KNJIŽEVNIKOV Vloga in pomen književnikov v ČSR v novih razmerah po kongresu v Moskvi S svojim drugim kongresom so češkoslovaški književniki dolgo čakali; sestal se je šele sedem let po prvem. Naj so vzroki kakršni koli, je nesporno dej-s-tvo, da za sklicanje drugega kongresa ni moglo biti primernejšega trenutka. Rezultati 20. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze so planili v življenje češkega in slovaškega ljudstva kakor silen planinski veter na zatohlo nižavo. Na partijskih sestankih in na javnih zborovanjih so začeli ostro in odkritosrčno kritizirati vse pomanjkljivosti partijskega. gospodarskega in kulturnega dogajanja in sicer z intenzivnostjo, kakor je od osvoboditve dalje nismo poznali. V taškni situaciji so se ob koncu a-prila sešli književniki, da t)r. J. Agneletto «žehta» svojo preteklost Josip Agneletto nam je H*!-, Ul ■" V zvezi z našim nedelj-C »'ankom »Nikoli nisem »lJv. »aklonjenosti do Jugo-ln s torkovim »Pred "'•h rešetom« naslednji POPRAVEK res. da sem jaz da-tfikjave ali celo pisal Kvesturi: da, ce-Po rodu Slovenec ni-ti0s. Pikoli' čutil naklonje-tj do Jugoslavije; da lsem želel nikdar dru-site,°blasti razen italijan-IW da sem utisnil svo-il£h otrokom svoje poli-lt4 0 prepričanje, ki so Wi *e usmerjeni proti tW.uPistično in proti ire-h tično. StjJ^Protno je res, da » p, med konfinacijo l^radezu v septembru • aretiran na zahtevo tgjbtiega višjega komi-Vtf* OVRE, odpeljan bjjPJen v zapore v Ko- °d tam vRlenien v v tržaški Coroneo; W~r je res, da sem bil V v preiskavi kot ob-Itn ePec zaslišan od vis-komisarja OVRE dr. Lo Castro, ki me je dolžil: da sem delal za prihod Jugoslavije v te naše kraje; da sem kot zagrizen antifašist držal svoje otroke daleč od organizacije Ba-lila; da sem držal slovenskim visokošolcem v Padovi i-redentistična predaVanja; da so slovenski visoko-šolci imeli preku - cuška zborovanja v mojem stanovanju; da sem dajal slovenskim visokosoicem denarne podpore; da sem obavljal spiona-žo v korist Jugoslavije; da sem svoj upliv med slovenskim prebivalstvom iskoriščal v svrhe iredentizma. Zato sem se jaz kot obdolženec pred komisarjem OVRE MORAL BRANITI in sem SE BRANIL, ne pa pošiljal prostovoljno uda-nostnih izjav na Kvesturo, kot piše Vaš list. Res je nadalje, da Je bilo junija 1940. okoli 40 Slovencev vseh slojev in stanov konfiniranth v Gradežu in da so vsi do- bivali dovoljenja za obisk družin, ne samo jaz. Tako je tudi res, da od vseh gradeških konfinirancev sem bil samo jaz in trije drugi poslani v zaprto kotifinacisko taborišče v Isernijo, kjer sem ostal vse do konca vojne z Ita lijo. Tako je tudi res, da so me v septembru 1943. v Trstu ponovno iskali fašisti in Nemci, da bi me zopet aretirali, a niso me našli in so hoteli zato a-retirati mojo družino, katera je pravočasno zbežala v Italijo; in končno sem se vrnil v Trst po petih letih konfinacije in odsotnosti šele 14. julija 1945. To pa Se ni vse, gospod urednik. S spoštovanjem. Dr. Jos. Agneletto.« 1. r. Res je, to se ni vse! Dr. Agneletto namreč ne ve prav ničesar povedati v svojo obrambo, da je glasoval in zakaj je glasoval za občinski proračun 1955. kljub temu, da ni vključeval niti ene same postavke v korist narodnostnih pravic Slovencev. Podprl je torej Krščansko demokracijo in tistega Bartolija, ki je še|lettu pravzaprav mesto v včeraj kričal na Trgu Uni- italijanski liberalni stran-t&, da je treba revidirati Memorandum, za katerega Agneletto trdi, da se zanj bori, Bartolija, ki se je norčeval iz priimka največjega slovenskega pisatelja, itd. itd.. Z Bartolijem je glasoval tudi v primeru načrta za rušenje treh stavb na Trgu Goldoni, dalje glede posojila dveh milijard, kar vse smo v nedeljskem članku, na katerega se popravek nanaša, še posebej poudarili. Zato ponavljamo: Krščanska demokracija lahko računa v občinskem svetu na podporo Agneletta, a je vidno iz več primerov posebne naklonjenosti župana Bartolija, «Piccola», «Messag-gera Veneta« et comp. do njega. Povsem različen pa je odnos teh listov in Bartolija do vseh ostalih Slovencev v občinskem svetu in do demokratične opozicije sploh. Voditelj italijanskih liberalcev Forti, ki je predstavnik italijanskih ve-leindustrijcev, veletrgovcev in veleposestnikov, pa je javno izjavil, da je Agne- italijanski ki! In tudi to še ni vse, kajti marsikaj vedo ljudje povedati o njem, ko je bil v konfinaciji. Glede njegove naklonjenosti do Jugoslavije, vzgoje njegovih otrok, in vsega ostalega, kar smo v našem dnevniku že večkrat objavili, pa se iz gornjega popravka vidi, da A-gneletto skuša pobiti le formo ne pa bistva svojih izjav, zaradi katerih se izgovarja. da se je le branil in se nato neprepričljivo hvali in žehta (da uporabimo izraz, ki je tako o-miljen njegovi »Demokraciji«) svojo preteklost, saj vendar tudi njegovo sedanje glasovanje v občinskem svetu dokazuje o nasprotnem. Na trditev v popravku, da ni dajal izjave ali celo pisal tržaški Kvesturi pa ponavljamo, da je objavljeno izjavo poleg drugih nič manj važnih, ki smo jih izpustili (kot na primer, da v njegovi »hiši ne obstoja slovensko nič drugega kot samo jezik za dnevno upo-,rabo», in da sta se »sestala ni urednik? s tržaškim federalom ing. Cobolli - Gigliem in se raz-govarjala o vključitvi raznih članov PNF v zadružno zvezo«, ter da je »po dolgem razpravljanju večina vodstva zveze prišla v roke fašističnih elementov«), pa pribijamo, da je to izjavo dal 23. 9. 1940. na tržaški Kvesturi. Pismo notranjemu ministru pa je pisal 3. 7. 1940. Tudi iz tega pisma nismo objavili vsega, ker smo mnenja, da je že ono, kar je bilo objavljeno dovolj. Vse to je skušal Agneletto žehtati že v »Demokraciji« 2. decembra 1949. Pa mu tudi tedaj ni uspelo. In še nekaj. V zvezi z izjavami bivšega odgovornega urednika njegove »Demokracije« dr. Janka Ježa, izjavami, ki smo jih objavili pred nekaj dnevi v našem listu pa vprašamo: Mar ni na njegovi listi politična skupina ljudi okrog »Katoliškega glasa«, ki jih je dr. Jež v Rimu pri nekaterih monsinjorjih vlekel iz blata in reševal njihovo čast, čast politične skupine, ki ji pripadajo in reševal tudi nekatere kosmate duše? Zakaj pa Agneletto-va «Demokracija» končno že enkrat ne pove, zakaj ga je zapustil celo sam glav- bi na osemdnevnem zasedanju pretresli najtehtnejše probleme in naloge češke in slovaške literature. Pri tem je bilo že vnaprej jasno, da se ne bodo megli omejiti zgolj na vprašanja lastne umetniške ustvarjalnosti in da bodo tudi tu kritično razpravljali o splošno pomembnih zadevah. Prav zaradi tega je vsa javnost pričakovala ta kongres z zare«. nenavadnim zanimanjem. Češkim in slovaškim književnikom je v čast. da ni njihov kongres niti najmanj razočaral teh pričakovanj. Njegov začetek je bil po krivdi nekam neslanega, omlednega uvodnega referata predsednika Zveze češkoslovaških pisateljev Jana Drde kaj malo živ, malone plah, toda že po prvih diskusijskih prispevkih je bilo čutiti, da «duh 20. kongresa« obvladuje tudi to književniško posvetovanje. Književniki so se zavedali velikanske odgovornosti svojega družbenega poslanstva, doumeli so, da prav v teh dneh ne morejo molčati glede vprašanj, ki gibljejo vse javno življenje. Tako se je zgodilo, da se .večji del diskusije ni sukal okrog tez, ki so jih navajal’ posamezni referati, marveč okrog o-srednjega vprašanja: Kakšno mesto ima pisatelj v družbi? Odgovor na to vprašanje so sicer dali ze v referatih (in tudi tam ni bilo rečeno nič takega, kar ne bi bilo že splošno znano), vendar je šele diskusija na podlagi izkušenj, ki so jih prinesla prejšnja le’a, povedala o teh rečeh jasno, sproščeno besedo. Književniki so si kazali na konkretnih primerih. h kakšnim napakam je prihajala in marsikje še zmeraj prihaja češkoslovaška kulturna politika. V vrstah književnikov so sejali nezaupanje, sumničenje, neodkritosrčnost; proklami-rala so se dozdevno levičarska načela »socialistično-re-alističncga« opisovanja resničnosti, pisatelji so se trudili. da bi «bili na višini svojih nalog« in so pisali drugače, kot so čutih in ta čas tudi umeli: nekateri izmed njih, preveč pošteni, da bi mogli kar čez noč za- peti drugo melodijo, so bili prisiljeni molčati. (Največ odmeva je vzbudil v tej smeri diskusijski prispevek pesnika Františka Hrubina nanj so potem reagirali številni chskutanti in večidel soglašali). Posledice poveljevanja in šikaniranja v literatun se niso pokazale samo v tem. da cela vrsta pisateljev sploh ni nič publicirala, marveč jih je kazala tudi raven spisov, ki so takrat izhajali. Iz bojazni. da ne bi škodovali socializmu, so pisatelji šli molče pr^ko pomanjkljivosti javnega življenja: resničnost so na vse mogoče načine olepšavah in če so kdaj o-menili kako pomanjkljivost, kako napako, so 'e zmeraj držali «pametne mere«, in še to je bilo treba pretehtati glede na celoten optimistični učinek spisa. S°veda je kdaj pa kdaj izšla 'udi knjiga. ki je neustrašeno kritizirala družbene napake, tako na pr. «Osje gnezdo« Katarine Lazarjeve, vendar so bili taki primeri zelo redki. Iz vsega razpravljanja na kongresu pa vidimo, da pisateljevo pogumno prikazovanje družbenih napak v prihodnje ne sme biti izjema, marveč da sodi to med temeljne dolžnosti literatur; da mora resnica, dialektična resnica, 'aka, kakor jo vidimo in spoznavamo v ustrezajoči sovis-nosti, nujno, logič-o govoriti za delavski razred, za ljudstvo, za Komunistično partijo; prav zaradi tega ne sme pisatelj z njo taktizirati, če hoče zares biti to, kar je bil, odkar ljudje pomnijo vest ljudstva. Leninski duh kongresa češkoslovaških pisateljev se kajpada n' pokazal samo v teh, bolj ali manj neliterar-nih vprašanjih. Vrgel je o-stro luč tudi na probleme lastnega umetniškega ustvarjanja. čeprav ni dal in ni mogel dati določenih receptov za njih reševanje. Vseh dvanajst kongresnih referatov si je pošteno prizadevalo, da bi temeljito razčlenili položaj sodobne literature. (Poleg Jana Drde so imeli referate tile književniki: Karel Rozenbaum o sodelovanju češke in slo- vaške književnosti, Franti-šek Buranek o češki prozi. Vladimir Minafc o slovaški prozi. Vitezslav Nezval o češki poeziji, Alexander Matuška o slovaški poeziji, Maria Maierova in Jožef Horak o knjigah za otroke in mladino. Jan Mukarovsky o literarni teoriji in kritiki, Miloslav Stehlik o češki drami, Peter Karvaš o slovaški drami in Zora Jesenska o umetniškem prevajanju). Referati sicer niso našli takega odmeva kakor diskusija. vendar je bilo v njih povedano marsikaj bistrega o koreninah zmot irt napak. Prodorno analizo, koncipirano mimo tega kot strastno osebno umetniško priznanje, je dal zlasti referat M. Ste-hlika; z nevsakdanjo preprostostjo in duhovitostjo je opozoril na zadevo temeljnega pomena — da namreč v umetnosti ne meres biti funkcionar, ki gleda na svet skozi naočnike «v'adnega» optimizma in pri tem izgublja sposobnost videti bolečine in hrepenenje ljudstva. Besedo »ljudstvo« si sploh slišal kaj pogosto na tem kongresu, vendar ni zvenela tako votlo kakor prazna fraza. V nji je bi’a zavest neizmerne sile navadnih ljudi. ki so ji ustvarili svojo samo svojo državo, brez gosposkih povišancev. V tem znamenju je potekal ves kongres češkoslovaških književnikov. Kritika je bila ostra, brezob-zima na vse strani; celo ministrom niso prizanesli. Na dan so prodrli tudi mnogi spori, ki so se dosihmal razvijali v sami občini pisateljev. Ni mogoče reči, da bi se situacija poenostavila; zdaj po kongresu se zdi marsikaj še bolj zamotano. Toda zvedrilo se je in je jasno. Češki in slovaški pisatelji so z mogočno večino dejavno pokazali, da ob vseh sporih in delno različnih nazorih gre vsem za veliko, največjo skupno zadevo: pomagati z vsemi močmi pri graditvi socializma v domači deželi. To j« najboljše poroštvo, da je kongres zares začel novo, srečnejše razdobje češke in slovaške iiterature. F. B. — 4 — 25. maja IIUMBU PHBTHSTBIli SIM.IIŠMI ST4IIHK 141 /111111111,U,IH V |||)H||;| y soboto jzredna sejQ Začudenje nekaterih krogov zaradi odsotnosti župana in pokrajinskega predsednika Ali se bo na sobotni seji pokrajinskega sveta govorilo o nevarnostih, ki grozijo naši pokrajini? Utemeljen govor odvetnika Devetaga na Telovadnem trgu pred večtisočglavo množico, ki je spontano izkazala svoje nezadovoljstvo zaradi zapostavljanja pravic naše pokrajine in našega mesta, je napravil na goriško javnost globok vtis. Ljudje so si ustvarili organsko sliko stanja, ki je vse prej kot razveseljivo in spodbujajoče. Govornik je nevarnost obstoja naše pokrajine prikazal s celo vrsto dogodkov, ki so s« dogodili pred objavo zakonskega osnutka pravosodnega ministra Mora. Navedel je gradnjo železniške zveze med Zagrajem in S. Giovannijem zanemarjanje važnosti goriškega letališča ter resne spore ki obstajajo med severnimi in južnimi občinami naše pokrajine, ki se zavzemajo za akti-vizacijo ronskega letališča, da. lje je navedel tržaško nasprotovanje otvoritvi železniške zveze med severno in južno gcriško postajo ter se za zvezo med Italijo in Jugoslavijo uporablja samo zveza pri Trstu, čeprav bi bila za severni in zahodni del Slovenije in za Avstrijo zveza pri Šempetru velike važnosti. Nekateri krogi v Gorici ne prikrivajo svojega začudenja glede ravnanja goriškega župana dr. Bernardisa, ki ni sprejel predsedstva v odboru za organizacijo protestne stavke tn zborovanja, čeprav mu je bilo mesto ponujeno. Tudi predsednika pokrajinske uprave odv. Culota ni bilo na zborovanju. Po drugi strani pa se očita županu, da ni sklical izredne seje občinskega sveta, na kateri bi lahko sprejeli potrebne korake, da se zaščitijo naši interesi. Upa se, da bo na sobotni seji pokrajinskega sveti bila izrečena beseda, ki bo razjasnila številne dvome v zvezi s tem tako važnim vprašanjem. Prve češnje na goriškem trgu S skoraj enomesečno zakasnitvijo so se končno pojavile na trgu prve češnje. Prinesli so jih iz Steverjana, kjer so se pojavile šele v zelo majhnih količinah. Vendar predvidevajo, da bodo v desetih dneh, če bo vreme še naprej tako toplo, kot je bilo zadnja dva dni, dobre za trgu tudi ostale, ki so sedaj še zelene. Prve češnje, ki niso najbolj okusne, ker so precej vodene, so prodajali po 300 pa tudi po 200 lir kg. Ta cena bo seveda padala, v kolikor bo češenj z dneva v dan več na trgu. privabi mnogo ljudi iz mesta in okolice, po videmskem sporazumu pa tudi veliko število jugoslovanskih državljanov iz obmejnih področij. Včerajšnje lepo vreme je Bilo kot nalašč za kramarje in na splošno za goriške trgovce v Gosposki ulici in Raštelu. Povsod je bilo veliko obiskovalcev, ki so sicer z majhnimi nakupi vendarle povečali dohodke nekaterih goriških trgovcev, ki so pred videmskim sporazumom izgubili že skoraj vsako upanje na boljše čase. Globe v aprilu Skupno število glob, ki so jih goriiki mestni stražniki zabeležili v mesecu aprilu, znaša 394. Cestna policija jih je zabeležila 11, prometna policija 203, mestna policija 31, poljski stražniki 40 in tržna policija 99. Zaradi prekrška gradbenega pravilnika je bila kaznovana 1 oseba, pravilnika na pse 2 osebi, urnika trgovin 4 osebe ter 3 osebe zaradi raznih prekrškov. V istem mesecu je bilo zajetih še 9 psov, ki so bili brez nagobčnika. Izlet Sovodenjcev po Sloveniji Sovodenjci bodo šli 4. :n 5. avgusta na dvodnevni avtobusni izlet po Sloveniji. Obiskali bodo Postojnsko jamo, Ljubljano, Kranj in Bled. Za izlet vlada veliko zanimanje in so že skoraj vsi prostori zasedeni pokrajinskega sveta Na zadnji seji pokrajinskeg upravnega odbora so sklenil da bo v soboto 9. junija i redna seja goriškega pokrajin skega sveta. Odborniki so fazpravljali tu di o nekaterih manj važnih vprašanjih ter so odobrili vsoto 2 milijonov lir v prid nekaterim pokrajinskim zavo dem. 27. maja tombola v korist Zelenega križa Goriški Zeleni križ je ved no v stiski glede fondov, ki jih potrebuje za izplačilo novega prevoznega sredstva Posebni odbor, ki si je za dal nalogo, ria bo obnovil in ojačil delo goriškega Zelenega križa, se je odločil, da bo organiziral posebno tombolo katere dobiček bo šel v korist te znane ustanove. Tombola bo 27. maja na Travniku v Gorici. Začela se bo ob 19. uri; prva nagrada bo znašala 60.000 lir, prva «cinquina» 30000 lir. Listke za tombolo so že začeli prodajati po vseh prodajalnah časopisov po 50 lir. Natečaj za dvig kmetijske proizvodnje Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je objavilo nov na. tečaj za povečanje kmetijske proizvodnje, ki bo prišel v poštev tudi za goriško pokrajino. Natečaji so razpisani za štiri vrste kmetijskih kategorij med katerimi je tudi kategorija malih posestnikov. Za te je v goriški pokrajini danih na razpolago 1,500.000 lir ki jih je Kmetijski inšpektorat razdelil na 28 nagrad, katere bodo razdelili najboljšim udeležencem natečaja. Prošnjj morajo interesenti vložiti na Kmetijski inšpektorat v Gorici do 30. maja. Ženo napadel s čevljem Včeraj ob 7-30 je moral rešilni avto Zelenega križa odpeljati y bolnišnico Brigata Pavia 38-letno Carlo Ger-mini iz Ul. Faiti 44. Med njo in možem je namreč pri zajtrku prišlo do prepira, med katerim je Germinijevi nenadoma priletel v glavo čevelj, ki ji ga je zabrusil razjarjeni mož. Čevelj je žensko ranil na lasišču, tako da bo ostala nekaj dni v bolnišnici. RADI BI LEPO ŽlVkLl NA TUJE STROŠKE Policija aretirala še dva člana nevarne tatinske tolpe iz Gorice Zagovarjati se bodo morali pred sodniki zaradi več tatvin IZ BENEŠKE SLOVENIJE Najboljše naloge o varčevanju Na natečaju, ki ga je razpisala »Cassa di Risparmio« iz Vidma za najboljše naloge o varčevanju, so bili nagrajeni ti-le učenci osnovnih šol v Beneški Sloveniji; Iva Verona iz Prosnida, Rober Komen iz Petjaha, Roza Koren iz Dolenjega Brnasa, Angela Marzolini iz Cerneje. Velik dotok ljudi na četrtkov sejem Zadnji četrtek v mesecu je v Gorici običajni semenj, ki Vozni red vlakov Z 2. junijem stopi v veljavo nov železniški vozni red; ODHODI PROTI TRSTU: 0.13 (D), 6.01 (A), 6.56 (A), 7.40 (D)| 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D). PROTI VIDMU: 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D), 13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.24 (A), 23.11 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.20 (A), 23.09 (A). IZ VIDMA; 0.12 (D), 5.59 (A), 6.54 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 9,17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.11 (D). DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 28-72. Goriška policija je končno dobila v roke še dva člana mladinske tolpe iz Ul. Asco-li, ki ji je v zadnjem času prizadela precej skrbi. Kot smo že pisali, je pred tednom dni policija aretirala 19-letnega Bruna Periona in 22-letnega Antona Trombina, ki sta se vrnila v Gorico potem ko sta v Meolu zapustila tovariša in ukradeni avto, s katerim družba zaradi pomanjkanja goriva ni mogla več naprej. O 25-let-nem Giovanniju Cocceaniju in 30-letnem Enricu Zorzinu ni bilo ne duha ne sluha; tudi ostala dva, ki sta bila že za goriškimi zapahi, nista vedela povedati, kam sta jo mladeniča popihala. Končno je predvčerajšnjim gori-ška policija zvedela, da je Cocceani v zaporu v Veroni, Zorzin pa v Sermione. Oba so pripeljali v Gorico, kjer sta načelniku letečega oddelka opisala romanje po severni Italiji, potem ko sta v Meolu skupaj >• »prijateljema« iz Gorice pustila u-kradeni avto, ki je last Jolande Luppi iz. Ul. Poggio 8 Poleg krivičnih dejan], ki sta jih Cocceani in Zorzin storila skupaj s Perionom iri Trombinom .sta morala pred policijo končno priznati tatvino 80.000 lir župniku cerkve v Ul. Romana v Tržiču. Mladeniča sta večkrat opazovala župnika, ki je štel drobiž, nabran v cerkvi, in ga spravljal v posebno omaro. Neko noč Pa sta razbila šipe okna župnikovega stanovanja in se polastila vsega drobiža, ki sta si ga potem razdelila. Drobiž je bilo seveda težko menjati, vendar pa je bil Cocceani tako nepreviden, da je hotel svoj del zamenjati v neki goriški banki, kar se je zdelo uradniku tako sumljivo, da je takoj obvestil policijo. Vsi štirje malopridneži so bili prijavljeni sodnim oblastem zaradi večkratne tatvine. Ul. Trieste 1. Palumbo je v cerkvi nenadoma padel v medlevico in se zgrudil na tla. Odpeljali so ga z rešil- nim avtom Zelenega križa. Pri padcu se je laže udaril v glavo, vendar bo ozdravel v kratkem. V cerkvi padel v omedlevico Včeraj zjutraj ob 8.40 so odpeljali iz stolne cerkve v bolnišnico Brigata Pavia 58-letnega Achila Palumba iz Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 13. do 19. maja 10 rojstev, 4 primeri smrti,. 6 oklicev in 6 porok- Rojstva; Nadia Cossovel. Manuela Pettini, Flavio Milani, Marisa Bressan, Paolo Malic, Franco Gianesi. Mauri-zio Quaglia, Laura Baresi in Sergio Lutidi. Smrti; 70-ietn.i pek Ivan Bitežnik, 71-letni pek Rodolfo Cumar, 64-letni trgovec Antonio Mattel, 34-letni Mario Grusovin. Oklici: Giovanni Pinotti in Anna Cirella, policijski stražnik Orlando Pastore in gospodinja Filomena Tagliafer-ro, podbrigadir orožnikov Raffaele Lobianco in gospodinja Stella Colucci, financar Creacenzo Polverino in gospodinja Marianna Castagna, šofer Antonio Paus-i in tkalka Laura Campus, uradnik Luigi Paulin in gospodinja E-lena Simcic. Poroke: trgovec Enrico Se-culin in gospodinja Jolanda Pertovt, financar Ugo Bosco in gospodinja Italia Bertini. policijski stražnik Angelo Sorrentino in šivilja Silvia Alessio, mehanik Aldo Le-narduzzi in frizerka Liliana Fornasin, trgovec Fabio Pre-sca in gospodinja Gabriella D’Agnolo, geometer Sergio Si-gnorini in študentka Altna Pa-rovel. KINO CORSO. 17.00: icRdeči ocean». J. Wajne. VERDI. 17.00: «Dvoboj vohun-nov», G. Sanders in C. Wil-de, v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: »Leopardova sled», J. Shemffield. VITTOR1A. 17.15: »Kadar za tone sonce», M. Fiort in A Rabagliati. v cinemascopu. MODERNO. 17.00: «Rdeče jope iz Sachtekwana». m ggjPčPI PO B. ETAPI KOLESARSKE DIME PO ITALIJI PADOVAN PRVI V PESCARI Fantini ohranil pri Triestini, v svoje dardno moštvo. stan- Razen o Dorigu m Beritaf- dneb Bri- JUŽN0AMER1ŠKA TURNEJA ITALIJANSKE REPREZENTANCE 7. JUNIJA V FIRENCAH 18 kandidatov za reprezentanco Tekma z Argentino bo 24. junija, z Brazilijo pa 1. julija. Obe tekmi bosta sodila angleška sodnika MILANO, 24. — Danes se je v Milanu sestala tehnična ko misija za pripravo državne nogometne reprezentance v zvezi z dvojnim meddržavnim srečanjem v Argentini in Braziliji. Predsednik komisije dr Pasquale je po štiriurnem zasedanju izjavil novinarjem, da bodo 7. junija sklicali v Firencah 18 rogometašev, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance. Iz Firenc se bodo kandidati preselili v Saltino. kjer bodo imeli kolektivni tre. ning. 13. junija bodo dobiti dva dni prostega. 15. junija pa se bodo morali spet zbrati v Saltinu. opremljeni z zimskimi oblačili, kjer je v tem času v Južni Ameriki že pozna jesen: r■ nit«. 18. junija bodo kandidati igrali trening tekmo v Firencah proti moštvu mladincev. 20. junija ob 10. uri pa bodo odpotovali z letalom v Lisbo-no. Prihod v Buenos Aires je predviden za 21. junij. Tekma z Argentino bo 24. junija, v petek 29. junija pa bo reprezentanca odpotovala v Brazilijo, kjer se bo pomerila z reprezentanco BraziHje v re-vanžnem srečanju prvega julija. Obe tekmj bosta sodila angleška sodnika in tudi stranski sodniki bodo Angleži. Po dogovoru med nogometnimi zvezami bo dopuščena med tekmo ž Brazilijo zamenjava ■ slednje kolesarje: Adrianssens, Brankart, Close, Van Genech-ten, Vlaeyen in De Bruyne. Ostale bo določila v sredo. TENIS Hoad in Davidson finalista v Parizu PARIZ, 24. — V polfinalnih tekmah mednarodnega teniškega turnirja v Parizu je Avstralec Hoad premagal Italijana Merla s 6:4, 7:5, 6:4, Šved Davidson pa Avstralca Cooperja s 6:2, 9:7, 5:7, 6:3. V finalu se bosta tako sestala Hoad in Davidson. V četrtfinalu mešanih parov sta Long in Ayala premagala Forberja in Forbasovo s 6:3. 6:1. V tekmovanju žensk posamezno pa Gibson (ZDA) Buxton (V.B.) z 2:6, 6:0, 6:4. BRUXELLES, 24. — Prvi dan mednarodnega teniškega turnirja v Bruxel!esu sta Italijana Eerganc in Fachini premagala svoja nasprotnika. Bergamo je premagat Belgijca Valenko s 6:4 6:1, Fachini pa Van De Wielea s 7:5, 6:2. dinu je bilo v zadnjih govora tudi o Belloniju, ^ ghentiju, Lucentiniju in tarju Soldanu. Za prveg* baje zanima Roma, za ^j, ga za sedaj še neznani medtem ko bi si Lucen t ^ hotel pridobiti rimski Laz' t zameno za Olivierija in •> dodatkom kakšnega mih) Za Soldana pa se baje gujejo kar trije klubi: T°^j, Udinese in Sampdoria. tem ko naj bi k Triestini šel za vratarja Pin. nar Kot vidimo je govora o boljših igralcih letošnje ^ stine iz česar bi se dalo > pati. da tezi vodstvo Tne^ za milijoni s katerimi '. koliko saniralo svoje pa®1 finance. Glede na sla kušnje iz preteklih let P upravičena bojazen, da spričo pretirane težnje ra ^ lijoni izšla Triestina tu ^ letošnje kampanje nakupo prodaj oslabljena. Trza zvesti mrec pri- Prenapeti senator... WASHINGTON, 24. Re- dveh igralcev poleg vratarja | publikanski senator John But-ter enega igralca in vratarja ller je včeraj predložil Kon-med tekmo z Argentino. , gresu resolucijo v kateri za-Italijanska reprezentanca se hteva, naj ameriški odbori . . . ja,la mestu,21. Grosso, 22. Magni, 23. De pečat napredka in dela. Santj 24 G|lerrini „ „antj. >P-A. — OGAREV I ni, 26. Fallarini, 27. Fornara. bo vrnila v domovino 3. julija. Tehnična komisija se bo ponovno sestala še pred koncem meseca, imena vpoklicanih kandidatov pa bodo objavljena 2. junija. DUNAJ, 24 — Nogometna reprezentanca gluhih Jugoslavije je včeraj na Dunaju premagala ustrezno avstrijsko moštvo z 2:1 (1:0). KOLESARSTVO Belgijci za tTour* BRUXELL,ES, 24. — Belgijska kolesarska zveza je določila za »Tour de France« na- naj raznih športov storijo vse, da preprečijo sodelovanje športnikov Sovjetske zveze na prihodnji olimpiadi v Melbournu. Senator je izjavil, da hoče z izključitvijo profesionalcev varovati olimpijski ideal Vsekakor čudna vnema tega ameriškega senatorja , ki hoče izključiti sovjetske športnike (za katere je znano, da niso profesionalci nič več in nič manj kot atleti katerekoli države na svetu vključno ZDA) prav v imenu tistega olimpijskega ^jdeala, ki ima za glavni cilj ravno združevanje športnikov ne glede na državno, rasno in ideološko pripadnost. gometno občinstvo tn navijači Triestine so na naveličani leto za *e*°mterjh sostvovati tekmam, v se mora domače moštvo -jj rekoč ze o.d prvega kola za goli obstanek v ligi* 0 .gg sto da bi se kot ena'c°vre|as-drugim borilo za častni P ma v klasifikacijski lestvi ■ ^ Svojo predzadnjo f*■ *cir^rje-letošnjem prvenstvu bo ._ stina odigrala v nedeljo mu proti Romi. Glede nazorI1 da je z nedeljskim P01!® Novare tudi Triestini ?v ^ tično zagotovljen nalda^n'pasj-st d j v I. ligi, namerava ^ nati vključiti v enaj*,pf’®° „a kaj mladih igralcev, ki t koncu lanskega PrvP'n!'tVrVenl uspehom nastopali v *gcaja, moštvu. Ti igralci so ^ Tomad, Varglien in ^ , ni ro. Kdo od teh bo igrapj dokončno določeno, g°t0 po je, da zaradi poškodb na zu. igral Passarin in verje n ^ di Fontana. Včeraj so bi ^ igralci vključno z rezef na običajnem četrtkovem ^ hodu na Krasu, danes Pa do imeli zadnji trening nf 0(o-dionu. V Rim bodo 0 vali v soboto ob 6. uri. -. Ar- BUENOS AIRES. 24. ^ gentinski nogometaši se l no pripravljajo na sreča nogometno reprezentanco _ lije. V trening tekmi a g|an-gorazrednim moštvom ^jgs- te je B reprezentanca p3 la z 1:0, A reprezentan^g0, je premagala pravtako —< razredno moštvo Platense Odgovorni urednik STANISLAV REN«0 Tiska Tiskarski zavod ZTT T t*1 KUD SKEllElVj II oooooooooooooooooooooooooooooooooooociooooooooooooooooooooooooc.ooooooo.iooooooooocoooioooo^Goocoooooo^ocooccootKioooooconoooooooooooooocKi^oooooooooooMMoooMoMcoocoooooooooooooo^o00 nam o njem znani in ki sem jih nato postopoma vse Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 83. ~ Četrto poglavje» Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja Ko pa sem konfrontiral vrhovno načelo Izmailcev: »nič ni resnično, vse je dovoljeno* z Mussolinijevim karakterjem, sem hitro začutil, da bi ga Mussolini ne bil mogel spričo svojega odnosa do resnice filozofsko doumeti, pa čeprav bi se bil lahko pred kakim Emilom Ludwigom s kakim podobnim stavkom pobahal. Se manj bi bil mogel mussolinijevski karakter izpovedovati tako iskreno izpoved o svojih mladostnih verskih razočaranjih, kakršna nam je ohranjena v Hasanovi avtobiografiji (in jo citiram na str. 153 itd.), ko je ob razkritju strašne prevare, ki se je skrivala za nauki bogaboječega misijonarja, zbolel in štirideset dni in noči visel med življenjem in smrtjo. V nasprotju z Mussolinijem je bil orientalski despot, k: sem mu moral dati kri in meso, velik mislec in učenjak svoje dobe, astronom in matematik, poznavalec grške antike in vzhodnih verskih in filozofskih naukov. Misijonaril je do svojega šestdesetega leta in končno vzdvomil nad vsem, kar je bil sam toliko let propovedoval, in celo nad resnico samo. Takrat je začel delat! za lastni račun. Ko mi je prišlo vse to do zavesti in sem spoznal, da je prvi krap neuporaben zaradi nezadostnega formata, sem potopil tega krapa spet v podzemlje: prenehal sem pisati sredi koncepta. V svojern notesu, ki sem ga prejel medtem iz Ljubljane, imam o tem konceptu beležko: «8.11.1937 začel drugi prepis .Poizkusa na gradu Alamutu’. Bog daj, da bi bil končni! (8.II.-16.II. pisal ta prepis).* — «17.11.37. Danes prišel do za- ključka, da moram stvar izpeljati drugače.* — 18.11.37. Danes začenjam .Poizkus na gradu Alamutu’ znova... Borba je trda, toda cilj je zmerom bližji. Nobeno delo ni zastonj.* In res, tudi ta prvi poizkus z junakom ni ostal povsem brez rezultata. Na prosojnem nebu, ki je obdajal okostje, ki se mi je bilo doslej golo režalo v obraz, je obtičalo nekaj lesketajočih se krapovih lusk: nekaj potez tiste privlačnosti, tistih attrativ, o katerih pravi Goethe, ko piše o nastanku ♦Egmonta*, da so za karakter, ki naj potegne množico za seboj, neobhodno potrebne. Kdor sam ustvarja karakterje, ve, da se taka privlačnost, ki se izraža izza besed in kretenj in ki mora končno presevati iz celotne osebnosti, ne more imitirati. Ali je pristna ali je ni. n. • 18.11.1937 sem torej začel, kot sem navedel po beležki v notesu v prejšnjem poglavju, tretji naskok na Alamut. V navedbi beležke sem izpustil stavek: «(Danes začenjam .Poizkus na gradu Alamutu’ znova). In sicer z rajem, pri deklicah...» S tem je bil dokončno odkrit dohod v trdnjavo in «roman» se je začel pisati nekako »sam <>d sebe». Začelo se je prikazovati življenje tistih bitij, pri gaterih je spoznanje po »Platonovi lestvici*, o kateri bom pisal pozneje, na najvišji stopnji. Celo prvo poglavje je posvečeno življenju v rajskih vrtovih. V drugem preskočim na drugo stran trdnjave, v vojašnico, kjer se vzgaja Hasanova izbrana četa bodočih fedaijev, to je tistih, ki se žrtvujejo za «Sveto stvar*. V tretjem poglavju pogledam še enkrat v vrtove in v četrtem ponovno med gojence izbrane čete. Ves ta čas se o poglavarju Izmailcev Hasanu Ibn Sabi samo govori, o njem se pripoveduje legenda, kakršna je prišla do ušes mladenk in mladeničev. Ta prijem, da se o osrednji osebnosti najprej od vseh strani govori, da se ta osebnost s čimveč zornih kotov osvetli skozi dojemanje preprostih src, v literaturi ni nov, naj spomnim samo na Molierovega Tartuffa, ki nastopi v komediji dovolj pozno, s čimer se napetost in radovednost gledalcev stopnjuje. Toda temu, da stopi v »Alamutu* na «oder» Hasan šele na 131. strani, je bil še neki drug razlog. Ko sem spustil prvega krapa kot neuporabnega nazaj v podzemlje in se ponovno potopil na dno vamice, kjer se kuhajo produkti, ki se imajo kreirati, sem sicer začutil, da se je tam spodaj spet nekaj zganilo in da sem zadel ob trdo telo. Takrat o tem procesu nisem imel pojma, toda danes, ko to pišem in se mi prikazuje v krčih in premagovanju naj večjega notranjega odpora vamica odprta in razsvetljena kakor z bengalično lučjo, mi je v živem spominu trema, naravnost groza pred obrazom, ki se mi bo zarežal nasproti, ko bom potegnil novi produkt iz podzemlja. Dejal sem, da se je »roman* pisal nekako sam in v resnici nisem imel vnaprej nobenega določenega načrta. Sprva sem nameraval potegniti Hasana že v tretjem poglavju na «oder». Toda iz nedopovedljive treme sem raztegnil napetost še na dve poglavji, da bi tudi nasproti sebi čim dalje zadržal prihod na »oder* glavnega protagonista, za katerega sem se pravzaprav tako bal, da bi se mi ponovno ne ponesrečil, kakor sem tudi trepetal pred tem, da bi se dokončno srečal z njim iz obraza v obraz. In ko se mi je končno ta prikazal, ni bil videti prav nič strašen. Govoril je povsem po človeško, se šalil, hudomušno vlekel sodobnike, ki jih je imel po svoje rad, za nos. in ko se je prav kmalu začel nasproti Mirjam izpovedovati, je govoril isti jezik, kakršnega se je posluževal zgodovinski Hasan v odlomku lastne avtobiografije in v izsekih, ki »o - nam o njem znani in ki sem jih nato postopoma vse up" j Tu mi ni bilo treba delati niti enkrat samkrat najč* ^ sile in tedaj sem začutil, da sem tokrat potegnil na ^ pravega krapa. Njegov obraz mi je bil sicer popolnoma nehjt; toda ker je govoril prirodno in preprosto, sem se mUh,an privadil. Ko sem ta tretji «prepis» po dovršitvi dal v n tu prijatelju uredniku, je med številnimi pripombami deJa rp^l to, da je vse. kar govori Hasan, »tipična bartolovščina*- . ( je bil svojega gotov, da sem ga moral naravnost Pr*s,,:ar’ f je iz knjige prebral del Hasanove avtobiografije, naik f je z začudenjem priznal, da sta slog in ton ista K® jep »romanu* in da sta v tem tudi nadalje dosledno Toda že takrat, ko se je bil Hasan prvič pojavil na * t sem v svojo nedopovedljivo srečo razumel, da se tokrat alkimistični proces posrečil, ali, kakor pravi V: ,t ] Dedalu, praočetu letalstva: «...et ignotas animum d'1]11, s J artes, naturamque novat...*, čemur bi se po naše re .°-ho 1 potopil je duhži v neznane umetnije ter obnovil Prir0 njeni kreativnosti)...* Ves roman sem nato pisal z vestnostjo in P° jn.iivl kronista, ki beleži samo tisto, kar zares vidi in 3.XI.1955, ko sem bil še daleč od poglavja, ki ga P‘seII1-nzflC sem si pribeležil v zapiske: »Eno od mojih najbolj nalnih opažanj (podčrtano v beležki) pri pisanju . p ki sem ga ze dolgo opazoval, a si ga skoraj nisem UP j znati in pribeležitl, je naslednje: ...Alamut sem Pis8i, 7t>r‘> vcom __________Xl_ i__l_______ *>i , i__________ /umu m priDeieziti, je nasieanje: ...Alamut sem vsem analogen način kakor »Mladost', kot da mora-®1 in izbrati nekaj, kar imam, kar sem živel in izkusil- ^ % kar je bilo v meni od pradavnine, s čimer sem zrastei sem v najgloblje tančine doživel...* p(! O tem zame v resnici presenetljivem odkritju senLd« tudi neki inozemski prijateljici, toda na njeno z9iaSjii pismeno izpraševanje ji nisem vedel dati točnega P^piif Danes bi dejal, da sem oboje, tako Alamut kot te ?P~ pisal kot nekakšno kroniko obenem nekega P|re , mutu Istočasno sedanjega časa, ne da bi se — zlasti pri Al®11 tega zavedal. (Nadaljevanje