135. številka. V Ljubljani, f soboto 18. junija 1921. LIV. leto Iskala wsak daa popoldne, tzvseaail nedelje in praznike. ■"••r** * Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m vi§ine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—, Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede inseratov naj sc priloži znamka za odgovor. tfpravniztvo „Slov. Naroda14 in ,, Narodni TIskarna" Snaflova uElea št. 5, pritlično. — Telsfon št. 304. MSlotaatkl Bfaroi1 v Jagoslavl|li celoletno naprej plačan . K polletno.......n 3 mesečno......M l velie 330* — 150-— 75— 25- v Ljubilan! tn po pošti i V inozemstvo i celoletno......K4,J' polletno.......„240 — 3 mesečno ....... 120*— 40 — M • • • •« •» • • • * • Pri morebitnem povišanju se ima daljna nsročiina doplačati y po nakaznici morrmo ozirari. Novi naročnici nai pošljeio v prvič naročnino veJno Ma sano olsntem n.aroxili brer poAitve denarja se n UrsdnMivo nSlov. Preroda«« Knnllova ulica št 5, I« nadstropja Telefon štev. 34. Dopis« »praiesaa le podpisana in radostno Trmnko Rokopisov ne vrača. "fW Posamezna SteviBka velja 1*20 K PcStnJns plačana v gotovini. Dr. Fortunat Mikuletić, Trst. nekoliko odgovora. Govoreč o istrskih volitvah sta dopisnika listov »Jutro« in »Slove* nec« ostro napadala Pol. društvo »Edinost« v Trstu, češ da je dru* štvo popolnoma zanemarjalo Istro. Pri teh napadih se mene imenuje nekako kot glavnega krivca. Očita se mi, da nisem sploh videl Istre, od kar se je zvedelo, da se bodo vršile volitve, da so morali Istrani sami hoditi po glasovnice v Trst. kjer da so bili iz strahu pred fašisti odganjani na oduren način, da si je ljudstvo določalo samo zaupnike za volišča, ker so se v Trstu šele zadnji hip domislili, da je treba tudi tega, dokler niso ljudje iz skrajnega kota Istre prišli tri dni pred volitvami v Trst in izsilili od tajništva imenovanje zaupnika, da se je zaupnikom pošiljalo kot nas vodila izrezke iz »Pučkega Prija* telja« da se je pošiljalo kot infor* matorje zaupnikov nezrele mlade« niče, ki so več škodovali nego ko? ristili, in konečno, da sem bil jaz vsled ogorčenih pritožb Istranov odstavljen kot tajnik omenjenega političnega društva.« Ko sem izvedel za to pisanje, mi je kar zastala sapa. Ne bom da* jal izraza mislim, polnim žolča, ki se mi vsiljujejo, ter se omejujem kolikor mogoče na kratko le na to, da odgovorim na posamezna oči* tanja, že iz razloga, ker smatram neumestno, da bi se o naši volilni organizaciji preveč natanko raz* pravljalo v listih: Ne vemo, kako bo s prihodnjimi volitvami, in če razkrijemo popolnoma način na* šega delovanja, nam se lahko pri* hodnjič volitve še bolj ovirajo ne* go se je to zgodilo sedaj. Glede društva samega omenjam le toli* ko, da se je ono zavedalo pomena volitev in se začelo pripravljati na volitve že v času, ko o volitvah ni bilo niti še govora. Društvo se je zavedalo, da se bo imelo boriti z velikimi potežkočami in je temu primerno tudi sklenilo postopati. Takoj po aneksiji v januarju t.L, je društvo sklenilo med drugimi, da se bo pri volilnem delovanju po* slu zevalo v prvi vrsti organizacije volilnih odborov, dobro vedoč, da se bo težko moglo posluževati drugih sredstev volilne propagan* de, kakor shodov in tiska. Naj tu* kaj takoj omenim, da smo znali za svečano obljubo vodje tržaških fa* šistov, sedanjega poslanca Giunte, da je »Edinost« obsojena na smrt. Kdor prelista »Edinost« zadnjih dni januarja in prvih dni februarja bo videl, da sc je energično delalo na to, da se čim prej ustvari or^a* nizacija volilnih odborov. Obenem je društvo odposlalo posebno de* putacijo v Rim, katera je imela pred vsem nalogo, da se kolikor mogoče informira o bodočih volit* vah, o katerih se je tedaj govorilo še v zelo nedoločeni obliki, dobro vedoč, da nam bo delo olajšano in da bomo lažje delali naclaljne skle= pe, če bomo znali, kdaj bodo vo* litve in kaka bodo volilna okrožja. Dejstvo je, da smo imeli že kon* cem februarja skoraj po vsej de* želi, v vsaki vasi, svoj volilni od* bor, vkljub vsem težkcčam, vkljub pomanjkanju inteligence, in to te* daj, ko so vse druge stranke na Primorskem še spale. V kraje, kjer niso bili še ustanovljeni volilni od* bori, je hodilo pismo za pismom dokler nismo imeli tudi tam svoje organizacije; to se je zgodilo tudi za Lošinj, čeravno »Slovenec« oči* ta, da na Lošinju ne bi niti vedeli, da bodo volitve, če ne bi imeli »Pučkega Prijatelja«. Volilni od* bori so dobivali redno vsa Dotreb* na navodila in to ne v obliki iz* rezkov iz »Pučkega Prijatelja«, ampak v spisih, ki so bili skrbno sestavljeni na podlagi volilnega zakona. Kdor se hoče prepričati o našem delu, naj pogleda »Piccolo della Sera« z dne 4. maia t. 1.. ki prinaša v nekoliko popačenem pre* vodu neko našo istrsko okrožnico od januarja ter stavlja svojim pri* padnikom našo organizacijo kot vzgled, opozarjajoč jih, kako resno je treba vzeti v predstojećih volit* vah jugoslov. narodno stranko. O ostalem delovanju društva ne bom govoril, preidem takoj na posamne točke napadov. Ni res, da sem odstavljen kot tajnik poli* tičnega društva »Edinost«. Ni res, da nisem niti videl Istre za časa pred volilno dobo. Omenjam k te* mu samo sledeče: Znano bo tudi čitateljem v Jugoslaviji, da določa italijanski volilni zakon, da je pri* puščena k volitvam samo tista Ji* sta kandidatov, katera je predlo* žena od najmanj 300 volilcev, ka* terih podpisi morajo biti overov* Ijeni od notarja ali župana. Vsak mi lahko veruje, da je nabiranje teh podpisov ogromno delo. Dne 17. aprila sem bil že ob 6. uri zju* traj v občini Dolina in sem se tru* dil ves dan do 10. ure zvečer, da sem nabral 326 podpisov. L pora* bil sem priliko, da sem zoranim volilcem v Boljtmcv?, Borštu in Ric-manjah tudi razložil volilni zakon Bilo je slučajno skrajno neucodno vreme, burja in dež, bil sem ves dan moker do kelen in sem se pre* hladil, tako da imam še danes ka* tar na pljučih, o katerem se ie zdravnik zelo rezervirano izjavil. Ker je vodstvo nolhieneOi društva ^otclo imeti še več podpisov, sem sel 22. aprila v Hrušico, improvi-i* ral shod ter nabral nadaljnjih 70 podpisov. Med t^m časora sem, menjajoč se s predsednikom t[o* spodom dr. Vilfanom. nabiral podpise v tržaški okolici za trza* ško iisto. Nai pribiiem, da ie bila naša lista toliko v Trstu, kolikor v Istri v uradnem manifestu, kjer se naznanjajo vse v boj stopajoče kandidatne liste, na prvem mestu, kar je znak, da smo jih mi prvi preložili. Čital sem v rnnocih Ustih iz stare Italije, da so stranke, k a* terih lista je bila na prvem mestu, to poudarjale kot znamenje svoje dobre organizacije. Omenil bom pozneje še kak svoj obisk v Istri. Od volilnih odborov sem za* hteval takoj, čim so bili ustanov* ljeni, naj mi naznanijo zaupnike za posamna volišča, in dne 12. aprila, ko so se sestali Istrani na Kozini, da določijo istrske kandi* date, sem uporabil priliko ter jih še enkrat prosil, poudarjajoč važ* nost, naj mi naznanijo imena za* upnikov za tista volišča, za katera se to še ni zgodilo. Ne morem po* magati napad a j očim dopisnikom, ampak zaupnike so morali ozna* čiti volilni odbori sami, timveč ker zakon zahteva za te zaupnike go* tove predpogoje. Glede zaupnika pri centralnem volilnem odboru v Poreču se sklicujem na mnoge Istrane v poreškem, pazinskem, koprskem in vološkem okraju, ka* tere sem za to zaprosil in kateri so so to funkcijo odklonili, dobro ve* doč, da ni šala iti v Poreč kot" za* upnik jugoslovenske stranke. Dej* stvo je, da je bil zaupnik stranke, ki se ie vsled moje proso ie odločil iti v Poreč, izgnan nasilnim po* tom iz tega mesta. Da so hodili Istrani sami po glasovnice v Trst, je res in je to bil edini način, da so sploh nrišle glasovnice volilcem v roke. Ko so se delile glasovnice, je bil železni* carski štrajk, in promet so vzdrže« vale edino avtomobilne pro^c. V vsakem me^ru, kjer so se avtomo* bili ustavljali, so čakali fašisti ter preiskovali liudi, da bi jim odvzeM glasovnice. Zato so morali priti v Trst ljudje, ki poznajo Istro natančno, da so lahko utihot3Dijaii glasovnice. Ljudje so stopali na sredi pol i a iz avtomobila ter so se po stranskih potih izognili fašistom. Izključeno ie. da bi bili mo* gli to nalogo izvršni ljudje iz Tt-sta. Ni res, da bi bi! kdo. ki ie pri* šol v Trst. odpravljen na oduren način. Vsakdo ie Ml lepo poučen o vsem. kar ie želel. Dop:rn;li si ne moreio pred* stavljati, kako delo ie bilo z raz* delievaniem glasovnic. Imeli smo 320.000 glasovnic in vsled sklepa političnega društva je bilo treba napisati na vsako glasovnico prev ferenčno ime že v Trstu (zakon ne dovoljuje, da bi se ime tiskalo). Moral sem skrbeti za to, da se \c napisalo okrog 1,000.000 imen in zraven biti vedno pripravljen, da fašisti uderejo v lokal, kjer so se pisala pisma in mi odnesejo gla* sovnice. Da ta moja bojazen ni bi* la prazna, dokazuje dejstvo, da so fašisti tudi res udrli in odnesli 12.000 glasovnic. Naj omenim le to, da ?mo v »Piccolo della Sera* od 14. aprila šele čitali, pri kateri tvornici papirja lahko naroČimo papir za glasovnice, in dn so bile do 30. aprila že glasovnice tiskane In opremljene s preferertenirni imeni že v rokah vsakega našega volil * ca v Ist~i. Okrog .28, aprila sem opazil v tiskarni »Edinost«, da so^ cijalistična stranka svoje glasov* mce 5ele začenja tiskati: bil sem tudi toliko lojalen, da sem Jih opozoril na pomoto tiskanja, katera bi bila imela za posledico, bi bile vre njihove glasovnice neve* lavne. (Konec prihodnjič.) Politične spssfS. = Odprava pokrajinskih \lad. Beograd, 16. junija. Jutri dopoldne se vrši konferenca članov ustavnega odbora vladne večine. Na konferenci se bo razpravljalo o takojšnji odpravi pokrajinskih vlad in o imenovaninnamestnikov, ki bi v 2 do 3 letih likvidirali vse pokrainiSKe uprave na poulaai sprejetih zakonov v zmislu 13. odd. ustavnega načrtn. Glede upravne razdelitve m ustroja oblasti sreza in občine ie med posameznimi poslanci mišljenje, da se črta čl. 135. o prehodnih naredbah. O tem je razpravljaj danes tudi demokratski klub, ki pa ni sklenil še nič de-finitivneca. Ustavni odbor bo razpravljal o tem šele jutri popoldne. — Sprejem astave 28. t. m. V parlamentarnih krogih se smatra. de bo ustava končno doglasovana do 25, t. m. Vlada in predsodništvo konstituante sta storila vso potrebno, da bodo prisotni vsi poslanci na oni eefi, ko se bo definitivno odglasovala ustava. = Bczniska šara in pakte frazo<. V mariborski >Straži< čitamo: >Xa-rodni socijalisti se hudujejo, ker jim ie SLS v Ljubljani podarila celi kos po-litičpopa kruha, v Maribora pa malo mrnj, mdi fakta: narodni socijalisti v Piefefa. Pripiri zidnjih dni o tem, kdo je umetnik in kdo ni umetnik, kaj je umetnost in kaj ni umetnost, so imeli tudi svojo dobro stran. Pri nas se ljudje radi v vsakem vprašanju postavljajo na ekstremno stališče in postajajo radi o«ebni in malekostni. To je naša slaba stran. Zato sledi po vsaki umetnostni razstavi še nekaka umetniška razstava, kjer se skuša tuintam precej pristransko in neokusno postaviti umetnika na ogled. To ni ravno lepo in ne obrodi dobrega sadu. A zadnji prepir je imel svoj uspeh. Naenkrat se je namreč izkazalo, da Groharjevega groba ni. To se pravi, grob je, toda Bog v6 kje. Tam pekje na pokopališču pri Sv. Križu leži med onimi pozabljenimi, ki nihče več na svetu ne izgovarja njihovega imena. Groharjevo ime pa izgovarjamo s spoštovanjem. Sklenilo se je svojčas, da bomo po njem imenovali eno ljubljansko ulico, v resnici pa mu nismo niti napisa dali na grob. Pa to ni en slučaj. Ko so zadnjič Cehi popravljali pri Sv. Krištofu grob češkega učenjaka Resla, ki leži tam pokopan, so zapazili zraven precej zanemarjen grob. Pogledali so in so spoznali, da ie to grob Kopitarjev. Opozorili so na to >Slov. Matico«, ki je sklenila prositi ljubljansko občino, da za crob poskrbi. Pomislimo si, da bi prišel v Ljubljano tuiec in bi iskal Kopitarjev grob! Kaj bi si mislil o nas? Nedavno ie začel >Slov. Narod« zbirati prispevke za kamen na Mišićev spomenik. Kar bi od zbirke ostalo, bi bilo za spomenik na grob Davorina Jenka. Tudi to je tak slučaj. Skladatelj našega lepega narodnega pohoda: >Naprej, zastava Slave!« skladatelj naše državne himno >Bože pravde* leži na ljubljanskem pokopališču brez spomenika. Za tisti kamen se je nabralo par tisoč kron. Doslej ne kaže, da bo ostalo toliko, da bo dobil Dav. Jenko križ na svoj grob. Pa je še več slučajev: na sep tem-berske žrtve se spomnimo vsako leto še le na dan 20. septembra. Takrat konstatiramo vsako leto po vseh listih, da na tistem grobu spomenika še sedaj ni — potem je zopet za eno leto mir in tako gre stvar naprej. Pa so še drugi: Cankar že tretje leto počiva v privatni grobnici. Prišel je nedavno v Ljubljano človek iz tujine in je v unionski restavraciji vprašal natakarje, kje je Cankarjev grob. Natakar, prijazen človek, bi bil rad postregel, toda sam ni vedel. Zaio je vprašal svojega tovariša. >Na pokopališču«, jo odgovoril. »Pa kje?< — >Bog ve! Tja naj gre, bo že našel.« Natakar je začel spraševati domice goste. Skoraj vsak je zmisrcil z rimami. Morebiti so se celo čudili tujcu, ki ga grobi zanimajo. Tako je skoraj vsa restavracija reševala to vprašanje. Tujec pa je gledal in si je mislil svoje. Potem so dognali, da leži Cankar v tej in tej grobnici. Kaj je storil tujec na to, ne vemo. Vemo samo, da bi zaslužil umetnik, ki je nesel s svojimi deli slavo svoiega imena rudi v tujino, svoj lastni grob s primernim spomenikom. Mislimo si, kako bi mi sodili o narodu, če bi iskali grobove njih slavnih mož in bi jih našli v tujih grobnicah. Za Kettejev izrob so lepo poskrbele naše liceike. Tudi ta bi bil popolnoma pozabljen in zanemarjen. Tam nekje na Avstrijskem v Pul-kavi je grob slovenskega pisatelja in političnega preganjanca- Masi j a-Podlimba rskega. Tudi to je grob. ki bi nam moral biti svet in bi ga ne smeli imeti v tujini. Naša dolžnost bi bila. da damo 1emu pisatelju, ki je znal tako lepo podajati svoje slovansko nazore, ki je tako dobro poznal na-Šesra kmečkega človeka in ie nam napisal >Gospodina Franja«, miren grob v domači zemlji, ki jo je ljubil kjerkoli ga je vodila pot skozi življenje. To je nekaj misli. V borbi življenja pozabljamo na mrtve. A mrtvi nam govore: ne samo nam. tudi drugim. Zato bi ne smeli pozabljati nan'e. Drugod imenuiejo to pieteto. Nedostatak nietete je nedostatek one srčno izobrazb*", ki pri n.?s tako pogrevamo. Pojdite v Krakov, da bodete videli, kako kraljevsko so pokopani Mickiewicz. Vvsni-anski i. dr. Ali v Pragi na "VVšegradu, kjer govore grobovi o hvaležnosti naroda do vseh onih. ki so mu posvetili svoje moči. Tudi Zagreb je v tem ožini storil svoje. Storimo torej tudi mi svojo dolžnost pieteto! C. M. Operno gtedalillte. (Nova opera. V/e; a gartner: Vaška Sol a) Iz carstva madamc Bnt-terflv je dejanje te dramatske opere, ki je pri'la na repertoar kot zadnja menda po načela: najboljše naposled. Po iako obsežni starojaponski drami >Terakoya« si je priredi! skladatelj sam besedilo ra to svojo kratko opero. Tako si je zgostil dejanje več dejanj v eno samo na zelo spreten, dasi nasilen način; s tem trpi psihološko utemeljevanje, karakterizacija oseb m tudi razumljivost tibretta. Treba je torij raziii na vsako besedico, na v?nk gib. Ua ti kaj ne uide. Maisno (z. Drvo ta), zvesti državnik prejšnjega japonskrsa cesarja, je skrivaj privedol 12lctncga K van f^tua, prestolonaslednika k učitelju Gcnzoju, da ^a vzgoji Novi japons!:i cesar zve za prinčevo skrivališče ter da ukaz, princa umoriti. Matsuo ima 1?1etneca sinčka Kotara, ki ie prin-.u sffa podoben. Tejra Kotara pripelje mati Scnio (^dč. Thalerjeva) v *o!o k učitelju Oen^oju, in njen sluga prinese tudi že so'sko mirjeo za Kotara. Miti se postov! od Kotara s strašno bolestjo: vedno sopet se vrača v šolo, da še enkrat eS'ame sinčka. Nato uničena odide. To srce trgajoče slovo matere od sina je nera~i:mljivo, ker ne vemo. da ie mati sina pripekala v smrt. Oče Matsuo in mati ScMo iti >s domonila. da izročita smrti lastnega sina. *imo da režita princa. In jedva odide mati ter ostsvijo šolarčki učno sobo. obkoliio vojaki Šolo ter vstopita Gemba, komornik (g. Zathev^ fn Matsuo (g. Drvota). Gemba zahteva, nai učitelj princa umori in mu izrnči zlavo. Matsuo pa ima na'ogo, ker princa dofcro pozna, ugotoviti, da je slava res prinčeva. Učitefi gre na vrt. kjer se dečki iccrai";, pozove Kotara k sebi in sa obgJavi (jlavo prinese v skrinjici. In Matsuo. ves trepetajoč sicer, a odločen na največjo žrtev, potrdi, da je slava res prinčova, Kdaj sta se Matsuo in Henzo 7.-\ tako prevaro domenila, sem preslišal Gemba odnese jlavo. Iti voiaki sc odstranijo. Od-.t-.ini se t"di Matsuo. Tcda n:ati ScI:io (gdT. Thalerjeva) se vrne, da bi Se zadnjič objeli sina. Pre- Ljublfaui in v Maribora so ko4 i in 0! Otroke ^e pre obdaruje po pridnosti in marljivosti, enega U'ii. drugega m*nj. O kakem izdajstvu aii kršenju kompromisa od nn.^r* strani nI erovora^ ker Pimo pismeno naznanili NSS, je bila. da ?e bo potegnila z.\ narodnega lupana . . . Narodno izdajstvo, kompromisi in drn-ga temu podobna bezniSka lara so puhle fraze, na katere bo pozabila tu-d3 NSS, ki £e dmes holi po tržaški na-vidi zabavlja in si domi^ljn. da je mo-ropel ali vsaj >Eieb mt- za narodnost . Priporočamo tro7n» rmsloeim narodno socijalnim krogom to lekcijo v resno razmišljanje - U razdelitvi države. >Politika< z dne 10. t. m. pri naši nn uvodnem mestu kritični rlanek g. Slobodan a To-vijnovica o oblastni in administrativni razdelitvi države. V elaaka so trdi, da županije mi Hrvatskem in okroiii v« Srbiji no bodo mogla vrniti fniikeifn, ki jo določa ustava, Travni načrt rm določa roka, do kdaj se morajo te n'-lnr-stI osnovfti. Zato smatra g. .Tovanovič, d* mora likvidaeiii pokrajinskih uprav takoj slediti organizacija oblastnih uprav. ■ r--_ vi-j--1T -TT--T1 -r ij: -_x t. Jpji ■!».»%■■%■ >mm pozno. ?in ie ze mrtev. V itraJal boiestfl začne jokati, a Schio (učitelj) noče umoriti še nje. da bi ne izdala prevare. Zamahne nanjo z mečem, ona pa ss brani s sinovo šolsko mizico. Meč zadene mizvo in jo rar-k^Ije; a iz preda'a se vsujcio mrtvaški prti, pripravljeni za K'otarciev pokop. AU Jo torej tudi mati vedela, da bo lis utrnrče* namesto princa, ni jasno; po obupnem «do. vesu spočetka opere pa Jutar-n|i list« poroča: Vlada je z Jugo slovenskim klubom začela pogajanja v avrho, da se klub povrne v konstitu-anto. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala. = Trgovska Dogajanja z Italijo. Beograd, 16. junija. Trgovska poeaja-nja med našo vlado in italijansko delegacijo se zato niso nadaljevala, ker je bila rimska vlada zadnje dni zaposlena % delom v parlamentu in z uradniško stavko. Ker je na obeh straneh dobra volja, je upanje, da se v kratkem sklene pogodba med obema državama. = Vprašanje naše vojne odškodnine. Beograd, 16. junija. Danes je dospela iz Pariza vest, da se vrši jutri konferenca slede naše vojne odškodnine. Naši delegati so obiskali ministra Loucheurja in mu razložili svoje zahteve. Na konferenci se bo določilo: 1. Koliko dobi vsaka mala država (Belgija, Srbija in Romunija) od 6Vr% ostanka vojne oškodn., 2. ako bo imela Belgija prvenstvo pri izplačilu in 3. ako bo Francija dobila prva izplačilo za svoj že odposlani premog. Glede naše voine odškodnine še ni prišlo iz Pariza nobeno sporočilo o kakem definitivnem sklepu. = Zemljoradnik! In vlada. Beograd. 16. junija. Iz zemljoradniškega kluba se doznava, da ni klub sklenil še nič definitivnega o glasovanju za ustavo veČine. Zemljoradniški poslanci se bodo na pravoslavno Duhove pogovorili s svojimi okrajnimi volilnimi odbori, nakar bodo rešili to vprašanje. = Vprašanje dr. Trumblća glede baroške lake. Poslanec dr. Trumbič je poslal ministrskemu predsedniku Pa-šiču nastopno vprašanje slede baroške luke: »Gospod predsednik1 Italijanski listi že nekaj časa sem pišejo, da se je sklenil sporazum in podpisala konvencija med nami in Italijo, po kateri bi se luka Baroš, Delta in železnice mesta Sušak na našem ozemlju izročile v upravo in eksploatacijo italiianskc-reškemu - iugoslovenskemu kcnsorciiir Zdi se, da je ta arangement v zvezi z evakuacijo teritorija, ki ro rapallski pogodbi pripade naši državi, ki se pa Še nahaiav okupaciji italijanskih čet in oblasti. Italijansko Časopisje piše o korakih, s katerimi se pripravlja takojšnje realiziranje te pogodbe. O tem pišejo najresneiši, in sicer vedno točno informirani italijanski listi. Te vesti delajo vtis na naše javno mnenje, posebno na mnenje v zapadnih in primorskih krajih, da so ogroženi interesi naše države. Razburjenje jc tem večje, ker od naše merodajne strani niti narodno predstavništvo niti javnost še ni dobila nobene stvarne informacije. Dokaz za te so naši listi, ki živo komentirajo ta dogodek samo na podlagi italijanskih vesti. Pa ne samo to, ampak tudi mnogoštevilne protestne brzojavke, ki jih je prejela kraljeva vlada od različnih občin, korporcij, ustanov itd. in depeše, ki sem jih prejel jaz. Smatral sem za svojo dolžnost, da vam jih predložim. Včeraj je bil sestanek vlade z zastopniki vladnih skupin, na katerem se je razpravljalo, ali na i se pristane na ita-lijanske predloge. Po mojem mnenju ie treba imeti dvoje pred očmi. ki med seboj ni v nikaki zvezi: 1. Izvedba ranall-ske pogodbe z evakuacijo in predajo ozemlja, ki ie dodeljeno nam in katero je od 2. februarja 1921 dalje, ko sta bili ratificiram pogodbi pri obeh vladah, postalo nesporno ozemlje naše države, na katero kraljevina Italija od istega dne dalje nima nobene pravice vec 2. Razpravljanje o vprašanjih in predlogih, ki bi jih eventuelno kraljevina Italija predložila naši državi. — Prvo in drugo ni med seboj v nobeni zvezi in si je treba misliti vsako zase. Svojevoljno ne more nobena vlada drugi stavljati pogojev za evakuacijo ozemlja, katero jim ie nesporno dodeljeno. Tudi se obedve državi ne moreta vmešavati v zadevo neodvisne države Reke, ker stoji v členu 4 rapallske pogodbe tole: »Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev priznata popolnoma svobodno in neodvisno državo Reko in se obvezuieta, da bosta njeno neodvisnost vedno upoštevali.« Prepričan sem, da je naš narod odločen, da ostane na stališču, da spoštuje mednarodne pogodbe. Tečno in lojalno izvršenje rapallske pogodbe na obeh straneh mora biti podlaga ustvarjanju medsebojnih prisrčnih odnošaiev med obema kraljevinama, ki bi bili v skupnem interesu obeh držav, kakor je to zapisano na čelu pogodbe. Za primer, da je bil zgoraj omenjeni aringe-ment v resnici sklenjen, česar pa ne veni'em. ali da bi se imel skleniti med obema državama, menim, da bi ne mogel postati polnovel'aven za našo državo brez sankcij dotlej, dokler ga ne bi sankcionirala krona na podlagi predhodnega odobrenja narodnega predstavništva in to ne samo radi tega, ker obstaja člen 4 rapallske pogodbe, ampak tudi zaradi tega, ker bi se to reklo, dovoliti si vmešavanje v zadeve tujih držav. Z o žirom na to si usojam gospodu predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministrstvu staviti nastopna vprašanja, na katera prosim nismenega odgovora: 1. Ali ie res, da ned našo vlado in kraljevino Italijo obstaia sporazum. Vi se nanaša na upravo in eksploatacijo pristanišča Baroš. Delte in železnic mesta Sušaka ozemlju našo države? Z. Ali je res. 1 da se je pri tem sporazumu podpisala tudi konvencija med našo državo in Italijo, in ako je res. katerega dne ie bila konvencija podpisana. 3. Prosim, da mi v svojem odgovoru naznanite besedilo tega sporazuma ali konvencije, če obstaja. 4. Če je sporazum res sklenjen ali konvencija res podpisana, ali misli kraljeva vlada, da je obveza in izvedba te konvencije odvisna od sankcije kralja na podlagi predhodnega odobrenja narodnega predstavništva? 5. Ako je kraljeva vlada tega mnenja, kdaj namerava objaviti sklenjeno pogodbo narodnemu predstavništvu ter jo predložiti v razpravo in odobrenje. — Zelo hvaležen vam bom, gospod predsednik, ako me počastite z odgovorom čimprej. Prosim tega. ker je stvar zelo nujna in ker gre za stvarne informacije narodnemu predstavništvu in lavnemu mnenju. S spoštovanjem! Beograd, 14. junija 1921, dr. Ante Trumbič 1. r. = Interpelacija radi potovanja bivšega ministra Drinkovića. Beograd. 16. juniia. Narodni poslanci Božovič. Sve-tozar Gjorgjevič. dr. Sumenkovic, dr. Jovan Vuletić in dr. Šuškalovič so in-terpelirali ministra za pošto in brzojav radi potovanja njegovega prednika bivšega ministra Dinkoviča v Dalmacijo. V interpelaciji se navajajo govorice, da je Drinković na svojem potovanju vzel iz poštnih blagajn v Dubrovniku. Splitu in Senju 150.000 K. Nadalje vprašujejo interpelantje, kaj je z govorico, da je Drinković kot rriinister za pošto in brzojav naročil v Ameriki par tisoč neperforiranih poštnih znamk. Id so prišle v Beograd, ko ni bil Drinkovie več minister. Interpelantt hočejo vedeti, kaj se je zgodilo s temi markami in zahtevajo odgovor na obe vprašanji. = Demanti o izgona bivšega mi-džar. vojnega ministra i« Jugoslavije. Nasproti vesti lista >Magyar Orszag«, da je bil bivši vojni minister v Karo-lvijevem kabinetu Linder a 350 somišljeniki izgnan iz Jugoslavije in v zaprtem vozu odpeljan do avstrijske meje, odkoder je s svojimi tovariši odpotoval na Dunaj, do zna vajo listi z merodajne strani, ta vest ne odgovarja resnici. Nobenemu morodajnemu uradu ni ničesar znanega o resničnem ali iiameravanem izgonu Linder j a in njegovih tovarišev. = Vatikan in italijanska vlada. Italijanska vlada je prekinila svoje od-nošaje z Vatikanom leta 1870., ko je prenehala papeževa država. Odnošaj med italijansko vlado in Vatikanom je definiran točno v posebnem zakonu, ki je del italijanske ustave. Vatikan ni nikdar priznal tega zakona ter smatra italijansko oblast, ki se je s silo polastila Rima, za kršenj« svojega prava in svoje državne oblasti. Italija zato še danes nima svojega diplomatskega zastopnika v Vatikanu. Zadnji čas se govori o zblizanju med Italijo in Vatikanom, ali službena nota v oficijelnom organu svete stolice >OsseTvatore Ro-mano< pravi razločno, da gre se zgol za hipoteze in razna mnenja* Telefonske! In brzolauna poročila. Iz sele ustavnega odseka. — d Beograd, 15. junija. Danes popoldne je imel ustavni odsek svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o VIII. oddelku ustave. Odklonjeni so bili vsi predlogi za izpremembe, ki so jih stavili Jugoslovenski klub. socialni demo-kratje in zemljoradniku Odklonjen je bil predlog socialnih demokratov, da se v petem stavku 90. člena izpuste besede »vernosti kralju« in predlog zemljoradniškega kluba o odgovornosti ministrov. Pri členu 93 je bil odklonjen predlog socialistov, naj ministre sodijo pristojna sodišča, kakor tudi predlog dr. Momčila Ivaniča. da za kažnjiva dejanja po kazenskem zakonu oškodovani lahko toži ministre neposredno pri rednem sodišču. Odklonjen ie tudi predlog pri členu 95, ki so ga stavili socialisti in ki zahteva, da oblast ne more imeti manj kakor 500.000 prebivalcev, in predlog istega kluba, naj se namesto velikega župana voli predsedstvo. Pri členu 103 ie bil odklonjen amendement poslanca Ivaniča, po katerem nai bi se prvi stavek člena 103 glasil takole: »Člane državnega sveta Imenuje kralj na predlog ministrskega sveta ali pa jih voli narodna skupščina na predlog vlade.* Odklonjen je bil tudi predlog zemljoradnikov. naj voli narodna skunščina člane državnega sveta po proporčnih listah. Tudi pri členu 107 ie bil predlog zemlioradnikov o odgovornosti državnih uradnikov odklonjen. Pri Členu 108 je bil odklonjen predlog socialnih demokratov o zavarovanju uradniške stalnosti in predlog, da imajo državni uradniki s samoupravnimi uradniki iste pravice in dolžnosti. Oddelek VIII. je bi! v stari redakciji sprejet z večino. Seia ie bila končana ob 19. Naslednja seja se skliče pismeno. kaznice se morajo tudi nadalje »prejemati pri nakupu zemlje. Na* posled je dejal, da je ravnal kar najvestnejc. Uspeh se kaže rudi v tem, da ni gotovine. bil prisiljen zahtevati Sstaja u fiornH SlerflL — d London, 16. juniia. Kakor doznava Reuterjev urad, se položaj v Gornji Šlezi'i ni izbolišai. Kakcf je videti, Poljaki svoje besede gle* de svojega umika ne bodo držali. Zdi se, da Korfantv nima več vpli* va. Posamne čete zaveznikov so se umaknile. — d Berlin, 16. junija. »Berli* ner Tageblatt« poroča iz Bvtoma: Od ponedeljka vladajo v pštinskem okrožju docela kaotične razmere. Čisto blizu Korfantvjevega glavne* ga stana se je ustanovila rdeča ar* mada. Boljševiški vstaški oddelki zahtevajo od industrijskih uprav in od trgovcev velike vsote ter izsiliu* jejo že zneske do 20.000 mark. Na več rovih industrijskega ozemlja vihrajo od davi rdeče zastave. Po* samna ravnateljstva so postavili pod diktaturo delavstva. Razofiaraa Lloyd Seorge. — d London, 16. junija. Llovd Georše je izjavil na zborovanju waliških metodistov: Res obstaja nevarnost, da bo zveza narodov ža* rišče za nemir in za spore, ako se ne bo storilo kaj več, da se javno mnenje v civiliziranih deželah po* uči. Popolnoma razočaran ie, ko vi« di, da navzlic naukom velike vojne tako kakor prej prevladuje duh na* rodnega sovraštva, lakomnosti in najhujšega narodnega ponosa. To pa nikakor ni omejeno na velike dežele. Zdi se, da so nekateri osvo* boj enih narodov zaradi tega, ker so bili tako dolgo priklenjeni, sedaj postali še hujši. Dejal je, da pri teh narodih ne more zapaziti nobenega znamenja, da bi stremili na korist intervencije zveze narodov v spo* rih in nobenega spoštovania kate* regakoli sklepa zveze narodov. Na* rodi bi morali krvolitje mrzeti ka* kor zločin. Vladna kriza s HosfrHL — d Gradec, 16. junija. Vod* stvo krščanskosocialne stranke se je danes posvetovalo o položaju in o odnošajih glede vladne krize. Iz* volilo je v skoro deveturni seji od* sek, obstoječ iz deželnega glavarja dr. Rinteina, deželnega svetnika Prischinga in narodnih svetnikov dr. Giirtlerja in dr. Gimpla, ki se bo takoj napotil na Dunaj in ki ima s seboj vsa pooblastila strankinega vodstva. Onemogočena po! dr. Snerala o Rasllo. — d Praga, 16. junija. »Rude Pravo« poroča, da ie nemški kon* zul dr. Šmeralu odklonil potni vi* zum za prekoračenje nemške me* je. Ker so mu Poljaki dovolili le potovanje preko Konice, mu ie faktično onemogočeno potovanje na Rusko. nemala mifiBle. — d Pariz, 16. junija. Repara* cijska komisija naznanja, da bo nemška vlada v roku, ki je pre'dvi* den v londonskem dogovoru, izro* čila skupno zadolžnico za dvanajst milijard zlatih mark, kakor je bilo to dogovorjeno z Nemčijo. Proces radi Hanftoo »Hrbetter Zeftang" proti Horty|a. —d Dunaj, 16. junija. V procesu proti bivšemu nameščencu madžarskega poslaništva Schulerju - Sulayju radi poneverjenja listin, ki so deloma služile za podlago serij Člankov >Hor-thvjev denar na Dunaju« v listu >Ar-beitertzg«, je bil obtoženec oproščen. V utemeljevanju obsodbe se izvaja, da je Boehm potrdil izjavo obtoženca, da so ga po lastnem izreku vodili politični motivi, a ne sebični. Iz tega izhaja, da Schuler ni imel namena Boehraa oškodovati, ne glede na to. ali so bile listine prave ali ponarejene, vsled česar sodišče ni imelo povoda, da izreče obsodbo. Oddala premo!en|a na madžarskim. — d Budimpešta, 16. junija. Na seji narodne skupščine je izjavil fi* nančni minister Hegediis, da glede zmanjšanja bremen soglašajo naj* odličnejši finančni politiki v tem, da je redukcija obresti prava me* toda. Glede vojnih premoženj bo po izvedbi oddaje premoženja pred* ložil še posebne zakonske predloge in bo vojne dobičke, ki znašajo nad en milijon« še enkrat jako močno obdavčil. Glede samostojne notne banke je izjavil, da je najvažnejše stališče reparacijske kernisije, da zajamči, da se žlahtne kovine, ki naj se nabirajo, ne bodo odvzele. O tem vprašanju bi mogel govoriti šele jeseni in noče odvzeti premo* žen i a popolnoma, kakor se je to zgodilo v Nemčiji. Naglasiti pa mo* ra, da bodo delniške družbe oddale več kakor 20 odstotkov. Bančne na« Iz dežele anarhije. — Oremon*. 15. junija. V kraju Guseola so bili fašisti napadeni. Edon izmed njih je bil ubit Kadi tega s<> izvršili fašisti iz Mantove represalije in so opustošili nekatere socijalisticne zadruge. Tisoč fašistov je hotelo v kraju San Giovanni in Croce naskočiti delavski dom. Prišlo je do veli k ga prele- pa, v katerem je bilo ranjenih ve< oseh. — V Milanu bo aretir.-tii dva socijali-stična mestna svetovalca, ker so na^li pri nju večje število bomo. — Iz Puglie poieĆajo o velikih nemirih med fašisti in socialisti povodom ot oritve delavske zbornice v kraju Minnervino Murge. Ifellka poneverba. —d Dunaj. 16. junija. Kakor poročajo listi, je dunajska policija aretirala na Dunaju bivajočega bankirja Rudolfa Mullerja in njegovo ženo, ki sta stano- vala v tukni-vnje-m tujskom penzionatu. Kakor govore*, gre za osumnenje goljufije v sueska 9 milijonov kron* Z oseh honceo sneta. — d Pariz, 15. junija. Vojni od* sek poslanske zbornice je končal posvetovanja, ki jih je uvedel pol» kovnik Fabry, ki je predlagal, naj se službena doba v vojski skrajša na 18 mescev. Ta naredba se bo ti* kala vojaških obvezancev od letni« ka 22 dalje. — d Washington, 16. junija. Posestniki rudnikov v Angliji so snoČi izročili zastopnikom delav* cev izpremenjene predloge, glede katerih so se zadnji izjavili, da jih ne morejo sprejeti. — d London, 16. junija. Spor v bombažni industriji je bil v prin* cipu končan. Delodajalci so dovo* lili povišanje mezd za 25 odstotkov. — d London, 16. juniia. V po* slanski zbornici je državni podtaj* nik za zunanje stvari podal izjavo, da odpošlje vlada nemudoma urad; no delegacijo na Rusko, ki bo proučevala, možnost trgovske zveze med Rusijo in Anglijo. — d Pariz, 16. junija. Donavska komisija je sprejela določbe glede ureditve sporov, ki bi mo^li nastati pri izvedbi donavskega statuta: sprejela je tudi sr>!ošne prehodne določbe h konvenciji. — d Budimpešta, 16. juniia. Častna zadeva med min. predsednic kom grofom Bethlenom in poslan* cem Benitzkvim je bila poravnana na viteški način mirnim potom. Iz usfaootoorne skupščine. —d Beograd, 16. junija. Današnja seja ustavotvorne skupščine se je otvorila ob 9.30. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o enajstem poglavju. Prvi govori narodni socijalist Ivan Deržič proti členu 120 (vojaška sodišča). Radikalec posl. Ivanić se sčudi, de se je pri gotovih poslancih pojavila misel, da bi po ukinila vojska, kakor jo imamo danes. PretekloFt dokazuje, da smo v vseh organizacijskih načrtih vojske pogodili pravo pot. Govori za svoj predlog k členu 121, da bi navadne prestopke vojakov in častnikov sodilo civilno sodišče. — Demokrat Orujič govori za skrčenje aktivne vojaške službe. Potem pa govori o vojaških sodiščih in pravi, da bi se moralo sprejeti v ustavo, da naj vojaška sodišča sodijo pamo v vojni. — Posl. Jakob Knšar (SKS) izjavi, da je bila njegova skupina za milico, sedaj pa, ko vidtl, da imamo mnogo neprijateljev, je njegova skupina za današnji sistem. zahteva pa. da se voj.*ka zmaniša radi prevelikih izdatkov. Doba aktivnega službovanja v vojski se mora zmanjšati na tri ali sest mesecev. Nadalje govori za to, da bi re vojaške dolžnosti oprostili oni. ki obdelujejo zemljo. Za^ bteva, da se ukinejo vojaška sodišča, kor je najslabša, kidar vojak s^di vojaka. — Demokrat G i o r c j e v i č veli, da spada k onim, ki smatrajo da je vojska potrebna in da nam je potrebna toliko bolj. ker so moramo varovati zunanjih sovražnikov. Govori pa proti današnjim službenim redom v vojski, ker ovirajo narodno gospodarstvo. Službeni roki naj se skrčijo na minimum. Odpraviti se mora slaba administracija, ista tako pa se morajo odpraviti tudi slaba vojaška sodišča.. — Na koncu eovorl 3^ radikalni po«l. f'eda Kosti r. nikar se je seja zaključil« ob 12.20 in prihodnja odredila za 16. popoldne. Iz nals fcralfei'lng. — Velike poplav© v Bosni. Sarajevo, 16. junija. Včeraj m danes ie vsled neorestaneza deževja poplavljen velik del Bosne. Železniško ravnateljstvo je danes sporočilo, da ie ustavljen V5ak promet na progi Saraievo-Rosanski Brod. Vlaki vozijo samo do Maghda. Reka Ukrina je stopila iz srrusre in poplavila mesto Dervento, vse vasi ob reki so pod vodo. Utonilo ie veliko število Živine. Škode ie več milijonov. Kmetje streljajo s puškami na pomoč. Mesto Uzor je pod vodo. Iz Dobcja javljajo, da je reka Bosna poplavil* vso okolico. V vasi Jakovac so zlezli 1 udie na drevje, da si rešijo življenje. Na nomoč je odšla številna voiska. — Dijaški zbor v Zagrebu. V nedeljo dne 10. t. m. bo v Zagrebu zborovanje celokupne akademsko omladine z dnevnim redom: ime vseučilišča, vnrašanie državneera imena in postopanja dijaškerra radiknlnesra klaba Slavenski jug in sestava lokalne stanovske reprezentacije. - tleodrešena đomisoifi^. — Vipavska podružnica Slov. plan. društva priredi svoj običajni veliki Ciril - Metodov izlet na Nano^ in sicer v nedeljo dne 3. julija. Vabijo se drage j podružnice SPD., kakor tudi sploh prijatelji narave, da se udeleže tega izleta. — Tržaški fašisti proti kmetom. V Trstu hočejo znižati cene zlasti živilom. Dne 14. t m. so prišli na vse ladje, ki so se pripeljale iz I^rre, polno zelenjave in sadja, skupine fašistov ter so zahtevali, de vse blago nemudoma prodajo tržaškim tržnim prekupčevalcem po znižanih cenah. Rmotje so seveda protestirali, sli to ni nič pomagalo, ker so kmetom grozili z revolverji, ako se ne pokore njihovim ukazom. Ko je občinstvo izvedelo, da se bo prodajala zelenjava in druge stvari po zelo znižanih cenah, je kar trumo-ma drlo na trg z vseh strani. Krompir ?e je prodajal poprej po 1 liro 20, ta dan pa po 60 contosim. Cene eresnjaig so znižali za kg od 2 lir 80 na 80 cen-tosimov itd. Fašisti pravijo, da^ ako ostanejo kmetje pri svoji grožnji. d«j ne bodo več vozili svojih pridelkov n» tržaški trg. pojdejo pa oni sami ns kmete ter bodo tam nabrali in pripeljali v Trst. kar potrebuje: zelenjava, sadja in drugih pridelkov. Na ta način se ne bo odpravila draginja v Trstu, pač pa se utegnejo razmere med raketom in jusoslovenskimi kmeti poostriti tako, da bodo v resnici bojkotirali Trst in ako bodo fašisti prišli na deželo jemat pridelke, privede to sigurno do hudih sporov in bojev. FasUti delajo Trstu neprestano škodo. — V Bnzetn je na proda? Narodni dom. Tako naznanjajo oglasi v tržaških listih. Ali pride ta s prispevki zavednega istrskega ljudstva postavlieni dom v tuje nam sovražne roke? narodno gospodarstvo. —g Mednarodni Železni ia jdkleni trg. Angleška narodna zveza tovarnar-icv za železo in jeklo objavlja statistike, iz katerih je razvidno, kako je vplivala gospodarska depresija na produkcijo železa in jekla* V Zedinjenih državah je mesečna produkcija surovega železa, ki je znašala meseca oktobra 1920 še 3.278.100 ton, trajno nazadovala ter znašala meseca aprila tega leta lo še 1.19S.000 ton. Produkcija jekla je padla od 3,543.000 ton oktobra 1920 na 1^4?.000 ton v marcu tega leta. Vsled nižjih produkcijskih stroškov na kontinentu, zlasti radi mezd in kuriva, sta bili Francija in Belgija v boljšem položaju. Sicer je tudi v Franciji mesečna povprečna produkcija manjša nego leta 1920, vendar razlika ni tolika kakor v Zedinjenih državah. Oktobra 1920 se je v Franciji produciralo 365.300 ton surovega železa: meseca januarja t. L 288.000 ton. februarja 287.400 ton In marca 295.300 ton. Produkcija jekla v Franci'i ie znašala oktobra 1920 £18.900 ton ter 263.700 odnosno 259.600 in 216.900 ton v prvih treh mesecih tekočega leta. Belgija izkazuje nekaj manjšo produkcijo tako pri telesu ka~ | kor pri jeklu. V Belgiji je mešanj komisija, obstoječa iz zastopnikov delodajalcev in delojemalcev rudniške industrije, sklenila, da se mezde počrnši s 15. majem znižajo za b%. To jc troti* znižanje mezd od nama sem: 5Jf znižanje je stopilo 1. marca in nadaljnje znižanje za 5% 4. aprila v veUavo. V Veliki Britaniji je produkcija železa in jekla v zadnjih mesecih znatno nazadovala, Številke za april kažejo, kako težko je zadela radarska stavka industrijo. Aprila t. L je znašla produkcija surovega železi 60.300 ton proti 671.000 ton aprila 1^20 in 788.000 ton avgusta 1920. Produkcija jekla je znašala 68.000 ton proti 794.000 ton aprila 1990 in 884.000 ton septembra 1920. — Po poročilu strokovnjakov ni pričakovati, da bi so trg v Zedinjenih državah poživil, dokler se ne i o'lo splošno zni-žrlo tržne ceno in mesdo. Strokovni tednik >Tron Age« javlja, da se velika industrija pogaja za znižanje mezd kurjačev v svrho zmanjšanja transportnih stroškov, žele potem je pričakovati nadaljnjega padanja cen za železo in živahnejšega kupčijskega prometa, dotlej pa utegne poteči se par s i 35. štev. si ran &. Dnevne yestL V Ljubljani. 17. junija 1921. — Izmišljotine. Med političnimi vestmi prinaša neki tukajšnji list to*le vest: »Na seji načelstva JDS dne 14. t. m. je prišlo do ostrega spora med starini in mladini, ker leži akt o izvolitvi ljubljanskega župana g. Peska še vedno na dežel« ni vladi. Mladini zastopajo stališče, da je treba potrditev zavleči in v Beogradu prej priparviti tem, sta* rini pa so upravičeno mnenja, da se potrditev ne sme zavlačevati ali celo poskušati preprečiti«. — Ugo* tavljamo, da je ta vest od kraja do konca izmišljena. Na vsej vesti ie samo toliko istine, da se je vršila seja načelstva JDS dne 14. t. m^ vse drugo pa je zlagano. — Mistiflkaclia javnosti. Včeraj smo na kratko registrirali vest ki lo ie priobčil »Naprejc o spremembah pri tukajšnji finančni delegaciji. Danes smo se informirah na merodajnem mestu in izvedeli, da temelji dotična vest na očitni mistlflkacHl. Finančni delegat g. dr. šavnik, ki je eden rrnjsposobnei-ših uradnikov, kar jih sploh Imamo in čigar delo z vsem priznanjem uvažujejo tudi v Beogradu, ostane seveda na svojem mestu in tudi o bolezenskem dopustu davčnega referenta g. dr. Rup-nika ni prav nobenega govora* »Napre-jeva« vest je torej brez vsake stvarne podlage in ima zgolj ta namen, da bi kompromitirala v javnosti dva odlična, velesposobna in ugledna uradnika. — Srbski radŽkalei in volitev župana v Ljubljani >Balkan«, glasilo levega krila radikalne stranke, piše o volitvah župana v Ljubljani dobesed- no tole: >V Ljubljani so se pri volit- zdaj potikajo po >luknjah«, >9tiskajo< pri družinah itd. Nikakor pa se ne sme vec po starem sistemu prakticirati, da bi dobil tuj človek z družino nakazano stanovanje, mestni, državni uslužbenec pa ne! Napraviti bo treba torej žo pri tej selitvi načrt, ki bo imel kaj zmisla. — Iz politične službe. Dr. Her« bert K a r t i n, bivši sodni kape* tan II. razreda, je sprejet v službo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo za provizorne« ga okrajnega komisarja ter dodc« ljen okrajnemu glavarstvu v Ptu* ju. — Provizorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Krškem dr. Leon marki Gozani je ime* novan za provizornega kotarskega komisarja pri pokrajinski vladi za Dalmacijo v Splitu. — Imenovanje. Josip Baje, strokovni podčastnik I. razreda pri evidenčnem in informativnem uradu za mornarico v Ljubljani, in Valentin F 1 i s, orožniški nare^iik v Litiji, sta imenovana za kancelista pri poverje-ništvu za uk in bogočastje v Ljubljani. — Premeščen urad. Urad kraj nega komisarja za agrarskc operacije za Štajersko v Maribo* ru je začasno premeščen v Ljub* ljano na Poljansko cesto št. 28. Krajni komisar za Štajersko pa bo vendar uradoval vsak prvi četrtek v mescu pri okrajnem sodišču v Mariboru, na kar opozarjamo do* tičnike, Id bi potrebovali uradnih ustnih pojasnil. — Pokojnine učiteljskih vdov in sirot. V ministrstvu prosvete je izgo- . n volit- i tovljen načrt nove naredbe o pokojni-vah župana združili klerikalci, komu- nah učiteljskih vdov in sirot. Naredba nisti in socijalisti in je bil za mestnega župana izvoljen socijalist a propadel je demokrat Borba proti demokratom se je vodila v znamenju >čuvanja* slovenske avtonomije! Kakor da bi se kdo bal te njihove avtonomije! Italijanski topovi so preblizu, tega bi ne smel pozabiti ljubljanski klerikalno-komunistični ■ socijalističnl blok<. — Magistratni uslužbenci in novi župan. »Jugoslavija« je priob* čila pred nekaj dnevi vest, da vsi mestni uslužbenci pozdravljajo iz* volitev novega župana. Kakor smo se mfonmrali, organizacije mestnih uslužbencev o tej zadevi še sploh niso razpravljale in niso podale tudi nobene tozadevne izjave. Do* tično notico je potemtakem priob« čil v »Jugoslaviji« nekdo na svojo pest ter govori nepooblaščen v imenu vseh. — Sprejemanje pri vladi Vsled seje deželne vlade odpade v sobo* to dne 18. t m. sprejemni dan pri predsedniku deželne vlade, — Konferenca zaradi Baroša se vrši danes dno 17a t. m, v Beo* gradu« Na posvet so sklicani za« stopniki naših gospodarskih korpo* racij* Trgovska in obrtniška zbor* se predloži ministrskemu svetu v odo brenje. — Kdo bo upravitelj Friderikovih posestev? Finančni minister je razpisal natečaj za upravitelja veleposestva Belja, ki je bilo svojeoaeno last bivšega nadvojvode Friderika, Prošnjo je vložilo 62 kompetentov. Minister je poveril izbiro najsposobnejšega kom-petenta za upravitelja posebni komisiji, ki je obstojala iz profesorjev poljedelske fakultete ter iz direktorjev in načelnikov pristojnih ministrstev. Ta komisija je proglasila za najsposobnejšega kandidata dr. Djordja R a d u 1 o -v i 6 a, direktorja javne pomoči pri ministrstvu za socijalno politiko. Rr. Ea-dulović je izjavil, da mesto sprejme. Njegovo imenovanje se bo izvršilo že v nekaj dneh. Poslanec Anton Kristan je torej propadel in klerikalni listi so zastonj streljali s topovi, — »Kolo jugoslov. sester« pri* redi dne 23. t. m. zvečer v Bellevue kresno veselico z bogatim vspore* dom v prid bednim Rusom, na kar cenjeno občinstvo že danes opo* zarjamo. — Novčanice po 25 par. Ker je v Zagrebu izdelana zadostna količina novčanic po 25 par, ki se lahko izdajo v promet je finančni minister naročil državnim blagajnam, da morajo niča za Slovenijo je delegirala SVO* sprejemati te novčanice pri plačevanju jega prometnega referenta gosp. j d? ?5 dinarjev. Te novčanico veljajo Ivana Mohoriča. — Iz Negotina v Srbiji, kjer služi pri vojakih nad 1000 Sloven* cev, nam piše prijatelj lista, da se je že zadnjič omenjena prireditev ponovila na izrecno željo civilnega občinstva v celem obsegu na korist srbske dece dne 5. junija, »Igrali so v mestnem parku,« pravi v pismu »in ne pretiravam, ko trdim, da je bilo civilnih ljudi do 2000. Aplavz je bil velikanski, tako da so morali igro (Kakršen gospod — tak sluga) ponoviti. Rekli so mi vsi, da raz* ume j o vse... Tudi bratje Sokoli so zopet nastopili in krasno proizva* j ali Hofmanovo »Ujedinjenje«, pevski zbor pa je zapel par lepifi slovenskih pesmic.fl S katerim* koli meščanom sem govoril, vsak* do mi je zatrdil, da tega dneva ne od danes na ozemlju naše države kot obvezno in zakonito zla-čilno sredstvo. Iz ravnateljstva generalne inspekcije finančnega ministrstva. — O »oračih«, bankovcih po 20 dinarjev, ki so bili, kakor je znano, vzeti iz prometa, ker se je baje pojavilo veliko število falsifikatov. piše Balkan«: >Sedaj ko so bili iz prometa vzeti vsi 20 dinarski bn-nkovci. kar se jih je nahajalo v državi, se je izkazalo, da je ostalo še nezamenianih za kakih 200 do 300 milijonov. Za toliko je torej država na eni strani na dobičku. Na drugi strani pa je zamenjava teh 20 dinarskih novča-nic stala dr^ivo skoraj toliko, kolikor ji znaša dobiček. Torej bat za bat Toda sedaj, ko so potegnili iz prometa te novčanice, se vprašujejo naši strokovnjaki kje f=o to ponarejene novčanice, ker jih nihče ne more izslediti. Vse kaže, da falsificiranih bankovcev 6ploh ni bilo. Ker oni, ki se proglašajo za originalne, so pozabi nikdar »*.« Ponosni smo po barvi in papirju raznih Dijane, da lahko na svoje fante in vsa čast ne« j se točno niti ne more dognati kakšen jo umornerrru aranžerju te prireditve pravzaprav tip pravega Pristnega 20 - ____. xL ~~,r«™^ «i«r»^, ' dinarskeca bankovca . . . >Belezimo to - naj ne zamen, ce POV«no njego* , prepuš(-amo pa vso odgovornost vo ime — podporočniku g. Edo De* zanjo beogradateana »Balkanu«. laku! Tako se naj dela povsod za faktično ujedinjenje! — Poprava cest in troto'irjev se jo j zdaj pričela v raznih delih mesta, izvr- Predavanje o Pragi. Danes ob { sevati. Ta prenovitev bo podrla ogrom-zvečer predava v Mestnem domu pro- j nG svote denarja. Kot vzor, kako so fesor Ivan V a v p o t i c o Pragi in , dandanes dela, naj slu>;i pločnik pred iJenih znamenitostih. Predavanje bodo pojasnjevale krasne k o 1 o r i r a n e slike. Pozivamo naše narodno občinstvo, da se tega predavanja udeleži v ^im največjem številu. _ Preklicana avtonomi^ticna izjava. Županstvi na Krki in na Muljavi i-ta preklicali klerikalno avtonomitic-no izjavo, ki sta jo občinska odbora sprejela v eni izmed zadnjih sej. — Dopust učiteljem z« sokolski »let v Osijeku. Višji šolski svet je dovolil učiteljem - Sokolom na mestnih csnovnih in meščanskih šolah, ki se udeleže sokolskega zleta v Osijek, dc-; ust za čas od 25. junija do 1. julija t 1. — Selitev v avgustu. V tem roku se bo preselilo v pet novih hiš 45, večinoma uradniških družin in ravno toliko strank zasedlo po teh uradniških družinah izpraznjena stanovanja v mestu. Seveda bo moral stanovanjski urad in njegova višja instanca — >poverje-ništvo za socijalno skrbstvo« — postopati objektivno ter izpraznjena stanovanja dati v prvi vrsti domačim ljudem (uradnikom, profesorjem itd.), ki minskim poslopjem. Trotoar je dolg 20 do 30 m, delalo pa na njem že menda en m e s e e. Naj bi si nadrejeni organi vendar enkrat ogledali to ~delo«! — Ulične in hišne tablice in pre-bnrvanfe nič. Hišni po^ostniki. ki puste svoje hiše pobeliti in prebarvati, se zadnji čas ne pobrigajo za to, da bi dali hišne in ulične table, ki so jih zidani pomazali in onesnažili, zopet oče-diti, kar bi pač nič ne stalo. Tacih hiš je zdaj v mestu par ducatov. Ta malomarnost je vse graje vredna, ker ne služi olenšavi mesta. — Zglasitev bolnikov. Kakor čn-femo. morajo biti odslej vse op obe (bolniki), ki se nahajajo v bolnišnicah, policijsko zglašone. Istotako mora vsak zasebnik oseb?, ki pri njem prenoće, pri policiji zglasiti. — Vpokojitev. Kakor razgla* šaio »Službene Novine« v svoji 128. številki, se znani renegat Al« bin Belar, profesor in bivši deželni šolski nadzornik, upokoii s pokoj* nino, ki mu gro po službenih letih. Kaj ne. nismo tako napačni liudje mi Jugosloveni! — Sprejem v inženjersko podčastniško šoio. Minister vojne iti mornarice je odredil, da so sprejme leto? v inženjersko podčastniško čq10 |5q gojencev. — Tajna prostitneija v Ljubljani je zelo razširjena. Policija je te dni aretirala več tajnih prostitutk. — Nočni napad in pretep. A* Ljubljansko bolnioo so pripeljali delavca Franceta Malnarja iz Tratp pri Kočevju, ker ga je ponoči napadel Matija £a-far lz Srednje vasi in ga z nožem težko ranil v prsa. — Brezsrčna mati. Mlada, lBletno dokle Marija Pešec je prišla v vaa Dr-novo pri Krškem, v naročju je nosila malo dote. Stopila je do hise posestni-ce Marije Zičkar in otroka, dva tedna staro deklico, pustila tam na pralni. Nato je izginila iz vasi br^ vsakega sledu. Pešec jo prišla iz Zagreba. — Mariborsko vojaštvo proti mesarjem. V Mariboru si je voja* ška oblast nepričakovano pridobila simpatije vse.^a civilnega prebival* stva. Pri zadnji licitaciji dobave me* sa za vojaštvo so mesarji določili cene po 16 K 50 vin. iver mora ci* vilno prebivalstvo plačati skoraj še enkrat toliko, je nastalo seveda ve* liko razburjenje ter se je zahtevalo izenačenje cen. Ako bi mesarji te* ga ne storili, naj se renitentnim me« sarjem krarkomalo odvzame kon* cesija. Mesarji so skušali pokriti to diferenco s tern, da bi za civilno prebivalstvo še povišali cene. To bi zadelo v živo vse sloje. UgodivAi splošni zahtevi, se je sklicala za da. nes 17. t. m. na magistratu pose^-ia komisija, v kateri SO zastopane vse javne korporacije. K tej komisiji se je priglasilo po svojem zastopniku tudi vojaštvo, ker nikakor noče odobravati takih diferenc v ceni, ter zastopa stališče, da, če je moeo^ ča za vojaštvo dobava po 16 K 50 v. bo nogoče tudi za civilno prebival* stvo primerno znižanje cen. — Sprejem uradniških pripravnikov pri južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme v službo večje število uradniških pripravnikov, t. j. absolventov srednjih in njim sorodnih šol. Prošnjam, ki se naj vpošljejo na gornji naslov do konca avgusta t. I., naj se priloži: krstni in rojstni list, samski list, domovnico, nravstveno izpričevalo, (ne nad 6 mesecev staro), zrelostno izpričevalo, vojaško odpustnico. potrdilo o zaposlenosti od izstopa iz šole do sedaj. Opozarja se pred vsem na to, da pridejo v poštev le oni prosilci, ki so že odslužili predpisani rok v kadru (aktivna vojaška služba). — Sokolsko drnatvo v ftički priredi v m*do]i<> 10. junija t. 1. oh 3. popoldno javno telovadro na prosioru vojaškoga, letališča v ši * ki. Ob 6. t>opol senska konferenca tako uspešna, IZ ITALIJANSKE ZBORNICE. — Rim, 16. junija. Socijalistič* na parlamentarna skupina si je do* ločila v dolsi seji svoj program, ki ga hoče izvajati v zbornici. Nasto* pati hoče proti Giolittijcvi vladi z vso silo, uveljaviti pravico volilnih okrožij, v katerih se je teptala vo= lilna pravica, zahtevati pravico za soodločanje v smeri zunanje politi« ke, predložiti zopet vse nerešene zakonske načrte socijalnega znača* ja iz prejšnje zbornice, podpirati konkretno delovno politiko, odloč* no nastopiti v obrambo organizacij* ske pravice tudi za državne name* ščence in zahtevati preklic kazni, ki so bile določene po zadnjem uradniškem štrajku. — Prihodnja seja zbornice bo v soboto 18. t. m. Raz* vila se bo debata k prcstoloncmu govoru. Debata bo trajala najbrž 5 do 6 dni. V soboto bo tudi prvo glasovanje za zaupanje vladi. — Komunistični poslanec Misiano, katerega so bili fašisti vrgli iz zborni* ce, bo prisegel v ponedeljek v zbor« niči. potem pa kmalu odpotuje v Rusijo. Med fašisti in zborničnim tajništvom se je dosege! sporazum da bo mogel Misiano nemoteno pri« seči. Ta čas fašistov ne bo v zbor; niči. VLADNA KRIZA V AVSTRIJI. — Dunaj, 17. iunija. Dunajski listi pozdravljajo korak štajerske krščansko * socijalne stranke, ki odpošlje na Dunaj posebno deputacijo na pogajanja, z veseljem ter povdarjajo, da je to morda edina možnost za rešitev sedanje vladne krize. »Reichspost« meni, da bodo rodila ta današnja pogajanja ysaj en pozitiven uspeh, to je stvoritev novega kabineta. Koncentracijski kabinet bi bil sicer najboljši, a ker med strankami ni nobenega spora* zuma, ni verjetno, da bo prišlo do tega. Osobito Velenemci se drže zelo rezervirano. Liberalni listi domnevajo, da bo prišlo do krščan* sko * socijalnecla manjšinskega ka* bineta, ker Velenemci nočejo sode* lovati v kabinetu, ki bi ogrožal gla? sovanje za priključitev Avstrije k Nemčiji. NEMČIJA TOZ1 KORFANTV J A FM ZAVEZNIKU!. —d Beroiin. 16. junija. V notarj, m) bile odposlane v Pariz, lx>ndon in Rim, so ugotavlja, da jo Knrfanty *e et tednov neomejen gospodar Gornje 51< rije in da izvrfujo dejanfJio posle medsaveznisfce komisije. Note nadalje naštevajo trpljenje, ki je zadelo gornje-slesko prebivalstvo radi te#* pravne« a;a prelomu in odločno zahtevajo, da po rm temelju laidskecra glasovanja nemško prebivalstvo v Gornji Blezrtf po-w;d in popolnoma osvobodi upornl-£k'.*Lra gospodstva. KOMUNISTI GROZE ZASESTI DUNAJSKO SODIŠČE. — Dunaj, 17, junija. Včeraj so imeli komunisti pred mestno htso zborovanje, v katerem so protesti* rali proti sedanjemu načinu sodne prakse v Avstriji. Več govorn. je grozilo, da bodo zasedli komunisti dunajsko deželno sodišče, če se sedanja praksa nadaljuje. Med zbo* rovalci jc bilo tudi mnotio komuni* stičnih vojakov. USTAVLJEN PROMET RADI ŽIVINSKE KUGE. — Gradec, 17. junija. Vsled živinske kuge na gobcih in parkljih ki sc j c letos zopet pojavila v vcč< jem obsegu, j c bil v nekaterih okra* jih ukinjen ves osebni in tovorni želc/ni^ki promet. Hnltssrs?^ — Kriza v mariborskem narodi*eui gledališču. Iz Maribora nam poročalo: Za danes 17. je določeno zborovanje celokupnega gledališkega osobja. ki ie v svojih simpatijah deloma na strani ravnatelja Nučiča, deloma na strani g. Skerbinška. Kakor čuiemo b! v ugodnem slučaju ravnatelj NučiČ še nadalie obdržal svoe mesto ter bi vdrževat poleg drame rudi opero m opereto, nasprotno pa namerava g. Skerbinšek vzdrževati samo dramo z zelo omejenim stalnim osobjem. ki bi ga izpopolnil 9 člani svoje nove dramatične Sole. Ljubljanska porota. — Tatrkui usnja. Snov za letno! Trtle vev?ki rokovniač! RudoJf OosttoCat, posestnikov sm, Friuice Kožuti. delavec tn France Tomč so 26. novembra lanskem* trta bili v Litiji. Vsi »o znani tatovi ia v!'>mf*-ci. Na kolodvoru »o čakali na vlak. Zapazili so. da so k vlaku priklopili tovorni voc, poln u«nja. Tovarnar France KnailiČ \* Šmarrneza pri Litiji jo proti LJubljani po«, slal Jtirt velike bale usnja na racne trgovce. Rokovnjači >o se vozili proti Zalogu v osebnem vlaku. Zasnovah so brtskovim drzen načrt za izpraaznj?nje Tota. Krepki tn vitki Rudolf Gostinčar j« stonll k Tom, odprl caprti vo*. stopil notri rn međ hitro ro-/njo na proci od Laz do Zaloca metal bafe ven na proso. Tovariša sta prar po kinematografsko smotrila to početje tn z vyv-Ijem odobravala. V Zalo^n »o fcrstopfll irr od>!i na progo pobirat nsnje. Drujri dan ?» GostinČar vse usnje proda! Francetu Črnem v Mostah za 12.000 K. KnafllCu jo morala južna železnica plačnfl 47.0f)5 K on v odškodnine. Pred porrrtnim todBeeai so bfrl v&eraf obsojeni: Rodolf OostinČar na pet let nr»-maRnČa France Ko?nh in Frartc© Tome p» na dve teti težke Ječe. Pri odmeri kam» zadnjima dvema se je rpoštevala ujtjn tedanja petletna kazen — Zadnfa rokovnjaća. V vevški ofcoflH sc jo pojavila po končani vojni, zlasti v leti* 1919 dobroorscanizirana, veččlanska rokovnjaška družba, kt je po vsel TfubMansM okolici, na železnici in po vsej Krantskl rr-vedl3 nebroj velikih vlomov hi tatvin. Ti rokovniači so živeli brezskrbno m potiatrm. Po dnevi so spali, po noči kradb' Večfnoina so zdal za več let pod ključem le enem« jflavnenra vodu* Martinu OostmčarJ« sc ie posrečilo, pobegniti v Ameriko Pred r Julijanski m porotnim sodiščem pa sta se »6. t. m. zagovarjala rarada rečrTb tatvin In vlomov zadnja verska rokovnjača RafaeA Kosmač iz Idrrle. »tanntoč v Vevčah fn čevljar Anton R a n t, srn razvpit« tatlrrsfcc rodbine. Oba sta prava korentaka, toda đe-lomržna in rokomavtta Kosmač J« bil ode* ležen pri dveh vlomih in sicer prt vlomu r zestilno Omanove v Vevčah fn pri Martfll Krali v Be-ičevem. od koder so odne^H liko blaga in dragocenosti, kakor tudi tnes«. Poleg teh vlomov pa Je bil Anton Ram* udr -leien pri velikem vlomu r trgovino Uriuie Lavrič v Novi vasi na Blokah. Tn so ro* kovnjači popolnoma oplenil! trgovtno in «h3-nes!i ea 23.000 K raznega rn a nuf aktu rne»ga biaca, katero so potem skrfll v go-zdu m Sp po malem spravili ▼ LJubljano. Pos?«.frto\ Suhadolnik na Jezeru pri Preserra fre vozil te rokovnjftče. Vožnjo so mu dobro plačali, on je mis'il, da so kaki tihotapci, slednjič pa so ca tuđi za usluge kavalirsko nagradili. Tudi njetra so neko noč ubisEflfl fn mir odnesti raznega Naga rn platnine za 3000 K. Pred poroto »ta bila obsojena! PefaeA Kosmač rta dve leti m >rrton Ra.it Aa pe4 let težke teče. Ostali člani te rokovnjaflr* družbe to bili že pri lanski poroti cbsoieiti na pes: do sedem let tezkr ječe — Konoc porotnega zased ara*. Popoldanska porotna razprava dne 16\ t. m. prati Aleksandru Sabcn ?e bfla preložena*, ker nJ brto rlavne priče k razpravi. S (o azpraeo je bil razpravni program izčrpan in se )e nato porotno zasedanje zaključilo. Jcsenakn porotno zasedanje bo krajše, ker )e pričakovati, đa «e zneski ra lcvalifikacHo lastninskih zločinov znamo zvišajo in tako poroto razbremene. Jesenska porota p« N* vsekakor zanimivejša, ker bo obravnavala po dosedanjih dispozicijah »ljubljanske dolarske prince«, dalje poflg In btfiM zahrbtni umor kmeta Janeza Kreka z OoveJ-ka pri Sv. Katarini. Krekova žena Je v ra» porih znorela. Razprava proti posUrurt da« fiavdantom bo trajala staro ttirj Ao&- 4 .stran. VCINcmi MAKUU', dne 18. junija IJ*2I. 135. iSev. Gospodarske uesfl. —d Zagreb, 16. junija. Devize: Berlin 212—212.75, Italija 743—744, London 544—546, Newyork kabel 0—145.75, ček 142—145, Pariz 1170 do 1175, Praga 202.75—203, Švica 2430 do 2444, Dunaj 21.75—21.80 Bukarešta 57.75—58.25. Valute: Dolarji 141.50 do 142, carski rublji 0—38, francoski franki 0—1150. napoleondor 458—463, nemško marke 216—221.50, rom. leji 220—0, italijanske lire 730—0, švicarski franki 2400—0. —d Dunaj, 16. junija. Devize: Amsterdam 22350—22450, Zagreb 455 do 459, Beograd 1818—1838, Berolin 971 do 977, Budimpešta 263—266, Bukarešta 1020—1030, London 2542.50 do 2562.50, Milan 3435—3455, Novi Jork 673—677, Pariz 5430—5470, Praga »31.75—937.75, Sofija 712—722, Varšava O, Curib 11.375—11.425. Valute: dolarji 668—672, olgarski levi 0, nemške marke 972—978, angleški funti 2532.50—2552.50. francoski franki 5400 do 5440, kolandski goldinarji 22.250 do 22.350, italijanske lire 3420—3440, dinarji 1813—1833, poljske marke 49—51, romunski leji 1013.50/—1023.50. švicarski franki 11.325—11.375, češkoslovaške krone 930.90—936.90. madžarske krone 2.64—2.67. —d Curih, 16. juniia. Devize: Berolin 8.50, Holandifa 196.50. Novi Jork 592, L»ondon 22.39, Pariz 47.90, MIlan 30.10, Bruselj 47.45, Koda.nj 101.50. Stockbolm 133, Kristijanija 85.75, Madrid 77.50, Buonos Aires 185, Praga 8.25, Zagreb 4, Budimpešta 2.35, Bukarešta 9. Dunaj 1.225. —g špekulacije mariborskih mesarjev. Iz Maribora nam poročajo, da so tamkajšnji mesarji pri dobavi mesa za vojaštvo prakticirali znani trik medsebojnega plačanega dogovora. Eden je stavil najvišjo ceno n. pr. 29 kron, drugi 2S K, tretji pa, kateremu so pripustili dobavo, je ponudil najnižjo ceno in ie dobavo tudi dobil, ker po mu pri dobavi mesa vsi njegovi konkurenti sli na roko. Med temi mesarji je tudi večkratni milijonar Kirbiš. —g Nove carin« pred vsem finančne vrste so uvedli počenši s 6. iuniiem na Švedskem. Povišanie zadeva luksu-rijozno robo. Tudi na Španskem ie stopila v veljavo nova carinska tarifa počenši z 21. majem t. 1. Tarifa Je prehodna, zadeva 150 carinskih postavk in uvaja znatna povišanja. Posebna komisija pripravlja v celoti novo zasnovano carinsko tarifo . —g Izplačevanje premiji za kronske bone. Delegacija miristrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: >Go-spod finančni minipfer je z odločbo z dne 5. junija 1921 D br. 5725 odredil: 1.) V bodoče naj se izplačujejo premijo za kronske bone, vplačane v času od 15. maia do 15. juniia 1919 samo na podlagi spiskov, ki jih ie prejela generalna direkcija državnih dolgov od bank, ki so posredovale podpisovanje kronskih bonov, in če so boni v spiskih označeni kot boni s pravico do premije. 2.) Naknadno naj se izplačajo premije za vse bone, ki so bili že izplačani brez premije, če imetniki dokažejo, da so bili boni vplačani v času od 15. maja do 15. junija 1919. Izplačilo po točki 2. naj s© izvrši samo po nalogu generalne direkcije državnih dolgov. — g Načrt za sklep trgovske pogodbe med Češkoslovaško in Madžarsko, Iz Prage poročajo: Dogovori za sklopitev češkoslovaško-madžarskega trgovskega dogovora bodo tra ali v Pragi kakih H dni. Načrt za sklep te \ pogodbe je sledeči: 1. Na Madžarskem ! deponirani efekti češkoslovaških državljanov bodo od Madžarske izročeni Češkoslovaški. Domneva se. da bo Madžarska sprejela to točko, kakor je to storila tudi Avstrija Dri sklepanju avstrijsko - češkoslovaškega dogovora. 2. Izenačenje medseboinih dclsrov in zahtev. Teriatve češkoslovaških državljanov v Madžarski znašajo < krog pol milijarde. Z Avstrijo sporazum v tej točki ni bil mogoč, ker so zahteve češkoslovaških državljanov v Avstri i mnogo večie in ker je valutna diferenca med Prago in Dunajem mnogo večja, kakor diferenca med Prago in Budimpešto. Češkoslovaška zahteva, da se teriatve Češkoslovaških državljanov od Madžarske izplačalo v češko- slovaških kronah, istočasno pa se garantira madžarskim upnikom reciprociteta v Češkoslovaški. 3. Nostrifikacija podvzetij. češkoslovaška ie v tej točki nedavno dosegla sporazum z Avstrijo in bo to vprašanje baza za bodoče dogovore. — K Zeleno telečje meso. V zadnjem Času se dobiva na mariborskem trgu cenejše telečje meso. o katerem pa se je dognalo, da je meso neužitno, ker ie to navadno od živine, ki jo pošiljajo Avstrijci nazaj. Tržno nadzorstvo je uvedlo strogo tozadevno kontrolo. DruSruene nest!. — Šahovski klub v Izubijani ima odslej svojo posebno sobo Sv. Jakoba trg, gostilna Lozar. Vstop vsem članom pro^t, piiača povsem neobvezna. Šahovska knjižnica in lif=ti tam na razpolago. Igra se vsak dan od 5. popoldne dalje. Otvaritveni sestanek bo v torek dne 21. t, m. ob 5. popoldne — Gostje in kibici dobrodošli. — Pevefto društvo *L}nblJaiuki Zvon-. Danes zvečer ob nolosmih ženski, ob o*niih mofki zbor. Po vaji kratka, važna seja. — Dijaške gospodinje imnjo v ponedeljek 20. t. m. na Zaloški cesti pri Majaroiieku popoldne ob 4. mali sestanek. — Gasilno društvo v Borovnici proslavi svojo 351etnico dne 19. juniia 1921 na prostoru gostilničiria Franca Petrovčiča. s prijaznim s^delovaniem gasilske godbe iz Žirov. I. Od 2. do 3. pop. sprejem bratskih društev. II. Ob 3. pričetek ljudske veselice s plesom, srečolovom. šaljivo pošto ird. Zvečer električna razsvetljava« Vstopnina za osebo 2 din. Gasilci v kroiu i din. Čisti dobiček se porabi za spoDoh-itev gasilnega orodja. Veselica se vrši ub vsakem vremenu Za slučaj slabeča vremena ie za streho v naiširšem ob t* mlad crn psiček z belo - riivimi lisami. Dobi se, Breg 14, II. nadstr. Glavni urednik: Rasto Pustoslenišek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Pozor! I Razprodaja Zavese, vrhnje odeje, preproge, garnitura za spalno sobo. Poizve sa vsak dan od 2*—3- pop. Sv. Patra cesta 36. 4167 Auto francoskega sistema .Unic" 14 HP, In rezervni deli, registrirna blagajna .National", kopalna soba in jedilna soba ss radi pomanjkanja prostora ceno proda. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 4127 Službe išče starejša boljša vdova za samostojno gospodinjo k samcu ali manjši družini. Ore tudi v kako kopališče za hišno. Vajena je vsega domaČega dela in šivanja Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 4257 Radi odpotovanja se proda pisalni stroj .Roval Standard" za ceno 2000 dinar. Stroj je kakor nov in z vidno pisavo. Naslov pove anončnl in informačni zavod Drago Beseljak a drog, Ljubljana, Cansarjeto nabrežje 5. 4097 Javna dražba se bo vršila v soboto 18. t. m. Ob 9* uri dopoldne. Prodajala se bode gostilniška in kuhinjska posoda ter različno pohištvo in nekaj ključavničarskega orodja. LJubljana, KriževniSka ul. štev. 4. 4154 Elehtromotor I HP, 150 V, se proda. Naslov pove an. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 4165 Učenka t dobrimi spričevali, krepka, zdrava, brez hrane in stanovanja, se sprejme pod ugodnimi pogoji v modno trgovino v Ljubljani. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4171 Obširno znani lesni trgovec išče kompanjona >& takoj event. denarnega pripomočka 300.000 K, Zasiguram mu veliko več obresti kakor da bi denar imel naložen v posojilnici. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Pripomoček/4132\ 4132 2 čevljarska šivalna stroja, jako dobro ohranjena, se po ugod 1 ceni prodasta. Istoram se proda COV- Hirsko orodje. Naslov pove uprava Slov Naroda. <145 Trgovski pomočnik in prodajalka fijo 21. se sprejmeta v modni trgovini A. Persche, Pred *ko- 4125 Hrana t tellu in dva mlada prašia se prodajo 4153 v Kolodvorski ulici št. 27. Mirna gospodična ^T* le mogoče s hrano, za 15. julij. Prijazne ponudbe pod .Hrana 4160« na uprav-ništvo Slovenskega Naroda. 4160 Visoko* ifte za dobo poCitnlc. znabiti tudi za nadalje, primeren posel, event. kot inštruktor, domači učitelj. Priglasi pod .Jurist/4163, na uprav. Slov. Naroda. 4163 Lepo poletno stanovanje obstoječe iz 2 velikih sob in pritiklin, v krasni leei, 15 minut od glavne pošte, se odda v rodbini brez otrok za dobo 3—4 mesecev. Naslov v uporništvu Slovenskega Naroda. 4162 Sprejme se takoj zanesljiva blagajnicarka, z večletno prakso pri tvrdki Ivan Perdan, špecerijska trgovina v Ljabliau« 4166 Trgovski pomočnik železeninar, starejša moč, se sprejme za prvo mesto. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .št. 2100 4164«. Oglas. Zapiralki paro i omletol ml b. Zagreb, brzojavi: „Paromlin". Zagreb, preporočuje uz veoma povoljne cijene svoje izvrstne proizvode: pienlćnl griz, brašno (moko) i mekinje, knlin* ras a t grixy brašno i mekinje, ječme-nn kftin (ješprenj) brano t mekinje, raieno bijelo i krušno brašno i mekinje, nadalje knknrns n zrno s? svojega skladišta u Zagrebu. 4143 Trgovina, dobro idoča, z mešanim blagom, se z vso Itacunsko opravo po ugodni ceni takoj proda. Izve se: J. Vrečko, Maribor, Koroška oeata 39. 4174 A 90/21-4 4141 Dražbeni oklic. Dne 25. junija 1921 se vrši v Zalogu, okraj Kamnik, prostovoljna javna dražba v zapuščino Marijane Kvas iz Zaloga št. 28, upadajočih zemljišč v skupni izmeri 11 ha in v cenilni vrednosti 103.058 K 50 v, ki je ob enem izklicna cena. Dražbalo se bode najprej po parcelnih skupinah in naposled vse posestvo skupaj. Varščina 10%. izklicne cene. Največji ponudek je v enem mesecu sodno položiti. Knjižnim upnikom se pridržuje njih zastavna pravica brez ozira na prodajno ceno. Nadaljni dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku. _ lite se vei samskih glavnikarskih delavcev sa Ukof. „BUT0NIA" tvornica eeslfeva 1 dugmeta, Zagreb, Maksimiral« cesta 56. JjraseK: Filozofska hislorna K30. Si'ajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Če^Hc neslovenske naklado J. Herejk, Zagreb. 4067 Proda se mata oprava za trgovino. Naslov p ve uprav. Slov. Naroda. 4101 Kdo bi posodil stalno nameščeni drž. uradnici 8000 K proti mesečnemu odr>1a"Pu. Ponudbe pod .Usmiljeno srce 4122" na upravo Slov. Naroda. 412> Siadke t ave 9 oralov za dve košnji v Ljubljani u prodat- Naslov pove upravništvo Slov. Niroda. 4117 Lepo mesečno sobo s posebnim vhodom, po možnosti z uporabo kopalnice, lica proti dobremu plačilo mlad rod etnik Ljubljančan. Ponudbe pod .Stalen dom 4121" na upravo Slov. Naroda. 4121 "Električen šotor, (enakoimenski tok) 31/, HP 440 volt, vozna dira z vzmetmi in navadna dira ao takoj prodalo- Ogledaio se v Slomškovi olici 19. 4093 Komptoarista! Samostalnog hrvatskog i njemačkog dopsnika po mogućnosti sa znanjem stenografije, traži uz dobre uvjete te stalno namješten'e veletrgovina željeza. Oni leljeznarskoj struci vješti imadu prednost. Ponude pod ,Broj 20/4111" na upravo Slov. Naroda. 4111 Pomočnika! Žellezoarikol struci podpuno vještog te samostalnog rudnika uz dobre uvjete i stalno namještenje traži veletrgovina željeza. Ponude na uprav. Slov Naroda po brojem .1717/4110". Opekarna v Racjti prodaja najceneje zarazno In drugo stroino opeko, zidake, cevi drenaia najboljo vrsto. za p. n. trgovce ima v zalogi Lfab-ljanaka koirercifalta dražba, L nbl sds, B e!wetsova 18. 4009 Notarskega kandidata sprejme notar Anton Salle, v Ljubljani, nastop takoj aH pozneje, plača po dogovoru. Kandidati s substitucijsko pravico imajo prednost. 4173 tičem v Ljubljani, Zagrebu. Karlovcu ali Ogulinu lokal ma trgovino v avaml a S BObama (francoska družim, 4 osebe). Naslov Bg. ta« Morilka 11S, Do loojako. 4172 Iščem v Ljubljani, Zagrebu. Karlo« cu tudi Ogulinu atanofaato 3 sob in kuhmie za takoj (francoska rodbina, 4 osebe). Naslov: Eg Fux 129. M IHVa. Dolenjsko. 4175 Spim sa n tako] trnovi oo-mtiiiik, pr»aHioUr,,vrdk,c,r"k I|aaa. Korap., Ljub 4116 Sobo boljia gospodina za 1. ali 15. julij v sred ni mesta Ponudbe pod .Julij/4169" na upravništvo Slov. Naicda. 4169 do- e 9 ietia deklica ISn/E?, odda za svojo skrbnim ljudem izven Ljubljane. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4172 Sobo išče boljša gospodična ra 1. ali 15. julij v sredini mesta. Ponudbe pod .1 ali 15 julij 4168" na upravo Slov. Naroda. 4168 lih se gostilna v najem ali na račun. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Gostilna/4156*. 4156 V stalno službo se sprejme prvovrstna pisarniška moč. Popolno znanje slovenskega in nemškem jezika v govoru in pisavi ter dvojnega knjigovodstva. Ponudbe naj se pošiljajo na Kneije oskrbnfftfvo v Konjicah. 4142 Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: rokavice ss dame In gospode, kakor tudi tlne crne, raznobarvne francoske damske nogavice. Haitiitifl hnntl partimi. Gneldv Pariš: Vastht, Antar, Le Bols Saoro, La Vlolette, Ean de Cologne O. Bračko, Ljubljana Dunajska cesta štev. 12. STENICE in njihova legla uničuje sigurno in brzo samo tln^tnra „MORTIN" pokusna steklenica K 15.— polhtrna . K 60.— enolitrna . K 100.— Predprodavalcem popust. M. JAn*ar, Patrla|aka nI. 9 Zagreb 15. 3810 Ww se &pr. dobro izurjen, za večjo žago. Stanovanje v nisi. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4136 Lnplte In berite bndomnJna kratkoća aaloa Cena s poštnino 8 K.— Denar se rro. si naprej. Dobi se v vseh knjigarnah 258* Popolnoma aaanoatojao koBtirntifljo, velčo v vseh pisarniških del, sprejme tovarniško p-d etje v bližini Ljubljane Natančne ponudbe na u ravo Slov. Na roda pod .Dolenjsko/4138". 4138 vešč 5 jezikov, knjigovodstva, ključavničarstva in elektrotehnike, sedaj zaposlen pri tekstilni tovarni, želi prcmenlti službo; more se tudi udeležiti s kap. 200.000 K, pozneje event. s trikratnim zneskom. Ponudbe na upravo Slov. Nar. pod .Poslovodja 4131*. (Wellenpappe) u koturima kao i kutije iz valovite ljepenke izradjuje Tvornica Muze i valovite IisdgoKg (Mnmn) Rožankovvski i drug d. d Zagreb, Sanka ceita 27. Št. 12913,/ref. x. 4158 Razglas. V smislu § 37 občinskega reda za glavno mesto Ljubljano razglaša podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne občine za Čas od 1. julija 1921 do 30. junija 1922 in sicer: mestnega zaklada, nboinega zaklada, zaklada meščanske Imovine, mestna pehotne vojainlco, mestne klavnice, mestnega vodovoda, amortisainega zaklada mesnega lo^'iskoga posolila, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zav&da, mestne zastavljalnice, mestne prlprege, mestne trošarine ln ustanovnega zaklada dogotovljeni ter občanom v dobi od 17. do 30. junija v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal obČ. svet Mestni magistrat ljubljanski, dne 14. junija 1921. Medic, Rakove & Zanki preje A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z. o- z. Skladišče: Navisad. Brzojavi: Nerakl, LJubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi ffirnei- Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. .MERAKL'. Lak za pode. ,MERAKL\ linoleum lak za pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. .MERAKL' Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljalo! lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Za inseratni del odgovoren Valentin K o o 11 a r. 1U0 99 0