ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Ljub^ano in njeno okolico ogrožajo različne naravne nevamosti, vedno več pa je tudi takih, ki jih povzroča človek sam, s svojo dejavnostjo in tehniko. Ljubljana leii na potresnem obmoiju, kjer je možen potres 9 stopuje po MCS iestvid. Prav tako nas bližiga preteklost spomiiga na nevarnosti in nevšečnosti, ki jih povzročajo reke Ljub^anica, Grada&ica z razbremenilnikom Mladim grabnom itd. Zato bomo v nekaj nadajjevanjih skuiali na po^uden način prikazati predvsem samozaščitno ukrepa-Hje, ob ramih nesretah, ki lahko prizadenejo tudi našo občino.
Kako ukrepati ob potresu
Navodila prebivaistvu za osebno in vzajemno zaščito v primeru potrcsa so pripravljena na podlagi doscdanjih izkušcnj ob velikih potresih po svetu. Z doslednim izvaja-njem teh navodil koristimo sebi, svojim bližnjim in seve-da družbi kot celoti. Le tako se bomo z naravno katastro-fo te vrste lahko učinkovito spoprijeli ter omilili njene posledice. Potres je nenavaden pojav; ta se na zunaj večinoma ne javlja s kakSnimi posebnimi znaki, ki bi bili vsakomur opazni. Trajanje nihanja ob potresu je od nekaj desetin sekund do nekaj sekund. Nato se tla umiri-jo. Uiinek potresa je zelo odvisen od lastnosli tal, pred-vsem od njihove trdnosti. Nehomogena in mehka tla povečujejo učinke potresa, trdna tla pa jih zmanjšajo. Pri nas lahko na srednje trdnih tleh pričakujcmo potrcse z intenzitetno stopnjo 9 MSK (Medvedov-Sponheuer-Karnikove) lestvice.
Kaj storiti pred potresom?
Spoznali je treba osnovne znatilnosti potresnega poja-va. Pretiran strah pred potresom ni na mestu. Zlasti ne drte trditve, da se med potresom lahko odpre zemlja, ki pogoltne poslopja s prebivalstvom vred.
Branjc primernega čtiva in obisk predavanj v okviru dvilne zaščite nas o perciih problemih poučita najboljc! Vsak posameznik mora vedeti, kaj bo treba storiti ob potresnih sunkih v poljubnem trenutku dneva ali no6, na delovnem mestu, doma ali drugod.
Žepna svetilka, baterijski radijski sprejemnik in osebni dokumenti morajo biti vedno pri roki. Želo lcžke pred-mete je treba spraviti na varna, nižje lcžcča mcsta, da ob prevraCanju ne bodo ogroiali ljudi. Osebne dokumente, vrcdnostne predmete in denar hranimo v trdnih in negor-ljivih kasetah, ki morajo biti zaklenjene. Vedno jc dobro, 6e poznamo trenutno zasedenost poslopij. To je večkrat reiilo dragocena življenja. RcSevalna oprema, orodje in
pribor za prvo pomoi morajo biti na primemem mestu ter dosegljivi ob vsakem času. Vse vrste objektov je treba graditi potresnovamo v skladu s pravilnikom o potreso-vami gradnji.
Kaj storiti med potresom?
Bodimo hladnokrvni! Panika nikomur ne koristi! Pred kakrinokoli akcijo je treba najprej pomisliti na posledice! Če nas potres preseneti znotraj poslopij, ostanimo tam! Le izjemoma lahko iz pritličnih objektov pohitimo na prosto in to zlasti v primeru. če smo zelo blizu vhodnih
vrat. Med prvim sunkom, ki ga zaznamo ter naslednjimi moinimi tresljaji preteče navadno le nekaj sekund! Le pri oddaljenih potresih je na voljo kakšna sekunda več.
V prostoru, kjer smo, se vržemo pod mizo ali klop. Ne tekajmo po hodnikih ali po stopniščih. Padajoči predme-ti, omet, deli zidovja in strešniki lahko povzroiijo hude posledice. Izognimo se velikim zasteklenim povrSinam! V hodniku poslopja se opremo ob notranjo steno. Zuna-njih zidov se izogibamo! Visoko in težko pohištvo se lahko prevrne, zato čim dlje od njega! Dvigal ne uporab-ljamo; z njimi nam ne bo uspelo priti na prosto! Obstaja nevarnost požara ali eksplozije, kar ima lahko hujše posledice. To velja tudi potem, ko so potresni sunki že prenehali, zato je uporaba vžigalic in odprtega ognja prcpovedana. Če nas potres preseneti na prostem, se oddaljimo od poslopij, zlasti pa od tistih, ki so visoka. Oddaljimo se tudi od daljnovodnih in drugih napeljav.
Kaj storiti po potresu?
Težje poškodovane objekte zapustimo takoj. Dokaj močni naknadni potresni sunki, ki praviloma sledijo glav-nemu, jih lahko popolnoma ponišijo.
Svojega bivalnega ali delovnega okolja pa ne zapušča-mo brez skrajne potrebe. Posledic potresa drugod si ne ogledujemo, ker s tem oviramo delo drugih!
V  primeru manjših poškodb na objektih prcverimo naprave v stanovanju, na delovnem mestu in drugod, vendar jih ne smemo vključevati! Možno je, da so potres-ni sunki poSkodovali vodovod, električno napeljavo ali plinovod. Če začutimo vonj po plinu, odpremo okna in zapremo glavni plinski ventil. S pretikalom izklopimo električni tok, varovalke pa odvijamo! V primeru okvar na vodovodih vode ne uporabljamo. Ravnamo se po navodilih pripadnikev enot civilnc zaSčite in drugih stro-kovnih (higienskoepidemioloških) služb. Praviloma upo-rabljamo le prekuhano vodo!
Ce smo zasuti, oslanimo mirni! Skušajmo sc prilagoditi situaciji, v kateri smu, varčujemo s svojo energijo in trkajmo v enakomernih presledkih ob zid ali po ccvovod-ni napeljavi, lahko tudi kliiemo na pomoi, da nas bodo tehnično-reševalne ekipe hitreje našle.
Najprej pomagajmo tistim v svoji bližini, ki so pomoči najbolj potrebni! Vkljudmo se v reSevalne akcije svoje delovne skupnosti, stanovanjske hiše, krajevne skupnosti ali v enote, kamor smo zta takšne primere bili dodeljeni.
\
985
POKLIČITE NAS IN POMAGALI VAM BOMO
V VSEH PRIMERIH, KO SO QGROZENA CLOVESKA ZIVLJENJA IN MATERIALNE DOBRINE, PREDVSEM PA:
1.  V PRIMERU PROMETNIH IN DRUGIH NEZGOD;
2.  OB POŽARIH IN EKSPLOZIJAH;
3.  PRI POJAVU NALEZUIVIH ALI DRUGIH BOLEZNI;
4.  OB VEČJIH PREKINITVAH ELEKTRIČNEGA TOKA AU POMANJKANJU VODE;
5.  OB NEVARNOSTI SNEŽNIH IN ZEMEUSKIH PLA-ZOV ALI ZAMETOV;
«. OB NAJDBI NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SRED-
STEV-7. V PRIMERIH ONESNAŽEVANJA OKOUA.