OTON ZUPANČIČ SAMOGOVORI Založba Ig. pl. KIeinmayr & Fed. Bamberg ©®®®®®®®®® v Ljubljani, ©■s®®®®)®®®® Aškerc A., Balade in romance. Drugi natisk. 8°, 155 strani, 2 K 60 h, elegantno vezane 4 K. — Lirske in epske poezije. 8°, 160 strani, 2 K 60 h, elegantno vezane 4 K. — Nove poezije. 8°, 222 strani, 3 K, elegantno vezane 4 K. — Četrti zbornik poezij. 8°, 247 strani, 3 K 50 h, lično vezana knjiga 4 K 50 h. — Primož Trubar. Zgodovinska epska pesnitev. 8°, 136 strani, broširana 2 K, elegantno vezana 3 K. — Izmajlov ® Red sv. Jurja @ Tujka. Tri drame. 8°, 113 strani, broširane 2 K- Baumbach R., Zlatorog. Planinska pravljica, poslo¬ venil A. Funt ek. 8°, 95 strani, elegantno vezan 4 K. Cankar Ivan, Ob zori. S podobami (izdelal Mat. Jama). 3 K. Dostojevski F. M., Zločin in kazen. Roman v šestih delih z epilogom. Iz ruskega preložil Vladimir Levstik. 3 zvezki, broširani 10 K 50 h, vezani 13 K. Funtek Anton, Godec. Poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. 8°, 100 strani, elegantno vezan 2 K 50 h. Guy de Maupassant, Novele. Iz francoščine preložil dr. Ivo Šorli. 14 pol, 8°, broširane 3 K, vezane 4 K. Oton Zupančič: Samogovori. V Ljubljani 1908. O O O Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg - . % 2,6?M4 36741 4 21 ,.[> ! S»jpuoc4frv ® 10 ® Pomlad-nepomlad. . Ni še pomladi, v moji deželi še ni je .. Dokler mi srce samo ne zasije, dokler mi v prsih ptički ne zapojo, zame pomladi ne bo. Hodim in gledam prerojenje sveta, vidim: zelenje gozd in gaj prepleta, polje odpira solncu tisoč oči, v moji duši vse cvetje spi. — Ali je pisana ona daljna loka, koder mi hodiš po travi, srnooka! Ali srebrn je val, ki le za čas v njem zazrcalil tvoj se obraz! Da bi ga mogel z dušo oddaleč uzreti! Hip, le hip, da mogel tvoj čar bi ujeti, večnost objeti v trenotku in kakor val v nič splahneti, v solncu od tebe svetal © 11 © Solnce-roža. Zaprl sem oči in sanjal sem solnčno glorijo, in solnce je bilo kot roža, in ta roža si bila ti. In moje želje kot metuljčkov srebrnih roj so letale nad teboj in se solnčile v tvoji lepoti. Ah, bila si kot brezmadežna Marija, ki glavo ji sveto ovija venec iz samih zvezd. In vse, glej, vse, kar v meni je kdaj zadrhtelo, vse bilo je čisto in belo, vse jasni tvoj žar je opral. © 12 ® In vse, glej, vse, kar v meni vzbudi se še kdaj, nosilo te ure sijaj bo na sebi brez madeža. Zdaj čutim, glej, svoje duše večno mladost in življenja svetlo prostost in pot naprej. cŽ?S> @ 13 @ Ljubavna pesem. Bolj nežna nego dih, ki plah in tih čez talo gre ledino, bolj bežna nego ptic je lastavic let nad vode gladino; tihotna, kakor spev, ki vsak odmev ubranost mu premoti, samotna, kakor soj, ki nad teboj hiti polnočne poti: je tajna misel, glej, ki v duši tej dviguje k tebi krila — in vendar vse zemlje slast in gorje nista je premeknila . . . © 14 © Tebi. Kot veter v vrhu trepetlike, tako si v mojem srcu ti: ves gaj molči, le v nji šumi in duša, polna tvoje dike trepetajoča te slavi. @ 15 •© v Sla je čez polje . . . Med drevjem - si cul plahutanje, šum splašenih kril skozi gaj ? Vse najine ure nekdanje, noči najtišje sanje vse hrani zvesti kraj. Poglej, tam: dalja sinja! Kot da se pne v nebo; se tvoja misel spominja, ^^t^^kak dan se v škrlat zagrinja, eiir • in rož, ki o kresu cveto? V življenja najvišji slasti dva cveta: radost — bolest iz ene mladike: strasti obenem sva videla rasti in bila sva srečna do zvezd. V očeh sem tvojih iskala in našla ves pogum, ® 16 ® zato se nisem bala, ko vsa sem trepetala kot zdaj ... O, čuješ ta šum? Šla je čez polje zase in mislila tako, še enkrat žila čase in pila znane glase, kot on bi hodil z njo . . . @ 17 © 2 Umetnik in ženska. Nocoj zvenijo zvezde zopet kot nekdaj, zlatijo vale, čez tihotni gaj gredo - postoj, da se pogovorim s teboj pri jasnih pričah teh. Kaj roke v mojih ti drhte dlaneh kot plahi ptički dve? Ker se boje, da ne dosežejo tvojih daljin, tvojih višin nikdar. Ti si kot daljnih carstev sin, tuj in teman; kot od plamenov čarnih vžgan je tvojega očesa žar, od mene, preko mene hrepeni — zato, glej, vedno se bojim, da te v daljavi ne zgubim, glej, ker ne morem za teboj . . . In ker me ljubiš ti, in ker si moj, vem: sam se naskrivaj bojiš, @ 18 © da svojih dalj ne izgrešiš, in da ostaneš sam z menoj brez svojih daljnih, tajnih zvezd, in da ti dolgčas bo po njih pri meni, in tvoj duh bo tih. Povej, ni tvoja to bolest? Daj, naj poljubim te oči, ki so mi v dušo gledale, daj, naj poljubim ustnice, ki so mi to povedale! Za to besedo ves sem tvoj — zdaj vidim: čutiš za menoj. 'S) 19 2 * Melanholija. Med rožami, ki ne rasto pri nas, sem videl polzasenčen, tih obraz. Kot da ni vedel zame, jaz ne zanj . . . a bilo je med nama polno sanj. Kot mavrica nevidna vzpel se most je med menoj in njo, da je skrivnost lahko hodila med menoj in njo, o, kot bridkost, s povešeno glavo. In vrča njenega napoj je bil kot bi žerjavico mi v srce lil. In spomnil sem se, da je davno ni, da veter ji čez daljni grob šumi. Orijentalski sonet. Ne bom te skrival tujim več očem, o Sulamit, pokažem te ljudem, korald o vijem zanje ti krog vrata, krog pasa demantov v objemu zlata. Obsega naj ti čelo diadem, z dveh mest, ki jaz do nju edini smem, rubina krvavita iz škrlata, krvnika dva, stražeča tajna vrata. O Sulamit, v tančicah ves odkrit ljudem bo tvojega telesa svit in vse naj sluti polizdane slasti. Le kamor sem te ugriznil v prvi strasti, od tiste rane, viden samo meni, blesk bisera naj sije pritajeni . . . @21 @ Večerna impresija. Kot šum nevidnih kril gre skozi mrak, nevidnih kril, ki bi gorela v zarji; pričakovanja poln večerni zrak se giblje, kot oblaki pred viharji v motnjavi burni begajo svoj vlak; kar plahih senc obstane lov in beg in iz »oči- se vsiplje noč kot sneg. @ 22 @ Zaprti park. Pariz: Jardin du Luxembourg. Visoko mesec potuje nad parkom, nad vrhovi brez zvezd; tak duh žaluje nad dragimi grobovi sam. A čuj: kot tožba tiha v prostorih neizmernih! Kot da preteklost diha, vzbujena v urah večernih tam. Poznam te, družba tuja, v tem parku, kraljic otožnih, zaman pomlad ponuja po dnevu sanj vam rožnih v dar. V oči zavešene vaše žar solne ugaslih sveti, pomladi ne čutite naše, med nami in vami stoletij je čar. ®> 23 @ A zdaj, ko mesec kraljuje nad temnimi vrhovi in dneva ponos se razsuje in sanj strme stolpovi — zdaj je žalosti zavesa z oči se vam spustila, pozdrava in slovesa za hip vam dovolila je slaj. Ob uri tej brezčasja je vsaka sanja živa, v trenotek poln soglasja preteklost, bodočnost zliva se skup. Zdaj kretnjo mrtvega veka bi videl rad pridržano: kako se roka odreka, in oko kraljic udano v brezup . . . ® 24 @ Tiho prihaja mrak. Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, ni ga čuti. Srce, zakaj drhtiš? Česa, povej, se bojiš v tej minuti? Ali teman spomin se je zgostil iz temin brezobraznih ? Ali bodočnost - vampir puhnil v večerni je mir misli ti blaznih? Ali je jata vetrov šla preko dragih grobov zapuščenih ? Ali iz daljnih samot prišla je pesem sirot zasolzenih? •© 25 © Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, plaho bega. Srce, zakaj drhtiš? Česa, povej, se bojiš? Vsega — vsega . . . ®> 26 © Svidenje. R. J. Ni pisal čas, pisalo je trpljenje na tvoje čelo svoje mrke znake: pet mesecev — in kakor da si prorok prišel nazaj, tako si ves teman. Zaprl si v prsi bridkih dni izkušnje, vem, kaj jih dviga, in razumem molk roko daj roki in oko očesu — in srce se je s srcem zgovorilo. Silvin. Silvin je pokopan. Vdovica mlada, pristane res ti žalni pajčolan, oko črno za njim — blesk iznenada od bisera potajno v mrak poslan. UZ-rrAs. Ucaa /bU*l/tH-VS c/tA/d\ML /^žVvt-nu-vV , In drugov zvesti zbor - kot je navada: resne besede za pogrebni dan, a že k sedmini veselost bi rada — i - svet je bel in sladek je teran. * /Vc.^1 a..-. '’ Im*' T*i,l Pod solnce vstal je Silvin; v polni žar poldneva mrtve je uprl oči, objel obzorja daljni kolobar, meglo poljubil, ki vodo kali, z roko škrjančku vrnil pesmi dar - še dlan prek čela: „Proč, spomin ljudi!" @ 28 © Poetu. Sami so razmajali se zvonovi v ta lepi dan, kot golobice v solncu jim glasovi hite čez plan. Nad njimi, glej, oblaki se belijo čez sneg planin; kaj so uzrli v dalji, da kopnijo v morje višin? Iztok zapadu dobro jutro kliče od zarje vžgan, blagor vsejala čez polje in griče je višnja dlan. Kaj tod lepote bujne ti narasel Poet, boš zdrav? Srce se kot ovčica ti napase vseh zelenjav. ® 31 © Gospa.. S, rOc s/a, -~i rutuT^U, Moj Bog, gospa! Velike nje oči uprte venomer so nekam više, pod grički njenih prsi čustvo diše, kipi in plahne, v ritmu valovi. < d. <*v/ Sočutje blago vsemu, kar trpi ... Kako že pevec rosnooki*piše? * K Da: „Vdova tožna itd.“ — že briše si s svilnim robcem bisere boli. Kaj sanjate neuslišani, ubogi domači pevci v poezije logi, o rožah trnovitih, daljnih palmah, 'Jfo Q Julijah'prevzetnih, hladnih Almah? — V okrilju prej imenovanih gričkov lahko bi gnezdilo vse polno ptičkov. T.. Jlk ŽUiJ- Ut f~k>A*+o, JtST; ■© 32 ® Iz dnevnika. Tako sem bil v mislih in sam s seboj: videl sem ga, pa ga nisem zapazil, dokler ni bil tik pred menoj. Klobuk je oddaleč že snel bil z glave; zdaj vem, kaj je hotel: saj se je priplazil, a kakšne obraze imamo ljudje, o Bože moj! Pred kom! Pred menoj se mu zmedel je glas, obraz se mu zmučil je v smeh grenak: „Če bi mogli, gospod . . . kje je Stepanja vas? Kako, rojak? Da si slepec, z ušesom je ne zgrešiš, in povrhu še gluh, se pritiplješ do nje: ne cepi se cesta, ni poti navzkriž, pogovor razloči od prvih se hiš . . . A nisem se spomnil na vbogajme in pokazal sem Štepanjo vas mu molče. Odšel je. Zjasnilo se vse mi takoj - le: kakšne obraze imamo ljudje, o Bože moj! «2S> @ 33 s> Vesela pomladnja epistola, /Avv« _ naslovljena batjuški Murnu, na Onem Svetu. , Hej, batjuška, vstani, batjuška, hej! // c &//■ Tv °j v ^ez sveti Juri Mn. »OsU l.o , rJl ^' potrka i nam j e na duri, a nič se ni ustavil, takoj se je odpravil naprej. A ko za njim smo gledali, je bilo vse polno zelenih vej po sveti, in — metuljčki ali cveti? — so nanje sedali. Na levo, na desno je metal oči, in kamor so pale, cvet gori. „ Da vidiš zdaj naša polja: in a š na ruta, vsa pisana, vsa z rožami porisana, , in sama Židana volja^ kkuc ^ Zdaj vprašaj prebujeni log, kaj let ti je namenil Bog, brž kukavica 1 'odgovor ti da - 4—1. . '& 34 - 2 ) k ^ ^ yiU h dovolj bi jih bilo za dva, tak naglo šteje leta, da že bojiš se sivih las. In, batjuška, dekleta! Levico v škaf, desnico v pas tako pod zoro, pod večer tja v breg, kjer si šepeče vir sam svoje sanje v mrak in mir in bisere blesteče po valih luna vleče . . . Hej, batjuška, hej! Pa kaj! Saj to niso sanje poeta, to ni pomlad njegovih nad, le duši njegovi živo razodeta, iz bolečin, hrepenenja spočeta, kot si revež spravljiči začarani grad. Ostani zdrav! Ker pravzaprav pri nas je še vse po starem, veš. Na primer, če svoja pota greš in podlost svetohlinko pod šaro srečaš krinko, spoštljivo snemi klobuk pred njo, Če hočeš, da ti dobro bo. Od kvedra do kučme, od kučme nazaj smo narodni vsi; če te veseli, pa pridi, oglej si naš dirindaj. Veselo: pust, čas maškerad. P. S. Še to: — za direktivo! — nekdo zasviral ondan je pri naši zabavi — takoj smo mu gosli razbili na glavi. In veš zakaj ? Na uho to novico: Bil je še mlad-pa je sviral resnico @ 36 © V album slikarju Hinku Smrekarju - če bi ga imel, kajpa. Tam so jadra v blesku solnca, tam so palme in šotori, tam velblodi in tovori, in v kristalni čarni gori sta pripravljena dva lonca. Zdaj s pestjo zagrabi polno tu demantov, tam cekinov, teci, revež, pred družino: „Ženka, deca, glejte!" - Ino - sežeš v žep, v njem samo govno. @ 37 © Gostu. Si mož, da misliš naravnost? Veš — brez ovinkov: če nosiš krinko, ne boš moj gost. Si mož, da nosiš svoj obraz? 50 brez ovoja vsa dela tvoja? Nočuj pri nas. 51 mož? Besedo moško čuj: Kdor te študira, ko ti odpira, tam - odpotuj. @ 38 © Svojim prijateljem. Kot puščica od tetive hrepeneča trepeta, žejna, da krvi se žive prsi vročih nasesa: moje duše bolečina hrepeni tako med svet, vera moja še edina, moj edini amulet. Pojdi, pesem, reži, rani, kar nameri se pred ost in morilcem duše znani, da nesmrtna je bridkost. Z glasom sove in skovirja pojdi med filistrov krog: kfsJiJS; Pokopali ste vampirja in zaman je križ in glog, MA maa< '"{j ^ in zaman je krsta, kamen, in zaman hudič in pop, © 39 @ *ilf /■d**'« in zaman so bilje, amen — maternica je moj grob. Iz gomile še vam kliči glas, ki vam je dobro znan: Rajajte v polnoč, mrliči, v grob vas pahne jutri dan. Vse duhteče vaše fraze Bogu v nos puhtijo smrad in stojijo vam ekstaze kakor opici ornat. Vaša slava bo splahnela v solncu svobode kot sneg, moja tuga bo hitela s pesmijo iz veka v vek. s> 40 ® I III. 1 Pogled na Montmartre. Izdavna nosil sem ta sen v očeh . . . Kipenje zlatih kupol v mrtvi slavi za božjim grobom v tajni razsvetljavi me je omamilo v mladosti dneh. ;W7 f.. -N oOA 7 v. Ar {~1. Kaj vedel sem takrat še, kaj je greh, in, Nazarenec, krona ti na glavi — a slutil sem, da čaka vseh v daljavi nas bolečina ... In — obraz na tleh — sem čutil v srcu za nekrivdo kes in prosil te — še veš ? — Jeruzalema v tolažbo, kadar bom izmučen ves. Ta sen me ni izpustil iz objema. Si ga izpolnil, Nazarenec, zdaj, da gledam v solncu kupol teh sijaj? ® 43 © Večerna vizija. V večerni trudni čas se iz temin prikaže bled obraz kot prt Veronikin. Kaj trepetaš in ne veš zakaj ? Saj si pravičnik v zboru ljudi! Poglej naprej, ozri se nazaj: krivice v tvojem srcu ni. Še ni iztekla kri iz starih ran; stoletja krvavi to srce dan na dan. In v mraku bile so roke prebodene . . . Kot pestuje dete mati samo, tako so držale srce, vse bolno — a pravičnik ni našel krivice nobene. © 44 @ Razpeli so roke naširoma, in palo je srce, kot da je kamen, na tla . @ 45 © Sfinga. Kako je, zagonetka mrtvih ust? zastavice rešujem jaz na sveti življenje vse, ne le za delopust — in tebi ustnic bi ne smel odpreti? Povej: hraniš-li res sveta skrivnost in jo neguješ v svojih prsih varno, ali onemoglosti samo slabost spretno prikrivaš s pozo malomarno? In ustnic tvojih pritajeni smeh — se roga njemu, ki v obupa uri rad čital bi odgovor ti v očeh, in - ga razumejo samo avguri? ■a) 46 ® Moj Bog. i. Ime sem tvoje šepetal pobožno, da bi se nagnil k meni: „Dete, kaj?“ in diha tvojega bil poln bi gaj in polno ga bilo bi srce tožno . . . Ugašati mladost sem videl rožno kot med oblaki zarje mre sijaj; v noši praznino klical sem tedaj — nebo in zemlja sta molčala složno. In laskal sem se ti: „Kaj sem ti storil, da brez odgovora kriči bolest ?“ in kletve proti tebi sem govoril, samo da mi pokažeš svojo pest, z grehotami si dušo otovoril, poskusil vse, kar jih je k tebi cest: ® 47 ® II. In da si riba, bil bi te ujel, ker za teboj sem trnke vse nastavil, da si lisjak - pasti sem ti pripravil, še druga riba — polno mrež razpel. In da si blisk, bil bi me ti zatel, lev — dražil sem te — bil bi me zadavil, da si tolažba, bil bi me ozdravil, in da si pesem, bil bi te zapel. In da si sen samo, bil bi te sanjal, in da si - Bog, no, bi te pač tajil, a bolj od vseh glasnikov te oznanjal, ker bi ljubezni tvoje vino pil; saj te poznam: če se ti ne bi klanjal, ti bi vesel še moje trme bil. © 48 © Cigan. Na maršu, v vojašnici — mračen kot duh, besedam nem, dovtipom gluh, le v soboto je gosli v kantino vzel in pri tretji čaši nam je zapel: Dajte mi gosli, naj vam zasviram, naj vam cigansko pesem zapojem, naj vam izpojem, kar v srcu je mojem, naj vam zasviram, po čem jaz umiram. Hrzajo konji zvečer na priponu, kopljejo zemljo s kopiti, z ušesi strižejo, strežejo glas, ki po lesi blodi, kot splašena zver o pogonu. Daljno ubojstvo li? — Bog ti daj sreče, brate razbojnik na temnem križpotji! Težko življenje to, z vsemi v nasprotji, žalostna pot iz dobrave do ječe! 'g) 49 'g) 4 Ali so vinjeni svatje na cesti, pa jim harmonika poje vreščeča? — kakor bo rasel zarod nevesti! Daljni glasovi - vsi ste enaki: vriski, zgubljeni v gozdne goščave plakate, tožite kakor težave, kadar pojo pri delu težaki. In pokojno gore pred šotori ognji ciganski, mirno razpreda se med drugovi tiha beseda, kakor šumenje tajno med bori. Moje ime! In pes moj zacvili, konj moj na sredi paše obstane, dvignil je glavo — čul bi rad znane Kot oiisk se razmreži čez noč in vihar, nad mizo razpletel se pesmi je čar; 'dvanajste kaprol, pest stisnil je v zrak pa jo spustil na mizo: „Cigan, ti si - vrag!“ Ženinu rasti obilje in sreča, mraku korake . . . Lisko moj mili! ® 50 @ Klic noči. Prišlo je kakor klic noši, klic polnoči, od vseh strani iz mraka, oko preplašeno strmi in čaka. In videl svetlo sem drevo na vzhodu tam; čez vse nebo je veje raztegnilo in s koreninami zemljo je kakor plug razrilo. Kot blagoslov dobrotnih rok se vzpenjalo je vseokrog v višini, bodoča pota svojih nog vsa videl sem v jasnini. A zdaj, poglej na drugo stran tam rasel hrast je velikan © 51 @ v ozračje jasno — mrakove bruhajoč vulkan, tako pošastno. In veje črne je zaril med veje svetle in jih vil, da je hreščalo, in tla borenje spodnjih sil je vzdigovalo. Oledenel mi je obraz, a že prišlo je kot ukaz od vsepovsodi: „Imel si luč, minil je čas, zdaj hodi, blodi!“ @ 52 ® Težko uro. Ah, mislil sem, da spev zaklije moj kot seme svetlo, ki ga noč razmeta: glej, komaj zasejano, se razcveta in tisočoko čuva pod seboj prostranstev tihih sanje in pokoj, od severa na jug girlande spleta in vzhod, zahod sta z zlatim pasom speta, in eno himno poje sfer nebroj. Ni mira srcu, duši harmonije, in glej, proroka božjega obraz ne ve oči poslati v pravo stran. In duh njegov, nekdaj poln melodije, ugiblje zdaj in trudi se zaman razbrati, kar mu razodeva čas. © 53 @ Vizija. Nebo je bilo polno mrtvih solne . . . Kot lampijoni, ki v njih kri gori, nalahno se zibaje nad obzorjem krožila so in se natiho trla. Ves svet je bil kot skalnat hrib okrogel, na vrhu hriba stal je križ teman, široko črne roke stezajoč v mrtvo žarenje mrtvih solne. Zakaj so se roke tako razpele? Da blagoslavljajo ali groze? A tresel se je črni les visoki, in videl sem: tam trga se življenje od tega lesa, šiloma se trga duh od telesa in ne more stran. In kot da vstal v vsemirju je vihar, bili so vse hitreji krogi solne, vse ožji, bližji, in vse bolj krvavi. © 54 -g) In pokale so prsi gluhim skalam, da so rodile tisočletnice in bruhale na dan po cele vojske njih, ki so spali smrtni sen pod njimi. Tam videl sem vlačugo Babilonko, zavriskala je — živa zarja — v svet; kot oni dan, ko si ga je nadela, blestel se dragoceni je nakit na golih udih, v prešuštvo vabečih; v kobilje razuzdanem smehu nje se greh je rogal in krvi naslada žehtela je od vročega mesa. V vrtincu burnoblaznem pa za njo kentavri kuštravi, pijani pani, junaki, polbogovi davnih dni, in David kralj, izvoljenec gospodov, in modri Salomon in Cezarji v škrlat ogrnjeni, bršljan nad čelom; menihi trgali so raševino s teles, tiare z glav maziljenih so padale pred njene noge v prah. In bil je krik in vriski in cviljenje, kipeč naval razburkanih strasti; in sama harpa, ki pred Višnjim poje prebirana od kerubinskih rok, našla je glas, ušesu všeč vlačuge. © 55 @ In videl sem jih, ki sem živel z njimi, ki lilijo nosili so pred svetom — e, brate, kje je tvoja lilija? I tvoji prsti k njej trepečejo? In njo sem videl, ki sem dal ji dušo: metulj se bil bi zmotil in priletel ji na oko, tako je bilo roža v dneh, ko ljubezen cvela je iz njega; najbolj sem videl njo. (Oko, si motno ? Bolesti išči svoje — noč bo dan in kamen bo kristal.) V nje grob sem videl, v mrak skozi kamen kakor v roževino mi šel je pogled: spodaj je ležala objeta z njim; ha, in tako sta vstala, z rokami preko ram, teles prižetih hitela s tropom sta v omami slepi, in njiju smeh zvenel je preko vsega. Okoli križa je besnelo kolo, po nebu kolo poblaznelih solne, in Babilonka je stopila predenj, ponudila bohotno mu telo. Od studa mi okamenel obraz, ozrl sem se na križ, ki se je zibal, z očmi ujel oči umirajoče — @ 56 @ „Zakaj, povej, si se razpeti dal?“ sem prašal ga s sovražnimi očmi, on mi z ljubečimi je odgovoril — in pal sem v nič pred njim. @ 57 ®> Samogovor. Stoj pred menoj, moj skriti obraz, samo za hip, le kratek čas, naj te spoznam. Nocoj med nama ni srednika, sodnik moj, brez besednika s teboj bom sam. Veš, kaj prenesel sem v teh dneh, zato mi je pogum v očeh, da pretrpim i tvojih vseprodirni soj; daj, naj se, z možem mož, s teboj izgovorim. Naj vidim blaznost svojih sanj, vso bedno ničevost dejanj, vso laž besed. Proklel sem svet in njega slast — še sam od sebe, daj mi oblast, naj bom proklet. @ 58 © Obraza ni. Le glas globin: Proklel si svet, ti, njegov sin? In zdaj si sam? Pa rad bi/očetovo hišo spet s hinavščino: „Oče, i jaz sem proklet!" In — ni te sram? To ni te gnal visoki duh in bil je misli zgolj napuh in samoprid? — je v njo zavit? Vem: nisi hotel teh besed od mene. Zdaj si ves zavzet in trepetaš. Vem: htel roke si krog vratu in htel na srce si medu — zdaj me poznaš! Bi pitano tele jedel rad? te bode svila, ki tvoj brat ® 59 © Zimska noč. Golobica zimska noč svetla krila je razpregla, skozi okno perotnica njena mi na ramo segla. Sije, sije, blizu, daleč, kot je svet širok in dolg, v nje blestenju bi izginil temen nič — kot gladen volk. © 60 © V noč. Čuj, vlaka žvižg od vetra gnan med mrak oblakov in poljan, naraščajoč, pojemajoč — tako moj klic gre v noč-polnoč. Kdo si, ti daljni sosed moj, ki kakor jaz bediš nocoj oko, uho uprto v mrak — si videl, slišal daljen znak? Je vrglo ti nebo odsev? Je dala zemlja ti odmev? Je noč presegla že zenit? Je blizu ali daleč svit? Moj klic raztrgal je vihar, nihče ne bo ga čul nikdar — sam izprašuj se vekomaj, sam si odgovore dajaj! s> 61 © Starec misli. Težko, brate, je življenje, in ni vredno, da ga nosiš, trdi njega so darovi, ne velja, da zanje prosiš. Pil iz čaš sem prerazličnih, od premnogih rok nalitih, nihče ni še pil za mano — nisem puščal polizpitih. Najskrivnostnejša med vsemi je ljubezen; in resnica je med vsemi najsvetlejša, a povsod — na dnu grenčica. Pa da že je vse končano, pa da grob je name legel, pa da Bog veli mi: „Hočeš?“ hlastno po obeh bi segel. © 62 @ O napoj sladko - gorjupi, trpka mešanost življenja! Bitja našega vsa cena v tebi se spočenja, menja . . ® 63 ® IV. Geslo. Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdrobim. ' 2 ) 67 ' 2 ) 5 * Sebi. Kličeš, drevo, mladoletja? Cvetja, petja, z drhtečimi prsti, v mrazove prosečimi kličeš, drevo? Hočeš, srce, razodetja, hočeš razvnetja ponosnega? Dvoma dovolj neizprosnega ti je, srce? Stoj, kot drevo brez zavetja! Višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar, dalj gre oko . . . © 68 © Ribnik. Tiho ribnik vse zrcali, cerkev, hišo in drevo, zvezde zgoraj, spodaj zvezde, dvojna zemlja in nebo. Pojdi, draga, ki te ljubim, ki me ljubiš, tja z menoj, pot gre mimo mirne vode, iz samote gre v pokoj. Šla sta dva po drugi strani, šla sta v sanjah ob valeh — videl dvojno sem ljubezen, dvojno srečo njiju dveh . . . @ 69 s> Metamorfoze. Gre pesem rana, gre preko gozdov in je metulj v vonjavah cvetja, kar iz omamnega objetja jo zvabi orla klic iz zrakov. In že je orel. Visoki brat, glej, i s teboj se nadletavam, s teboj in preko tebe plavam in iz višin grem dalj iskat. Ves nizki svet si pokorim, peroti čezenj razprostiram, mirno z očmi si plen izbiram, nestrpno vrat navzdol krivim. Koga bi si najprej izbral, da dvignem ga, kot Ganimeda? Poeta mar tam krivogleda? Pu — on je še na tleh brez tal. Če bi dramatika prijel, da bi nam vsaj lahko povedal: @ 70 @ I jaz sem svet odzgoraj gledal in videl ničnost naših del. Pa ti tam, doktrinar votlook! Res misliš, da sveta uganko kot zajca vjameš v ozko zanko ? Poglej odtod, kak je svet širok! A vse vas pustim, ki vam srca ne pali žeja večno živa, ki lastni duh vam ne odkriva tajnosti, ker je brez želja. Kdor misliš, da nosi ptiča perot: živ stvor brez hrepenenja se pod nebo ne vzpenja, po prahu, kot črvu, se plazi mu pot. In pesem gre, gre čista spet, ni več metulj in ni več orel, v višinah ji je srd izgorel, in spet brez brata gre čez svet. V večera žarenje se potopi in zore pajčolan objame tenak in gibek njene rame, krog rok in nog se ji lovi. © 71 ® In gre, v plamenih prozornih gori pa sreča z dušo se vlačuge in potolaži njene tuge, srce ji ranjeno pozlati. „0 sestra, čim bolj si ponižana, čim bolj trpljenje te preveva, tem večji žar iz tebe seva, tem bolj si meni približana." In blodna duša dvigne oči: Kdo me tolažiš? — Cuj, zvon: „Zdrava Marija!" — in s tem glasom plava nebes kraljica sredi noči. A pesem gre, brez sestre gre, ni tolažnica, ni Marija, le tiha, tajna melodija, in hrepenenje preko zemlje . . . cg!!§> ® 72 ® Prebujenje. Čuj minute! Trdo kakor kaplje srebrne skozi temine črne minute noči prečute bij 6. Tam krožijo solnca in merijo čas, večno mirna, brezobzirna noč in dan teko preko nas. Mi pa pod njimi se bijemo, vijemo, sijemo, gasnemo, škodimo, hasnimo, v kupe medu in otrova si lijemo, prostor vesoljni z željami prepletamo, večnost v trenotek begoten ugnetamo, z duhom za zadnjimi zvezdami grabimo, grozo izzivamo, v dušo jo vabimo, vriskamo, jočemo — hočemo, hočemo. © 73 © Hiše sedanjosti so le šotori, mi potujoča samo karavana, ali nad našimi poti prižgana fata morgana — gori, varljivka - resnica nam, gori! Kaži nam mesta v cvetoči pokrajini, kupol kipenje v solne skritih sijajini; nam za obzorjem še solnca so tista mlada vsa, čista, le hrepenenja se stolpi so vzpeli, z njihovim svitom glave si odeli, in njih zvonenje vihra čez višave, kot bi iz lin se jim vile zastave, zlate zastave iz zlatih lin. Kogar zvonenje to k sebi zavabi, v blaženi hitel za njim bo pozabi skozi zadušne mrakove globin. Dvigni srce, kdor pomišljaš si v tropi, pa ga v žarenje visoko potopi: vedel ne boš več, da bilo presunjeno kdaj od krivice je kruto; naj je ponižano, naj je oskrunjeno — z zlatom neba bo obsuto. Jezik se tvoj je zapletal jecljaje? Zdaj bo modrosti globoke znanik, roka bo rušila tesne pregraje, @ 74 @ duh se bo prašal: Kje mi je mejnik? Kje so prepadi, da nisem pogreznil se vanje; da jim izderem zadnjo skrivnost? Kje so višine, da nisem povzpel se nanje, da jim poberem najslajšo sladkost? V ktere pustinje še niso prodrli mi glasi? Kje je tujina tak daljna, da nisem ji gost? Tvoje življenje bilo je pozabljeno, neizrabljeno ginilo v globel kot voda na Krasi — zažuborelo bo, v solncu blestelo, sebe in brod bo veselo zibalo, , bodro do morja poti bo iskalo: tam — kot borila bi se za obzorje širom brez konca razlita nebes in morje — večnosti dve, ki nasprot si strmita . . . Padajte zdaj, minute noči prečute trdo na srce moje! Vzbudile ste ga iz sanj, in kakor vi padate nanj, krepko zdaj več ne trepeče, le poje . . . «2S> © 75 'g) Visoki hip. Pil, brate, si iz mnogih čaš razkošje in spoznanje, nalito od različnih rok — povej mi, brate, kaj imaš, da ti zamenja sanje, ki ti si sam jim kralj in Bog? Poznam jih mnogo. Šli so v svet in niso našli dalje, prišli bolj revni so nazaj, pogled jim ozki bil ujet: mrčes, ki v gubah halje meniške menja kraj za kraj. A videl mlade sem oči, kot daljni blisk poletja iskale božjih so čudes: kako oblak čez svod hiti, naročje polno cvetja, da ga izsiplje v zarje kres. s> 76 ■& Visoka, tisočoka noč je z njimi vred strmela in pozabila šteti čas: obstal je zlati ur obroč, in duša je drhtela, in ves kot sneg ji bil obraz. Z objemom enim oči te vesoljnost so prepregle in rekle svetu: „Lep si, stoj In vendar, vendar te roke v življenju niso segle po eni slasti, brate moj . . . ® 77 @ Nočni psalem. Zvezde hite čez visoko polnoč tihe, zlate; škoda zate, duh, kam blodiš obupujoč? Ptič prešumel je plaho gaj do družice; tam — cvetlice: vonj in šepet je obkrožil ves kraj. Pošlji še enkrat k zvezdam oko: svetla cesta v bajna mesta, duš tam hrepenenja pojo. Slušaj navzdol: rodovi dreves, od obzorja daljna morja zlagajo himno nižin do nebes. © 78 © Kakor iz školjke motnjava glasov: dih skrivnosti — ni radosti, ni bolečine, a polno je snov. Sredi vsega razprostri peroti kot dve zarji, in v viharji harpa boš, ki jo prebira Gospod. ® 79 © v. 6 Z vlakom. Odhod. In zažvižgal je vlak skozi mrak. O devojka ti, ob oknu slone, si-li čula ta vrisk, plakajoč skozi nož: o zbogom, domovina!? In kakor ovije se val okrog ob Gra du se lije Ljubljana, vsa z mesecem posejana; boječe se strehe stiskajo, po vrsti križi mi bliskajo poslednji, zlat pozdrav in gasnejo v mraku daljav. Pošastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Mejica teče ob tiru, za njo v polnočnem miru gubijo se polja, s stezami prepeta, tam breza samotna — kraljična zakleta — glej, mesecu kaže srebrni nakit. skal, © 83 -g) 6 * Z gore razgleduje se Mati Marija, ^ kv^L^t^ blesteča, pokojna zre svet pod seboj, L,u^ cCvhtljfa 'blesteča, pokojna razliva svit; Kvasica med drevjem — in tam domačija Le**. /&TUo&A- yte/* *u-^J gozdarja na samem — — In vse za menoj. Pošastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Skrij, mesec, za oblak se skrij, da je ne vidim, kako beži, kako ostaja za mano domovina. S silo neznano si segla mi do duše globin: dozdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako te ljubim globoko . . . Domovina, daj mi.roko, ne beži, ostani pri meni, tesno, tesno me okleni in pel ti bom pesem visoko, pel materi češčeni, kot ni ti še nihče pel; src milijon bom razvnel, uklonil jih tvoji oblasti, @ 84 ® razpalil v dušah strasti bom plemenite, mlade, da radovoljno zaklade najdražje pred-te polože. Zvezde, stopite z zenita strmih višin! Kliče vas sin, ki vse predolgo v srcu mu spita trpka bolest in ljubezen še nema . . . V venec sklenite se, njo naj objema, njo za vekove bolečin. Daj svojo glorijo, jutranja zarja! kličem te sredi polnoči, kličem te z glasom stražarja, ki šteje ure, ko noč leži. Daj svoj škrlat, njo z njim ogrni, ki žalovala v obleki je črni dolge noči, brez nad. Ne beži, ostani pri meni, domovina, tesno me okleni! •© 85 ■a> Pošastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Beži. Vse beži ... Le v dalji planine! Tam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstal — tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: bleste se v daljavi razdrti grebeni, nad njimi, glej, zvezde, čuječni plameni: ko spi naša zemlja, le one nad njo skrbe z menoj, bede nad nočjo. In glej: planine in zvezde gredo z menoj, vse drugo gubi se za mano v pokoj. Z menoj, ve zvezde, z menoj, ve planine! Razširi, raztegni se, krog domovine, razlij se kot morje v brezkončno obzorje, dom moj! Kamor stopi mi noga — na tvojih sem tleh, kamor nese me jadro — na tvojih valeh, kamor hoče srce — pri svojih ljudeh . . . & 86 @ Kam, misel ? Stoj! Pošastno sopihajoč kot demon vlak z menoj gre v noč in še danes v tuji slavi neznanca me tuja zarja pozdravi . . . ® 87 ® Duma. Slišal sem pesem in čul sem glas pojoč, glas moža, kot da je odgovor ženskemu glasu; čul sem, kako je zvenelo moje srce. Pesem moža in odgovor ženski pesmi: Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso, pesem vetra in vej in trave in solnca na travi, pesem hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov — pesem potokov in pesem žit. flV< " Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Ljubil sem jo. Kakor grudi deviške razgaljene duhtele pod solncem so njene poljane razpaljene; potapljal sem se v valove njenih žit, sam, sam s seboj, le z mislimi svojimi skrit v molčeči družbi mladega hrepenenja, mlad, mlad - to se pravi: v srcu vsega življenja. / / / / In vsa širina je z mojimi sanjami snivala, in nebes in gora sta mojim željam se odzivala; škrjanček — pojoča raketa — je pesmi pršil: je čul moje srce, od njega se peti učil? Livada, si videla cvetje moje duše, pa si ga posnela, okitila z njim svoje ruše? / / / __ / / Tvoja roka, moj oteč, zemlje mi lepoto odpirala in — čudo za čudom — zavese prirode odstirala; ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti glasov in družine dreves, in vedela sva, kje kosi mladijo,’ kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi. Na Gregorjevo — oteč, še veš? — se ptički ženili so,* za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala... „Čuješ živ-živ? / 2 .. — . , >> — , — f f, A 93 ' g ) . ,.^-1 4 L 4 / ^ x o yy/ / v / x / ^ To je ,živio — zdaj starešina je mladi napil." Srfiu*,. ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav m mi rekel, naj iščem. Pa — s čudom še v srcu in strahoma — v mejo iskat sem šel, za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel: * in glej "’ tam pod £ rmom ’ P od gabrovim - majh- / nih potic,* s k y »««"/, in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic. M "Pa ne bo 7 jih nazaj več?" — „„Ne, to so vse tebi " J pustili, tt / t 1 / Kar ti si jim trosil po zimi, so zdaj ti vrnili."" O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti: golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastavka v južnem poletju strpeti ne more? na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore. Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo ... moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo ... / / f / / / Siv dan je prišel; razšli smo se vprek in v šir, / / jt" / kamor gnala je sila življenja in srca nemir; ostale pod streho so lastavke v varnem zavetji — med nas je usekalo in nas razteplo po sveti... Jz* »ZJf M* ® 94 ® Mladost je zdaj moja bujno glavo povesila, a misel se tajna je v ptico podnebno vtelesila, ni bila golob več, ki obletava požar, zdaj bila je orel, ki so mu peroti vihar, oči so mu bliski, hiteči v temino-daljino, iskale, našle so; ne doma, vse več: domovino ... Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti. Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš; - ali poljane poznam - čigave so v solncu bleščeče? Pustil si plug in motiko, v zemljo se zalezel, starec, in križ ti na grobu rjavi in poveša se; sin tvoj zaril se je živ pod zemljo - v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih. Cul sem vdovice jok: „Moj Mate, jo, moj Mate!“ Pel je veliki zvon — „Moj Mate, jo, moj Mate!“ *(xsi tre.vt 1*U j C.*, /? ItL&f Hamburk, Hamburk! kliče ji zvon . . . tam ji v smrt omahnil je sin, solze nobene bilo ni za njim, 101 ® tihih cest do božjih mest — tam je sanja vsa bolest. Glej — vesoljstvo spodaj kroži — vse, kar vriska tam, kar toži, se v akord zamolkel spaja, kakor jarka luč prehaja ublažena skoz zavese; tam se duši duša trese in neslišna melodija se iz nje svetlo izvija in spiralo svojo vpleta v harmonijo vsega sveta . . . A kaj dviga labod blestečo perot? Prenesti ne more sam svojega soja. In jaz in moj žar? Suj bliske, vihar! Molče izgorela duša bi moja . . . © 102 © Pripomnje k „Dumi“. »Videl sera čela: kot da jim pod kožo lazijo želve." Komur se zdi ta primera pretirana, poglej n. pr. čelo Dostojevskega. »Nje družina dvojno obleko ima.“ To je posneto po Trubarju, a pozabil sem si zazna¬ movati mesto, kje stoji. »Zdaj starešina je mladi napil. 11 Mlada pra¬ vijo Beli Kranjci nevesti. © 103 © Založba Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Levstikovi zbrani spisi, uredit Frančišek Levec. Pet zvezkov 21 K, v platno vezani 27 K, v pol francoski vezbi 29 K, v najfinejši vezbi 31 K. Maister Rudolf, Poezije. 8°, 130 strani, broširane 2 K, vezane 3 K. Meško Fr. Ks., Mir božji. Enajst povesti in črtic. Broširano 2 K 50 h, vezano 3 K 50 h. — Ob tihih večerih. 291 strani, broširano 3 K 50 h, vezano 5 K. Prešeren France, dr., Poezije. Druga, ilustrirana izdava. Ta lepi spomenik našemu pesniku-prvaku se s svojimi krasnimi ilustracijami druži z najlep¬ šimi izdavami prvih pesnikov drugih narodov. 4°. 5 K, v platno vezane 6 K 40 h, elegantno v usnje vezane 9 K. — Poezije. Ljudska izdava 1 K, v platno vezane 1 K 40 h. Ruska moderna. Oorkij, Andrejev, Skitalec, Bunin, Čirikov. Novele in črtice. Prevela Minka Go- včkarjeva. 400 strani, broširana 4 K, elegantno vezana 6 K. Schelnigg J., Narodne pesmi koroških Slovencev. 16°, 463 strani, 2 K, elegantno vezane 3 K 30 h. Sienkiewicz H., Rodbina Polaneških. Roman z mno¬ gimi lepimi podobami. 3 zvezki, broširani 10 K, lično vezani 16 K, skupaj vezani 13 K. Roman obravnava duševni spor na ozadju poljskega družab¬ nega življenja z realistično vestnostjo in umetniško objektiv- Založba Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg V Ljubljani. nostjo. Sienkiewicz ni „modern“ glede svetovnega in življen- skega naziranja, pač pa glede finosti v opazovanju, v uporab¬ ljanju vseh pomočkov pristno umetniškega označevanja in ute¬ meljevanja, dalje v pripovedni umetnosti, ki vedno pušča za seboj vtisk največje resničnosti. — Mali vitez. Roman iz poljske zgodovine z mno¬ gimi lepimi podobami. 3 zvezki, broširani 7 K, lično vezani 9 K 50 h. „Mali vitez" je zadnji zvezek velike Sienkiewiczeve trilogije zase popolnoma sklenjen roman, pri katerem čitatelju ni treba poznati prejšnjih dveh. Izredno zanimivo so opisani čudoviti dogodki junaškega polkovnika Mihaela Volodijevskega v stra¬ hovitih bojih poljske ljudovlade proti upornim kazakom, Ta- tarjem in turški sili. Kako je Sobieski oblegal Katnenec in osvojil tujrški tabor pri Kocimu (1674), to se pripoveduje s toliko močjo, da svetovna književnost nima nič podobnega. Šorli Ivo, dr., Pot za razpotjem. Roman. Lično vezan 3 K. — Novele in črtice. Lično vezane 3 K 60 h. Stritar Jos., Zbrani spisi. Sedem zvezkov 30 K, v platno vezani 38 K 60 h, v pol francoski vezbi 43 K 40 h. Tavčar Ivan, dr., Povesti. Pet zvezkov po 2 K 40 h, v platno vezani po 3 K, v pol francoski vezbi po 4 K 20 h. Vsebina: 1. zvezek: Ivan Slavelj, Med gorami 1. dr. — 2. zvezek: Otok In Struga, Soror Pia i. dr. — 3. zvezek: Ivan Solnce, Grajski pisar. — 4. zvezek: Tiberius Panno- nlcus, Vita vitae meae. — 5. zvezek: Mrtva srca, 4000.