TRGOVSKI UST
Časopis za tr gr o vi n o, industrijo in obrt.
jlrcdnišivo in upravništvo jc v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
leto vm.
Telefon St. 552.
LJUBLJANA, dne 17. oktobra 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 122.
Naša trgovska pogodba z Avstrijo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je obenem z uveljavljenjem pogodbene carinske tarife za uvoz izdelkov avstrijske pr oveni jence v našo državo stopila v Avstriji dne 16. septembra t. 1. na podlagi naredbe avstrijske zvezne vlade z dne 16. septembra, drž. zak. št. 345, tudi pogodbena tarifa za uvoz blaga iz Jugoslvije v Avstrijo v veljavo. To uveljavljenje je izvedla avstrijska vlada na podlagi zakona z dne 20. decembra 1924 in zakona z dne 30. julija 1925, št. 284.
V	tej pogodbeni tarifi se nahajajo deloma znižane, deloma vezane carinske postavke za uvoz vseh glavnih izvoznih predmetov iz naše države v Avstrijo. Carina na pšenično moko in zdrob znaša 3 zlate krone k carini na pšenico. Carina na pšenico pa je sedaj določena za dobo od 16. do 31. oktobra z 0.70 zlatih kron za 100 kg. Za severne kraje Slovenije so iz te tarife posebno važne postavke za fino namizno sadje, kakor tudi za sadje za industrijsko predelavo, carinske postavke za sočivje, povrtnino in krompir, sveže cvetlice, hmelj, živino, prašiče in perutnino, ki pridejo vsi kot izvozni predmeti tudi za Slovenijo v znatnem obsegu v poštev. Za vinorodne kraje Slovenije so važne določbe glede uvoza vina brez razlike na alkoholno vsebino iz mariborske in ljubljanske oblasti po znižani carinski postavki 30 zlatih kron za 100 kg. Kontingent za uvoz takega vina je določen s 40.000 hi belega in 40.000 hi rdečega vina. S tem je izpolnjena dolgoletna želja vinogradnikov, da se jim omogoči nazaj pridobitev avstrijskih tržišč. Po naredbi finančnega ministrstva št. 14.000/1924 je uvoz vina vezan na uvozna dovoljenja. Uvozna in izvozna dovoljenja daje v Avstriji »Zentralstelle fiir Ein- und Durch-fuhrbevvilligungen« (Wien IT., Mar-xergasse 2) (brzojavni naslov: Ead Wien), ki ima svoje podružnice v Linču, Solnogradu, Innsbrucku, Feld-kirchnu, Gradcu in Celovcu. Zbornica opozarja eksporterje vina, da je bilo v posebnem zaključnem protokolu sklenjeno, da se bodo uvozna dovoljenja izdajala prosilcem brez razlike na to, ali so avstrijski, odnosno jugo-slovanki državljani, kakor bodo prošnje vložene.
Med nadaljnimi važnimi določbami pogodbene tarife je omeniti znižano uvozno carino na mineralne vode in na bučno olje, ki se producira poseb-n° v mariborski oblasti, dalje na meso in mesne izdelke, sadne konzerve in strojilni izvleček. Posebne postavke so predvidene za izdelke ribniške domače industrije »suhe robe«, kakor tudi sitarstva, dalje za domačo žeb-ljarsko industrijo iz Krope ter za nekatere produkte kemične industrije.
Uveljavljenje pogodbene tarife za uvoz iz naše kraljevine v Avstrijo pri nas dosedaj iz neznanih razlogov še ni bilo objavljeno.
Določle splošnega dela trgovske pogodbe, kakor tudi sporazuma o živalskih boleznih, sporazuma o paši,
o	obmejnem' prometu, o potih in mostovih, električnih napravah, regula-eiji Mure, ribolovu in o izkoriščanju vodnih sil ter o turističnem prometu še niso stopile v veljavo, ker jih obojestranski parlamenti še niso odobrili. Podrobne določbe pogodbene tarife so interesentom v zbornični pisarni na razpolago.
Naša industrija in neposredni davki.
Poročilo tajnika g. inž. M. Šukljeja na glavni skupščini Zveze industrijcev.
Dohodki iz neposrednih davkov tvorijo prilično deseti del vseh dohodkov državnega proračuna. Razume se, da je industrija deležna še drugih davčnih bremen. Nikake druge dajatve pa nas ne zadenejo tako občutno in ne povzročajo toliko upravičenih pritožb, kakor bas neposredni davki, ki primejo posebej vsako podjetje, vsakega moža. Naše pritožbe gredo proti veljavnim zakonskim določbam o neposrednih davkih, ob enem pa tudi proti praksi iz-terjavanja teh davkov. Znano dejstvo je, da je Slovenija preobremenjena z davki, da takih bremen ne more znositi in da nas ta bremena potiskajo od leta do leta na nižjo stopnjo gospodarske moči. Pa vendar uvaja vsak nov finančni zakon in skoraj vsak zakon o proračunskih dvanajstinah še nove forme neposrednih davkov. Ko je dvanajstinski zakon iz meseca aprila 1925 vendar prinesel neke olajšave glede posebne pridob-nine, je z istim mahom podvojil invalidski davek, na novo uvedel vojno-komorsko doklado ter davek telesnih delavcev. Tako sta nam letošnja dva-najstinska zakona vzela znatno več nego sta nam dala.
Meseca septembra 1924 in zopet meseca januarja 1925 nas je poklicalo ministrstvo financ na anketo o načrtu zakona o neposrednih davkih. Anketa se je zlasti pečala s posebno pri-dobnino in je formulirala predloge predstavnikov vseh gospodarskih panog, ki so po tem davku tangirane. Ko je generalna direkcija neposrednih davkov meseca marca 1925 dala obravnavani načrt zakona v tisk, je pridržala prvotno besedilo načrta, ne da bi upoštevala predloge ankete. Ta načrt zakona, tretji po vrstnem redu, se je od prvih dveh načrtov razlikoval v tem, da ne vsebuje davka na delo in davka na imovino, dočim pridržuje ostale naše forme direktnih davkov. Sicer pa se ta načrt ni obravnaval v narodni skupščini, marveč je ministrstvo financ priredilo četrti zakonski projekt, ki je po časniških : vesteh pasiral ministrski svet in se predloži parlamentu. Novi projekt nam žal ni bližje znan. V splošnem smatramo, da nam davčni zakon, ki enotno velja za vso državo, ne more poslabšati sedanjega položaja. Ne moremo pričakovati, da bi narodni poslanci pristali na to, da se narod v ' celoti udari s tako visokimi davki," kakor jih sedaj plačujemo mi.
Izkušnja nas uči, da ne smemo preveč naglašati zahteve po izenačenju davčnih zakonov, ker smo doživeli, da so se pač na Slovenijo raztegnile davčne in taksene dajatve, ki so veljale v kraljevini Srbiji, niso se pa istočasno reducirali prejšnji naši davki, ki jih Srbija ne pozna, tako da nam postopno izenačenje prinaša le občutno škodo.
Pa niti pravilno splošno izenačenje davčnih zakonov nam ne more dati pravipnega razmerja, dokler se izterjevanje davkov vrši pri nas na vse strožji način, nego v ostalih delih kraljevine.
Finančni delegaciji v Ljubljani načeluje odličen strokovnjak in spreten administrator, ki si je od početka sem stavil nalogo ohraniti nedotaknjen
uradniški aparat s starimi dobrimi tradicijami. Ta uradniški aparat po starem kopitu bi morda z vestnim svojim poslovanjem mogel služiti za zgled vsemu uradništvu naše finančne uprave, pričenši pri upravi monopolov. Ob enem pa naj predstavlja nek unikuin, nek anahronizem, ki nima eksistenčne pravice niti eksistenčne možnosti.
Kakor finančna delegacija od svojih uradnikov zahteva rigorozno izvrševanje zakonskih predpisov in brezobzirno izterjevanje davkov in
nacij. Obeta se nam enoten zakon o neposrednih davkih in mogoče je ce-
lo,	da se v doglednem času uveljavi. Pripravljeni pa moramo biti na to, da se taka preuredba še ne izvrši in da moramo še dalj časa prenašali davčni jarem sedanjih neposrednih davkov. Zato moramo tudi danes z vso odločnostjo priglasiti naše poglavitne zahteve, ki so:
1.	Davčna lestvica za dohodnino naj se prilagodi sedanjim valutnim razmeram. Minimalna zahteva je, da se
davčnih zaostankov, tako si je sama j sedanja davčna lestvica bere v dinar-
nalagala bolestno skrupuloznost v tolmačenju in izvedbi starih davčnih zakonov. S tem je morda res zagre- ; šila neodpusten greh nad našimi slovenskimi kraji.
Stvarno je manjšega pomena, da se' pri nas vršijo žepne rubeži ob asistenci žandarskih bajonetov. Sicer so se j menda naši davčni elevi svojčas učili j
o	možnosti uporabe oborožene asi- j stence v slučaju davčne pobune in j splošnih neredov. Danes niso naše j prilike tako poostrene, da bi trebalo ; klicati orožnike, ki so morda potreb-nejši v Rajhenburgu in v Novem mestu. Toda, da moramo danes, leta 1925. zahtevati, da naj se bere davčna lestvica za dohodnino v dinarjih ! in ne v kronah, ne v prepovedani va- j luti, je anomalija, ki jo je zakrivila j naša finančna delegacija. Priznava- i mo, avstrijski davčni zakoni so bili j skrbno pripravljeni in so se mogli • pravilno izvajati. Davčni zakoni pa, j kakoršne smo prevzeli iz stare mo- j narhije leta 1918., ne malo niso več i zaslužili take pohvale. Leta 1925. so ’ se specijelni davčni nalogi nadome- ! stili s kumulativnimi in že takrat je j prišla davčna evidenca v popoln ne- j red. Neurejene vojne prilike so j povzročile razne pribitke in davke j na vojne dobičke, ki se sicer za časa j same vojne niti iztirjali niso, ki pa so nas s polno težo zadeli še v pozna mirovna leta. Pravilno bi bilo, da so se avstrijski davčni zakoni, ki naj bi ve-; Ijali za Slovenijo, očistili vojnih pri- j veskov in spravili v sklad z našimi dejanskimi prilikami, zlasti v sklad s . spreminjajočo se valuto. Valutne per- j turbacije so zahtevale elasticiteto v i uporabi zakonskih določb in ne tisto , dobesedno izpolnjevanje vseh prevze- j , tih davčno-zakonskih novel in vojnih dekoracij k starim davčnim oblikam.
Pri taki metodi je naravno, da so j se deželne doklade kratkomalo inka- : merirale, da so se tedaj avtonomni j ; dohodki pokrajin ali oblastev, dol o- j čeni čisto specijalnim lokalnim svr- i i ham, vrgle v veiiki skupni kotel. Po- j ! sledica je, da naše bivše deželne, j okrajne in občinske ceste propadajo, j I dasi bi se mogle.z razmeroma malimi j ; sredstvi držati v redu, dočim se v j ; južnih krajih vršijo velike in pač po- j i trebne investicije na račun tekočih i j državnih dohodkov. Res je narodna j | vlada v Sloveniji prostovoljno vrgla j | iz rok tudi vse dobrine iz prejšnjega j ■ sistema in sama zapustila pripose- j s stvovane postojanke deželne avtono- j \ mije ter se s tem odrekla lastnim | davčnim dohodkom. Ni pa bilo neob-hodno potrebno, da ji naša finančna delegacija sledi na tako pot. Tem višjo hvalo bi si bil zaslužil pogum prvomestnika naše davčne uprave, da je bil črtal deželne doklade ter tako aserviral potrebne davčne vire deželi ali njenim dedičem, ljubljanski ali mariborski oblasti.
Morda je bilo že preveč rekrimi-
jih in ne v bivših kronah. Dohodnina z državnimi pribitki naj bo prosta invalidskega davka in vojno-komorske doklade.
2. Stopa za hišno - najemni davek naj se zniža na največ 10%. Veljavnost davčnih olajšav iz uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj naj se podaljša za nadaljna tri leta do konca leta 1928.
3. Iz podstave za invalidski davek in vojno - komorsko doklado naj se izloči oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki izvira iz inkameriranih deželnih doklad.
Povišanje ležarine in dostava vagonov.
Naša Zbornica za trgovino, obrt in j industrijo je naslovila na direktorja državnih železnic g. dr. Borka naslednjo vlogo:
»Podpisani zbornici je čast opozoriti Vas na dejstvo, da je izzvala na-redba o ogromnem povišanju ležari-! ne v krogih naših eksporterjev veliko i nezadovoljstvo, da posega železniška i uprava po takem represalnem sred-| stvu in ga uveljavlja za celo državo, j ne da bi upoštevala posebne prilike, i ki vladajo v tem oziru v Sloveniji, i kjer niso dali interesenti za tako po-i višanje nikakega stvarnega povoda.
| Ni nam potreba povdarjati, da ima i eksporter, ki je navozil blago v bližino železniške postaje, ves interes ; na tem, da vso prodano robo takoj ! ekspedira ter da se izogne nepotrebnim pristojbinam, ki mu že itak pičli 1 dobiček pri lesnem eksportu še bolj zmanjšajo in lahko napravijo celo lesno trgovino nerentabilno.
Sedanji položaj povzroča v krogih lesne trgovine popolno nesigumost, j ker železniška uprava ne prevzema nikake odgovornost, da bo naročene vagone, posebno pa specijalne vagone, stavila interesentom pravočasno na razpolago. Stalno se ponavljajo primeri, da stranke, ki so naročile vagone in nato v dobri veri dopremi-le blago na železniška ležišča, ne dobijo pravočasno naročenih vozov in zapadejo vsled tega ležarini. Zato Vas prosi podpisana zbornica, da blagovolite v interesu naše eksportne trgovine posvetiti vprašanju točnega dostavljanja naročenih vagonov posebno pažnjo ter narediti vozovnemu vodstvu, da z rednim dostavljanjem polnega števila naročenih vagonov olajša situacijo, dokler traja sedanja pretirano povišana ležarina.
Izvolite, veleštovani gospod direktor, sprejeti itd.«
Prepričani smo, da bo g. direktor to predstavko zbornice v polni meri upošteval, da se vsaj deloma omili položaj, v katerem se nahaja naša trgovina zbog tako neznosnega povišanja ležarine!
Merkurjev j o ur fix.
Da doseže čim ožje stike med svo- j jim članstvom, se je Trg. društvo Merkur« odločilo prirejali za 1 svoje članstvo talne sestanke, kjer bi se brez programa govorilo o aktuel-niti stvareh. Namen je pri tem, združiti prijetno s poučnim, t. j. poleg za,- , bave prirejati tudi poučna predava- ! nja.
Prvi tak sestanek se je vršil v če- | trtek dne 8. oktobra ob pol 9. uri zvečer v posebni sobi restavracije Slon , katerega se je udeležilo okoli 50 članov. Sestanek je otvoril društveni predsednik g. dr. Windischer, ki je uvodoma poročal o društvenem sklepu glede prirejanja teh sestankov in da je danes prirejen ta sestanek poskusoma, da se vidi, je li za to dovolj zanimanja. G. predsednik je konstatiral, da je udeležba za prvi večer prav lepa, osobito, ker društvo za stvar ni delalo nikake posebne reklame ter je vse udeležnike imenom društva prav iskreno pozdravil. Nato je g. predsednik poročal o pomenu takih večerov in povprašal navzoče, ali želijo, da se prirejajo mesečno enkrat ali dvakrat in ali naj bodo ti večeri vedno v enem lokalu ali pa naj se lokal menja. Omenjal je pri tem, da se večerov lahko udeležujejo poleg članov tudi njihove rodbine in pa sorodniki. — V nadaljnjem je g. predsednik poročal o zadovoljivem in razveseljivem delovanju društvenih kulturnih odsekov. Tako je omenjal, da je prijava v učne tečaje zelo zadovoljiva in da se ti tečaji v kratkem prično, nadalje, da uspešno deluje pevski zbor in godba in da se je v plesni tečaj prijavilo prav lepo število interesentov, med lemi zelo veliko število novincev. Glede poučevanja srbohrvaščine je g. predsednik omenjal, da se bo poučevala tudi letos brezplačno, če se prijavi najmanj 20 interesentov.
Razvila se je nato prav lepa debata, ki je dokazala, da je članstvo z uvedbo stalrjjh članskih sestankov zadovoljno. Vsi govorniki so se izjavili za menjanje lokala in pa, da naj se prihod nji članski sestanek vrši v četrtek, dne 5. novembra v restavraciji pri M i k 1 i č u, kakor tudi, da naj na tem sestanku po možnosti sodeluje društveni pevski zbor in orkester. Na tem sestanku naj pade tudi končna odločitev, kolikokrat naj se sestanki prirejajo na mesec.
Ta prvi sestanek je imel predvsem informativen in poskusni značaj, vsled česar se za enkrat ni razpravljalo še
o	ničemer važnem. S takimi razgovori in predavanji se prične šele prihodnjič.
' Uvedba je zelo lepa in koristna in ji želimo popoln uspeli, članstvu pa priporočamo v njih lastnem interesu čim številnejši poset. Združuje se prijetno s koristnim, članstvo se med seboj spoznava in to more roditi le najboljše uspehe. Pa še nekaj. lrgo\-
1116 delavec kot plačilo bodisi v gotovini, bodisi v naravi za svoje redno delo, ne glede na to, ali se izplačuje zaslužek za Dosega tega pa je mogoča le, če bo >' gotovo število ur dnevnega ali nočnega
dela.
Plačilo za delo, ki se opravlja preko dogovorjenega števila ur dnevnega ali nočnega dela, ne spada v osnovo za odmero. Zaslužek za če/urno delo je torej davka prost.
Plačilo v iiarayi, bodisi da se daje kot stanovanje, hrana, kurjava, razsvetljava, obleka itd., bodisi kot kaj drugega, če ie izrečno dogovorjeno, ocenijo davčna oblastva po krajevnih razmerah. Delavci v industrijskih, gradbenih in njim sličnih podjetjih plačujejo davek samo od dogovorjenega zaslužka v denarju in od denarne vrednosti, eventuelno pogojene hrane, ne pa tudi od drugih naturalnih dajatev, čeprav so tudi te pogojene.
Vrednost dogovorjene hrane se mora gibati pri vseh telesnih delavcih med 240 in 480 Din mesečno, vrednost stanovanja (z morebitno kurjavo in razsvetljavo) pa med (50 in 120 Din mesečno.
5. DELODAJALČEVE DOLŽNOSTI.
Po zakonu jamčijo delodajalci za plačevanje davka svojih telesnih delavcev.
Iz tega določila izvaja navodilo za delodajalca obsežne dolžnosti. Glede teh dolžnosti deli navodilo delodajalce v dve skupini:
a) industrijska, tvorniška, gradbena in podjetniška podjetja, hotele, restavracije, veletrgovce (trgovce na »debelo« ali na »debelo in na drobno«);
b) ostala trgovska, obrtniška in druga podjetja, ki niso navedena pod a).
Delodajalci pod a) so dolžni pobirati davek neposredno ob izplačilu po seznamu, ki mora imeti sledeče razpredelke:
1. zaporedna številka;
2. ime in priimek;
S. stalno bivališče;
4. dnevni zaslužek;
5. za kateri čas je zaslužek izplačan;
6. skupna vsota izplačanega zaslužka;
7. odtegnjeno:
a) 3'3% davka in državnih pribitkov:
b) .. . % samoupravne doklade na 0'50 Din neposrednega davka
od 100 Din zaslužka;
8. opomba.
(Konec prihodnjič.')
stvo je med vojno in po vojni zelo mnogo izgubilo na ugledu in tega je treba pridobiti zopet za vsako ceno.
trgovstvo samo svoj stan dovoljno spoštovalo, se izpopolnjevalo in med seboj poznalo!
iMtifMMi-i iiMMrrMMi-MnniiriBr rimnrinri irmniiiBur ~rr- v-«r,r. v- . j
Davek na zaslužek telesnih ! delavcev.
Zakon o proračunskih dvanajstinah za ; mesece april—julij 1925 nam je prinesel S izza dne 1. aprila nov davek, ki obre- j menjuje zaslužek telesnih delavcev. Določila tega zakona so 'vsebovala glede davka na zaslužek telesnih delavcev marsikatero trdoto, katere so se na prizadevanje gospodarskih krogov z zakonom c proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925 vsaj neko* liko omilile, kakor smo že svoječasno poročali.
Za odmerjanje in pobiranje tega davka je generalna direkcija neposrednih davkov izdala izčrpno navodilo, katero je delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavila v Uradnem listu« št. 95, z dne 12. oktobra t. I. Bistvena določila teh navodil, kolikor zadevajo telesne delavce v službenem odnosu, podajamo v nastopnem izvlečku:
1. DAVČNA DOLŽNOST.
Telesni delavec, ki je dolžan plačati davek na zaslužek telesnih delavcev, je ,vsakdo ne glede na značaj posla, katerega vrši, ako opravlja pretežno fizična dela in ako ne prejema zaslužka od države, nego od privatnih oseb ali naprav. Navodilo še vzgledoma navaja, koga je pri tej definiciji smatrati za telesnega delavca. Po navodilu je dolžna plačati davek vsa hišna služinčad (posli), vse vrste kmetijskih dninarjev, delavci vseh rokodelskih obrtov v državi, delavci vseh vrst trgovskih obratov in podjetij (trgov-
ski pomočniki, vajenci, učenke), delavci v vseh privatnih obratovalnicah in napravah, tvorniški delavci, delavci v gradbenih podjetjih in delavnicah in delavci transportnih podjetij,
2. DAVČNE OPROSTITVE.
Davka so oproščeni telesni delavci v službi privatnih oseb in naprav:
a) katerih zaslužek znaša manj nego 5000 Din na leto, dalje
h) oni, ki so stari izpod 18 let ali nad 65 let. Davka so še oproščeni sezonski kmetijski delavci (dninarji) ne glede na višino zaslužka.
3. DAVČNA IZMERA.
Od 100 (sto) Din zaslužka znaša:
a) državni davek in drugi državni pribitki 2 (dva) Din;
b) invalidski davek 0'50 Din;
c) izreden državni pribitek 060 Din;
č) vojaško-komorska doklada 0'20 dinarjev.
Skupaj torej od sto dinarjev zaslužka 3 30 Din (tri dinarje in trideset par).
4. DAVČNA PODLAGA.
Davek se odmerja od letnega zaslužka. Za zaslužek se smatra vse, kar prej-
O reformi zakona o zavarovanju delavcev.
(Konec.)
Pripomniti moram tukaj tudi lo, da zakon izključuje ustanovitev podjetniških blagajn, dasi bi se mogli z omo-gočjitviio takih blagajn v socialnem oziru doseči mnogi ugodni uspehi. Menim, da ni bilo za ukinitev podjetniških” blagain nobenih razlogov, razen samo teoretični razlog enotnosti organizacije zavarovanja Zakon bi se moral potemtakem reformirati v tej smeri, da bi bilo pod gotovimi pogoji dovoljeno ustanoviti podjetniške bla-gaino. seveda pod kontrolo splošnega zavarovanja.
Nadalje bi se morala nuditi možnost, da bi stalni nameščenci mogli v okviru splošnega zavarovanja imeti svoje posebne blagajne, za katere bi sorazmerno s svojim boljšim gmotnim položajem in z ozirom na večje zahteve mogli tudi vplačevati višje prispevke. Danes obstoji ta možnost v okviru društva Merkur , toda tu so konflikti stalno na dnevnem redu in po mojem mnenju leži vzrok za to stanje samo v tem, ker hoče Merkur na osnovi ravno tako visokih prispevkov, kakor se plačajo v delavskih blagajnah, nuditi svojim članom znatno višje podpore. Ta kategorija zavarovanja bi mogla plačati več za zavarovanje, zato bi pa naj tudi več dobila. Tudi tukaj bi se moralo opustiti kruti teoretično princip enotnosti zavarovanja, ki je izveden v sedanjem zakonu in bi se moralo vpostevati faktične razmere baš v interesu socialnega zavarova-nja.
Najostrejša kritika je naperjena proti organom, kateri izvršujejo socialno zavarovanje, proti okrožnim uradom in Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev. Tudi tukaj prehajam na formalno stran zakona. Zakon bazira na strogo centralističnem principu čvrste Organizacije. Ta princip pa ne odgovarja niti našim organi-zatornim razmeram, niti naši psihologiji. Ta princip bi bil mogoče dober za Prusijo, toda pri nas ni tega duha in vsaka organizacija, katero preveva tak nasproten duh, mora naleteti na težkoče in se ne more uveljaviti. Poleg tega se mora imeti pred očmi tudi dejstvo, da razvoj socialnega zavarovanja ni bil v vseh naših krajih enak in potemtakem ni bilo enako tudi ne pojmovanje in razpoloženje nili na strani poslodavcev, niti na strani delavcev. Tu se je napravila velika hiba in mislim zopet samo radi tega, da se je vzdržalo princip enotnosti. Ta hiba je tudi vzrok, da se mora administracija zavarovanja stalno boriti z ogromnimi težavami, ki se kažejo predvsem pri velikih upravnih stroških. Ti stroški varirajo okoli 18%, so pri nekaterih uradih padli na 10%, toda zato se dvigajo pri nekaterih skoro do 30%. Brez dvoma, da morajo tako ogromni stroški uprave izzvati nezadovoljnost in da se mora tukaj izvršiti temeljita sanacija. Smatram pa za svojo dolžnost, da izražam tukaj tudi ukor onim poslodavcem, kateri so sprejeli dolžnost, da v okrožnih uradih odnosno pri Osrednjem uradu zastopajo interese poslodavcev. Baš v pogledu upravnih stroškov bi mogli ti zastopniki marsikaj popraviti. Toda na žalost so zastopniki poslodavcev, rekel bi, skoro večjim delom nemarni, ne prihajajo na seje, ne brigajo se za posle urada in potem tožijo, da delavski zastopniki delajo vse, kar hočejo.
V	ravnateljstvih so delodajalci in delavci paritetno zastopani. Toda opaža se povsod, da skoro ni seje, na kateri bi bili prisotni vsi delodajalci. V tem oziru leži velika krivica na strani
LISTEK.
Dr. Rudolf Andrejka:
K zgodovini tujskega prometa.
INadalicvame )
Tako je razumljivo, da si je deželni odbor kranjski v seji z dne 24. julija 1912. na predlog poslanca Pibra osvojil sklep, s katerim naroča deželnemu odboru, naj »uvažuje, ali hi im5 kazalo organizacijo pospeševanja tujskega prometa na Kranjskem po vzoru deželnega zavoda za pospeševanje obrti ali ua drug primeren način spraviti pod nadzorstvo dežele.«
V	toku leta 191$. je deželni odbor pripravil vse potrebno v smislu tega sklepa, posebno v prizadetem odboru Deželne zveze samem; ustanovitev deželnega zavoda se namreč ni mogla vršiti dokler jo Zveza še obstojala kot društvo, torej kot prostovljna, svobodna, čeprav že močno subvencionirana in zato v.e tudi odvisna združitev. Po sklepu društvenega odbora se je potem dne 22. decembra 1913. v resnici vršil pod predsedstvom dr. Papeža zadnji občni zbor društva »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem«, na katerem so delo-
ma osebno navzoči, deloma po poobla- J stilih zastopani odborniki z veliko večino sklenili prostovoljni razhod društva ter ustanovitev deželnega zavoda: »Deželna zveza za tujski promet in tu-listiko na Kranjskem, za afilirano mu Deželno centralo za domovinsko varstvo v vojvodini Kranjski« po vzoru tirolske- -ga »Landesverbanda fiir Fremdenver-kehr . Utemeljveali so ta razhod s tem, da se z deželnim zavetdom zasigura organizaciji večja stabilnost in da se jo osamosvoji od zasebnih mnenj in uplivov ter od »opozicijonalnili stvorov«, ki se lahko uveljavijo v vsakem društvu ter ondi zadobe večino. Politični vplivi, ki so silili društvo nedvomno k tem koraku, so bili močnejši od glasov onih, ki so poudarjali da se odtegne s tem organizaciji zdrava podlaga prostovoljnega in zato idealnega sodelovanja širokih tujsko prometnih krogov in da je ravno kritika in opozicija potreben element za zdravi razvoj vsake združitve.
Na podlagi sklepa občnega zbora soj je začetkom leta 1914 proglasil prostovoljni razhod društva »Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem« ter se osnoval dne 7. januarja 1914 zgoraj omenjeni deželni zavod. Predsednik,
pravilnejše načelnik, mu je bil deželni glavar dr. Šušteršič, podpredsednika dr.
I. truden in dr. Prannseis, za člane, pravilnejše za sosvetnike, pa je imenoval deželni odbor med drugim gospode: Jankota Benedika, Florjana Janca, prof. Evgena Jarca, Otona Grebnica, Miho Černeta, 1. Kendo v Kamniku, grofa liarbota. Ivana Pibra, Andreja Perkota, dr. Vladimira Pegana, Avguština Zajca itd. Osnoval se je še poseben direktorij, obstoječ Iz gospodov: dr. Papeža kot načelnika, dr. Krisperja, dr. Gregoriča in
II. Lindtnerja. Za načelnika deželne centrale za domovinsko varstvo je bil imenovan kanonik dr. T. Gruden.
Nova organizacija je bila torej izvrstna. A še predno je pričel nov deželni zavod prav delovati, je tik ob začetku poletne sezone prekinila njegovo delovanje in celoten razvoj _ tujskega nrometa na Kranjskem turobna tromba svetovne vojne. Precejšnje število tujcev, posebno inozemcev, ki je bilo julija 1914 že na Bledu in na Gorenjskem, je že ob prvih znakih vojnih napovedi) na naglo zapustilo naše kraje, v katerih je za mnogo let utihnilo vse veselje poletnega letoviškega vrvenja. Ko se je 1. 1915 Pr'(^a še vojna z Ttalijo v neposredni bližini
gorenjskih letovišč, so pa ta docela onemela. Zveza je zaman skušftla omiliti vedno raztoče težave aprovizacije, vedno večje zahteve in objestnosti vojnih komand, ki so spreminjale hotele in zdraviliške domove v bolnišnice, vile pa v vojna skladiSč ter utesnjivale vsako -svobodno gibanje v deželi, proglašeno za vojno ozemlje. Propadale so tujsko-prometne naprave v Vintgarju in pri Savici, propadlo je sankališče Belvedere, kopeli Danica in Jasna. Tujski promet se je izražal le v dohajanju in paševa-nju objestnih pruskih in mažarskih čet ali pa v žalostnih sprevodih ubogih ruskih, srbskih in italijanskih ujetnikov.
Subvencija mesta Ljubljgne je izostala, podpora dež. odbora se je na polovico skrčila. Zvezni tajnik Karl Govekar je bil poklican v vojno službovanje. Tou-rist-Office na Miklošičevi cesti 8, ki ni imel nobenega pomena več, se je zatvo-ril dne 6. novembra 1914. Zvezina pisarna se je preselila v odvetniško pisarno g. dr. Krisperja, kjer je uradovala le od 2. do 3. ure popoldne i,n še tu skoraj brez poseta strank. Dne 1. februarja 1915 se je lokal na Miklošičevi cesti 8 sploh odpovedal in se je ves inventar »Zveze« preselil v zasebne prostore.
nmmii lunaiju Mnmnman«8>at» i
r*• MMV«aK> t.
poslodavcev in tu ne more pomagati nobena reforma zakona, ampak samo jaeja vestnost delodajalcev napram skupnosti in trezno razumevanje dolžnosti, katero so prevzeli njih zastopniki.
Da reasumiram svoja izvajanja: Mislim, da bi se samo za nezgodno zavarovanje izvedlo in obdržalo strogi 'princip centralizacije, dočim hi se za bolezensko zavarovanje morala dati okrožnim uradom popolna samostojnost, toda tako, da hi vse dobre in slabe strani njih uprave obremenjevale izključno njih, a ne skupnosti zavarovanja. Na ta način bi se v večji meri zainteresiralo tako delavce, kakor tudi delodajalce, ker bi od delovanja dctičnega urada bilo odvisno, ali bo prispevek za bolezensko zavarovanje večji ali manjši. Vsaki primanjkljaja hi v obliki povišanja prispevkov obremenjeval samo njih, njim bi pa prišla tudi v korist dobra uprava, in to v obliki znižanja prispevnega ključa.
Povedal sem v kratkih potezah to, kar mislim, da se mora reformirati in o čemer sem prepričan, da se da hitro reformirati. Te reforme so dvoje vrste: ene se tičejo spremembe zakona samega in so odvisne od Narodne skupščine, druge, kakor n. pr. sprememba nevarnostnih tahelic, sme izvesti minister za socialno politiko v lastnem delokrogu. Tako ene kakor druge reforme so nujne in potrebne po mojem mnenju tudi v interesu socialnega zavarovanja samega. Ničesar^ ni treba odvzeti delavcem, ni treba poslabšati sedanjega položaja, izvršiti je treba reforme samo v tem smislu, da se z manjšimi stroški dosežejo isti cilji, t. j. da se da izvesti zavarovanje socialno slabih in da se iz tega zavarovanja izloči vse, kar ni dobro, tako kakor za delavca, za gospodarja. Zbog tega predlagani sledečo resolucijo:
III. gospodarski kongres v Beogradu sklene po zaslišanju referata o vprašanju zakona o zavarovanju delavcev: 1. Zakon o zavarovanju delavcev se mora reformirati tako, da se pri-ttbdržanju njegovega značaja kot socialnega zakona, bremena tega zavarovanja znižajo na minimum potrebne mere. Ta reforma se ima izvesti: a) z ozirom na obseg oseb, ki so podvržene temu zavarvoanju, tako, da se izločijo vse osebe, katere po svojem materijelnem položaju ne potrebujejo socialne zaščite; h) v pogledu spremembe sistema kapitaliziranja rent s sistemom, kombiniranim na principu razpredelitve in kapitaliziranja pri nezgodnem zavarovanju; c) s strogo izvedbo bolezenskega zavarovanja z izločitvijo vsake druge obremenitve; d) potom spremembe nevarnostnih ta-belic in njih prilagoditvijo faktičnim razmeram v naši državi; e) s tem, da se da okrožnim uradom, kar se tiče bolezenskega zavarovanja, popolna avtonomija. 2. Kongres apelira in poziva vse gospodarske zastopnike v samoupravnih organih zavarovanja, da vestno in točno vršijo svoje dolžnosti. Ako tega ne marajo, naj odstopijo in dajo mesto drugim, ki imajo za to smisel in čas!
Najugodnejši nakup
OBLEKE
Vam nudi
JOS. ROJINA, Ljubljana
ko, krompirja, sliv, fižola, suhega in konzerviranega povrtja itd. Druge države uvažajo v Palestino vse te predmete in prav gotovo bi moglo tudi naše blago z uspehom konkurirati nemškemu in italijanskemu blagu, ako bi se znalo zveze dobro organizirati. Celo Turčija in Grčija uvažata v Palestino mnogo blaga, katerega ne producirata sami. V zadnjem času je poskusila tudi Rumunija, da bi si osvojila to tržišče. Naravno je, da je treba tudi to poudariti, da bi se moralo organizirati naše brodarske linije, tako da bi parniki redno posečali palestinske vode, kakor delajo to že več nego dve — tri leta Rumuni, ki imajo dve tovorni in eno osebno ladjo, koja redno pristaja v Kairi in Jafi, dve pristanišči, preko katerih se vrši izvoz in uvoz v Palestino. Te romunske ladje vzdržujejo to zvezo reduo dvakrat mesečno.
Uzance za trgovino s senom in slamo. Pri Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se bo vršila v četrtek, dne ‘22. oktobra t. I. ob 10. uri anketa za določitev trgovskih običajev za trgovino s senortj in slamo. Zbornica je poslala vabljenim interesentom načrt uzanc, ki se bo obravnaval na anketi.
Semenj v Solunu. Ministrstvo trgovine in industrije sporoča zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se bo vršil semenj v Solunu meseca maja. 1926. Kakor naznanja grški konzulat v Zagrebu, se bo vršila otvoritev dne 15. maja 1926.
Javna dražba. Dne 19. oktobra t. 1. se vrši pri glavni carinarnici I. reda v Ljubljani javna dražba 530 kg razne zaplenjene svilene robe. Predmetni oglas z natančnejšimi pogoji v pisarni Zborn. za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja lesa-debcl. Direkcija šum v Ogutinu razpisuje za dan 7. novembra t. 1. licitacijo za prodajo lesa-debel. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Za nabavo večje množine železnih sodov znotraj in zunaj porinjenih se zanima neka tuzemska tvrdka. Tvrdke, ki bi hotele prevzeti izdelavo takih sodov, naj naznanijo’svoj naslov zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
      ---------------------------
m KUPUJMO IN FODPIRAjMU
tsvrsssKs
KoIinsKo cificorijo
»2	kdelek..	**
Mednarodna razstava v Filadelfiji.
Ameriški poslanik g. Percival Dodge ; je pred kratkim predal našemu ministru j inostranih del predstavko, v kateri pro-j si, da se sporoči naši vladi, da je kon-| greš Zedinjenih ameriških držav s po-I sebnim sklepom odločil, da organizira narodno in mednarodno razstavo v letu 1926 v mestu Filadelfija, v državi Pensilvanija, v svrho proslave ISOletnice podpisa deklaracije o neodvisnosti ameriških držav. Z istim sklepom se je tudi
naročilo predsedniku Zedinjenih držav, da povabi na sodelovanje in udeležbo na tej razstavi vse inozemske države.
Razstava se otvori 1. julija 1926, a zaključi se 1. decembra 1926.
Države, ki se bodo pozivu predsednika republike odzvale, dobe brezplačno potrebne prostore za zgradbo nacionalnih paviljonov itd. ravno tako se brezplačno prepustijo razstavni prostori v velikih razstavnih palačah.
Po vesteh iz Beograda je naš ministrski svet sklenil, da se naša država odzove pozivu Severoameriških držav in da bo oficijelno sodelovala na veliki nacionalni in internacijonalni razstavi v Filadelfiji. Organizacija je poverjena ministrstvu trgovine in industrije in je v to svrho že odobren kredit v iznosu 10 milijonov dinarjev. Sporazumno z gospodarskimi organizacijami bo ministrstvo takoj pričelo pripravljalna dela.
zapiranju in odpiranju obratov in ker se sploh v zadnjem času množijo pritožbe gremija o predstopkih te odredbe, opo-zaija načelstvo gremija tem potom slednjič vse člane, da se imajo trgovine t o č n o ob pol 8. in ob 14. uri (dveh popoldne) odpreti in istotako t o č n o ob pol 13. (pol ene popoldne) in 18. uri j (6. uri zvečer) zapreti. Načelstvo se ne l)o več oziralo na razne predstavite," ; kakor n. pr. radi navala strank tik pred pol. uro, se trgovina ni morala zapreti. Kaznoval se bo vsak prestopek brez ozi-| ra na izgovore, kar najstrožje in to brez ' vsakega predhodnega opomina z Din I 300. Vsak član je dolžan strogo držati se i discipline po sklepih občnih zborov in : je tudi dolžan, če opazi kje kak nered, da to takoj gremiju javi. Kot merilo se ima vzeti železniški čas.
Ljubljanska borza.
industrija.
Olajšave za lesno industrijo. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo za šume in rudnike je podvzelo mere za omiljenje krize, ki je zavladala v naši lesni industriji in trgovini. Ena prvih olajšahiih mer je 'bila, da je prometno ministrstvo znižalo postavke za prevoz gradbenega lesa za 35%. Razen lega se bodo v najkrajšem času dovolile posebne olajšave za dovoz v žage. Nadalje se namerava ukiniti izvozna carina na gradbeni les, kakor se obljubuje z merodajnih mest. V zadevi reševanja krize v naši lesni industriji in trgovini se bo vršila v ministrstvu za šume in rudnike 26. t. m. konferenca na katero so pozvani strokovnjaki in zastopniki naše lesne industrije. Na konferenci se bodo po natančnejšem pretresu teh vprašanj sklenile potrebne mere.
VSUBfcUM L
rit
yjm i
Mo piješ »Buddha* &$, | vživaš že na zemlji niti
Iz naših organizacij.
C« remi j trgovcev v Celju razglaša: Odpiranje in zapiranje trgovin. Ker se še vedno dogajajo slučaji, da se nekateri trgovci ne držijo predpisov odredbe o
Galanterija!
tenine, nogavice, sukanec, vor.enipe, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. so dobi najugodneje pri
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Ha malo!
16. oktobra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz L 1921 den. 77, bi. 80; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 343, bi. 350; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 23; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 23; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 202; Ljubljanska' kreditna banka, Ljubljana den. 220, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 104; Prva hr-vatska štedionica, Zagrel) den. 962, bi. 972; Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. .d., Ljubljana den. 125, bi. 126; Trboveljska premogo-kopna družba, Ljubljana den. 338, bi. 348; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; >Nihag<, d. d. za ind. i trg. drvoni, Zagreb bi. 40; Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 140, bi. 150; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 135, bi. 140.
Blago: Tratni moiite, po noti, fco meja, 10 vag. den. 320 bi. 320, zaklj. 320; late 25/50, 30/50, monte, fco meja bi. 540; bu-| kovo oglje la, fco meja bi. 88; bukova j drva, suha, naklad, post., 2 vag. den. 19, i bi. 19, zaklj. 19; pšenica domača, fco i Ljubljana den. 265; koruza nova, suše-; na, par. sremska postaja bi. 160; koruza nova, okt., nov., dec. 10% kase pri sklepu, par. slav. post. bi. 122.50; koruza nova v storžih, par slavonska postaja hi. 75; koruza defektna, par. Zagreb bi. 170; oves hrvatski, par. Ljubljana, 1 vag. den. 190, bi. 190, zaklj. 190; otrobi pšenični, drobni, b/n, glasom vzorca, par. Ljubljana bi. 165; fižol ribničan, netto fco Ljubljana den. 300; fižol mandolon, net-; to fco Ljubljana den. 280, bi. 300; fižol . prepelica i1, netto fco Ljubljana den. 315.
TRŽNA POROČILA.
• Mariborsko sejtnsko poročilo. Na svinj-: ski sejem dne 9. oktobra 1925 se je pri-: peljalo 123 svinj, cene so. bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad . 100—125 Din; 7—9 tednov 150—225 j Din; 3—4 mesece stari 250—300 Din; 5—7 mesecev 350—450 Din; 8—10 me-
Trgovina.
Zakaj ue bi poizkusili navozati trgovske stike s Palestino? Odkar je dobila Anglija mandat v Palestini, so se ondotne življenske razmere zelo spremenile. Iz vseh strani sveta prihajajo mnogoštevilni izseljenci, koji osnujejo nove naselbine. Povsod se dvigajo nove vasi in trgi, a stare naselbine se razširjajo, pridobivajo nove kvartale in ulice. Vse to zahteva velik uvoz gradbenega materi-jala. Les lil cement bi se mogel uvažati v velikih množinah, ker sta prepotrebna. Leseni izdelki, izdelaua lesena vrata, okna, navadno pohištvo tudi boljše vrste (postelje, mize itd.), navadni in finejši kovfegi in zaboji najdejo tu najboljšo prodajo. Poleg tega potrebuje Palestina velike količine živeža, kakor mo-
2 velike msti
/ma
'S%
otom« mu©
Izborna kakovost.
Hitra razprodaja. Zadovoljnost odjemalcev.
IGROMI
D. Z O. Z.
carinsko posredniški in spedicijski bureau
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam: »GROM*
Telefon interurban Siev. 454
Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Ol>avlja vse v to stroko spadajoče posle na|hilreje in pod najkulnninlml pogoji.
GROm
Kastopniki družbe spalnih voz S. O. E. asa ekspresne poSilJlce.
Naročajte in razširjajte Trgov, oglase y
KJE S E KUPI?
Le pri tvrdki
AVTO
Brodarsko akcionarsko druilvo -
„OCEANIA“ Suiab
Glavno odpravniStvo v Trsi«.
bencin, pnevmatika, olje, mast, vs»
popravila iB vožnja. Le prvovrstn« blago in delo po solidnih cenah nudi
JUOO-AVTO. d. t o. z. v Ljubljani
Belo vino .	.	liter
Beli rizling .	.
Rdeči portugizec	„
Pristno slivovko	„
prodaja
Jadransko morie, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otoko«
Odhod iz Splita vsakega 1. meseca „	Šibenika	„	4.
„	„	Sušaka	„	10.	„
„	Trsta	„	18.
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Vainn" cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriffo in Las Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah.
v Ljubljani
n za navadno leto 1926, g
| ® ki ima 365 dni.
? fel
] | „VELIKA PRATIKA" je g
I	£3 najstarejši slovenski ^ ? H kmetijski koledar, koji e S3 ja bil najbolj vpoštevan R j|j že od naših pradedov. g
-	^3	Tudi letošnja obširna iz- ®
-( ^ daja se odlikuje po bo- ® j ^ gati vsebini, zato pride g
i	S* prav vsaki slovenski B j ® rodbini. — Dobi so v K; 5 P vseli ttgo vinah po Slo- ^ gg veniji in stane 5 D. Kjer ga S IS bi jo no bilo dobiti, naj P ^ se naroči po dopisnici pri ®
g i. Blasnika naslednikih |
si tiskarna in litografi£ni zavod
Sl	\‘l
» Ljubljana, Breg štev. 12 m
ffl
r?gHaWggl8BBiaiH
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža. za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Motileno, Chios, Smirno, pc potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena f zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
Lastna pražarna za jf kavo in mlin za dt* i'
i
Save as električnim S obratom.
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
CENIKI NA RAZPOLAGO!
KJutt^ana, Bohoričeva ul. St. 2-4 Telefon itev. 560
s* priporoča za vsa v lo stroko spadajoča tlela.
pooblaščeni borzni senzal, se priporoča za nakup in prodajo vsega
Prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčrtih zastorov v Sloveniji.
Priporoča
napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča pred-pečnike iz železa in bakra.
Ustan. leta 1879. Telefon 553
Pisarna: Gledališka ulica 8
i. - Ind. d. d. LJUBLJANA Telefon St. 552 SIMON GREGORČIČEVA U1.ICA ŠT. 13 Tiska časopise, knjiije, poset-nlce, brošure, letake, ce-
nlke, pravila itd. itd. xd|gj|K^^ Lastna knjigo-veznica
Stalna zaloga Štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi I — Avtogeno varenje in rezanje
Telefon interurban: Podnart 2,
Krsdalk dr. IVAN PLES8, Ljubljana. - Za trKOTsko-industrijsko d. d. »Merkur« k«t i*dajatelja ii tiskarja A. SEVER, Ljubljana.
Stran 4.	*	TRGOVSKI LIST, 17. oktobra 1925.	Štev.	122.
— ■■■■■■■■■■■»MMEMMMMi ———H II Hill II n i —IHill H>|i>WillHIIIIW»HllHH — ■ i l —l—   ii I H mn i IHT>*	•-	imw»l»n	K	•	-	hiT	•	-	'	•♦->
secev 500—650 Din; 1 loto 900—1000 Din; 1 kg žive teže 12—14.50 Din; 1 kg mrtve teže 15—18 Din. Prodalo se je 74 komadov.
Ceno v iMarsolju, Na trgu v Marselju ao notirale dne 11. septembra t. 1. (računajoč za 100 kg žive vage) naslednje cene: Voli in krave I. vrste 825—880 fr.;
II.	vrste 750—800 fr. Ovni in ovce I. 800 do 850 fr., II. 650—750 fr. Teleta I. 1100 do 1150 fr., II. 950—1050 fr. Jagnjeta I. 1200—1300 fr.; II. 1000—1050 fr. Domače svinje 885—900 frankov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 500 kom. sirkovih metel, za dobavo 500 kg mizarskega kleja, za dobavo 700 komadov oljekaznih cevk, za dobavo 2000 komanov brezovih metelj; do 28. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo raznih nalučnikov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Komanda po-morskog arsenala v Tivtu sprejema do
i 24. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo im-| pregniranega lanenega platna ter 507 j komadov rinčič za celtne. Vršile se bodo j naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. no-: vembra t. 1. pri direkciji državnih želez-i nic v Subotici glede dobave cokelj za J vagone (Bremsschuhe); pri direkciji dr-j žavnih železnic v Ljubljani glede dobave j 2000 komadov temeljnih knjig za loko-i motive in kotle; pri direkciji državnih
i	železnic v Zagrebu glede dobave 22.400 j kilogramov matic (rezanih črnih). — ! Dne 10. novembra t. I. pri direkciji dr-
žavnih železnic v Subotici glede dobave raznega steklenega materijala, karbidnih žgalnikov itd. ter glede dobave tapetniškega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 2900 komadov žarnic za jakost toka 110, 125 in 220 voltov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železa.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so t pisarni Trgovske in obrtniške zbornice i ▼ Ljubljani interesentom na vpogled.