Kamniški Št. 21 41. leto 'V,' — Kamnik, 5. decembra .2002 ZUPAN OBČINE KAMNIK Prvi je novemu županu Tonetu Smolnikarju iskreno čestital Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, kije bil s skupino občanov tudi predlagatelj njegove kandidature. F. SVETEIJ Naša občina je bila med tistimi 6l slovenskimi občinami, od 193 občin, ki po prvem krogu letošnjih volitev niso dobile novega župana. Med devetimi kandidati sta v prvem krogu največ glasov dobila neodvisni kandidat Tone Smolnikar, dosedanji župan, in kandidat LDS Demitrij Perčič, podžupan.Zato sta se pomerila na ponovnih volitvah v nedeljo 1. decembra. Na volišča je tokrat prišlo nekoliko manj volivcev kot pred tremi tedni. Drugega kroga volitev za predsednika republike in župana se je v naši občini udeležilo 67,84% vseh vpisanih volil-cev. Od 14134 volilcev, ki so se udeležili volitev, je veljavno glasovnico oddalo 13612 volilcev. Od tega so kar 10096 ali 74,17% glasov prisodili Tonetu Smolnikarju, Demitriju Perčiču pa 3516 glasov ali 25,83%. Tako je Tone Smolnikar z največjim odstotkom glasov med vsemi 6l občinami, ki so tokrat volile župana, po osmih letih županovanja tretjič postal župan občine Kamnik. (Več na 2. strani) A Volišče na podružnični šoli na Vranji Peči je minulo nedeljo obiskalo kar 87,50% volilcev te krajevne skupnosti. Ponovno so dokazali, da so daleč najbolj »pridni« volivci v občini Volilna komisija (Janez Grčar, predsednik Tomaž Šuštar, Mihaela Vodlan) je glasovnici podala tudi 18-letni Mateji Kotnik, za katero so bile to prve volitve. VERA MEJAČ V Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah, kije s pomočjo prizadevne upraviteljice Ive Šubelj resnično zaživela kot hram neprecenljive kulturnozgodovinske dediščine, se tudi to jesen dogaja mnogo zanimivega. Vsak konec tedna odpira vrata številnim obiskovalcem, mnogi so jo vzljubili kot svoj drugi dom. • Minulo nedeljo, kije bila že prva adventna in zato tudi v znamenju pričakovanja božiča, se je iz Budnarjeve hiše vračalo kar lepo število zadovoljnih ljudi z adventnim venčkom, ki so ga sami izdelali ob pomoči Petra Ribiča. Med njimi je bilo veliko ljubiteljev narodopisnega izročila., starin, ki se tudi sami ukvarjajo z ohranitvijo podob iz preteklosti Z leve: zbirateljica starin in amaterska restavratorka Lidija Milatovičs hčerko Niko iz Poljanske doline. Na Koprivniku je avtentično obnovila domačijo svojih staršev. Ob krušni peči je Vesna Kovač iz Ljubljane, kije z možem Štefanom (sinom znanega narodnega heroja in pravega ljudskega tribuna za razširjanje naprednih idej Štefana Kovača) vNedelicipri turniščuvPrekmurju obnovila in oživila domačijo sorodnikov in jo odprla za javnost. Obuja spomine na stare čase, mladim pa je sporočilo o življenju njihovih babic in dedov. Skrajno desno pa je s svojim venčkom Katarina Gostiša Zupane iz Ljubljane, ki ljubiteljsko raziskuje etnografsko dediščino podeželja. Več o dogajanjih v Budnarjevi muzejski hiši na 9. strani. VERA MEJAČ Mojster rezbarstva -njegova velika želja Na razgledni vzpetini Žal nad Kamnikom, ki so jo domačini poimenovali kar Hrib, si s pomočjo družine gradi dom mladi Aleš Sluga. V njem bo rezbarska delavnica. Neverjetno veliko volje do dela in načrtov ima ta 25-letnik, nadvse si želi postati mojster rezbarstva. Pogovor z njim objavljamo na 7. strani. ŽLEBOVI GRIC KROVSKO KLEPARSKI IZDELKI KRIVLJENJE OBROB IN ŽLEBOV Kamnik, Usnjarska cesta 9 (nasproti soseske Mati grad), tel.: 01 839 73 12, fax.: 01 839 73 13 DOSTAVA Mrh^fš PIZZA Kamniška 56, Šmarca 'tiipmm 'j mm mi prinese 1 pižzu cjKAmi Po petih letih v Kamniku ZGRAJENO OSNOVNO PLINOVODNO OMREŽJE S tem, ko sta v sredo, 20. novembra, zvečer ing. Alberto Cervet-ti, direktor družbe Adriaplin iz Ljubljane, in Tone Smolnikar, župan občine Kamnik prižgala plinsko baklo na kamniškem Glavnem trgu (na fotografiji), sta simbolično označila zaključek izgradnje osnovne plinovodne mreže v naši občini, ki jo je Adriaplin kot koncesionar občine kamnik začel graditi pred petimi leti. Na popoldanski novinarski konferenci so predstavniki občine Kamnik z županom Smolnikarjem in predstavniki Adriaplina z direktorjem Cervettijem predstavili svoje poglede na to naložbo, izredno pomembno za zmanjšanje onesnaženosti zraka. (Več na 3. strani) FRANC SVETEIJ ttH't'ltt'.IKl'Mlitt« UKIIh'SMfflL« žnost plačila na obroke 4\ [^A-C0S^S^d^AjVEČJI_PSC MAZDA,j|ipwf^ Dobeao 75,1234 Mengeš TeMoa i 01J 723 09 00 www«hp-iomiMi'fi&fll www.sitar-pi|iBumatic.si t* 01 83 08 3S0 , dun(op@sitar-pneumatic.si Prednovoletna ponudba zimskih pnevmatik DUNLOP, SAVA, Matador, obnovljene,... jeklena platišča, snežne verige tel.: 83-147-71 Bistriška 10/b, Šmarca, Kamnik PANTHER M TERMO HLAČE % % SMUČARSKI PULOVERJI It! ! posteljno perilo prešite odeje vzglavniki 10% POPUST PRI G0T0UINSHEM PLAČILU NAD 10.000 SIT! KAMNIK obvoznica MENGEŠ STOL Božlčno-novoletna številka bo izšla v četrtek, 19. decembra. V njej bomo objavili tudi vaše želje in voščila, zato nam jih sporočite čimprej! Nov naslov uredništva je Glavni frg 23 (zgradba med občino in sodiščem), telefonski številki pa 01/83 91311 in 041/662 450, številka faksa 01/8319 860, el. naslov: sasamejac@volja.net Članke oddajte najpozneje do srede, 11. decembra; zahvale, oglase in voščila pa do ponedeljka, 16. decembra. _ Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Inf. in prodaja kart: od ponedeljka - petka, od 10. do 12. ure na tel.: 839-76-06 www.domkulture.org; e-mail: info@domkulture.org Četrtek. 5. decembra, ob 20. uri DETEKTIVKA - Impro klub Ljubljana (improvizirana komedija) Sobota. 6. decembra ob 11. uri NINO - dobrodelna prireditev OB 18. uri Javna dražba likovnih del KAMNIŠKIH USTVARJALCEV Nedelja, 8. decembra ob 19.30 JUHICA - Mojteater (komedija) Sreda, 11. decembra ob 20. uri POLNOLETNI - Teater Pozitiv (fizično gledališče) Četrtek. 12. decembra ob 17. uri JANKO IN METKA - Lutkovno gledališče Maribor (predstava za otroke) Sobota. 14. decembra ob 20. uri KONCERT OPERNIH ARIJ Sreda. 18. decembra ob 20. uri ZA NARODOV BLAGOR - SLG Celje (komedija) Petek. 20. decembra ob 20. uri PREDNOVOLETNI KONCERT - Mestna godba Kamnik Sobota. 21. decembra, ob 19. uri GOSPA POSLANCEVA - KD Tuhinj Petek. 27. decembra, ob 20. uri PREDNOVOLETNI KONCERT - Kamniško - Domžalski simfonični orkester Eo J A VNI SKLAD RS ZA KUL TURNE DEJ A VNOSTI Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 01 831 9 831 E-mail: andreia. erzen@iskd. si Sobota. 7. decembra, ob 16. uri: v Galeriji Veronika. Kamnik Lutkovna predstava s petjem za otroke Tomaž Vrabič, Jelena Sitar: ZGODBA IZ MLINA Izvedba: Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana Vstopnina: 500,00 SIT Sobota. 13. decembra, od 9. do 14. ure: v likovni sobi nad galerijo M. Maleša KALIGRAFSKA DELAVNICA Drugi del delavnice, na kateri boste spoznali razvoj številnih zahodnoevropskih pisav terase naučili osnov oblikovanja tekstov. Vodi: Janez Jocif so i MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 Ponedeljek. 9. decembra, ob 18. uri, v Veronikini sobi MKK: Brezplačna PRAVLJIČNA URICA s pravljičarko Andreo Račič. Torek. 10. decembra, ob 10. uri, v avli: ob 17. uri pa v MKK: NA PRAVLJIČNEM POTEPU PO ŠIRNEM SVETU: dopoldne ob 10. uri bomo prisluhnili ŠVEDSKIM PRAVLJICAM. Ob 1 7. uri bo v dvorani knjižnice lutkovna igrica z ustvarjanjem za otroke od 3. leta dalje SNEŽNA DEKLICA (po ruski pravljici) v izvedbi prof. Rosane Kleindienst Premk. Vstopnina: 1.000,00 SIT, všteto: ogled predstave v spremstvu 1 odraslega in material. Sreda. 11. decembra, ob 10. uri, v Veronikini sobi MKK: Brezplačne BIBE s pravljičarko Heleno Sterle. Sreda. 11. decembra, ob 19.30. v dvorani MKK: Potopisno predavanje: NOVA ZELANDIJA. Predaval bo: Luka Tomih. Organizira: Študentski klub Kamnik * Ponedeljek. 16. decembra, ob 18. uri, v Veronikini sobi MKK: Brezplačna PRAVLJIČNA URICA s pravljičarko Andreo Račič. Torek. 17. decembra, ob 17. uri, v dvorani MKK: Lutkovno-glasbena urica BOBIJEVE ZELJE (avtorica: Tatjana Tratnik) z obiskom DEDKA MRAZA. Možno obdarovanje otrok - inf. na pionirskem oddelku (Tatjana -tel. 831 12 17). Vstop brezplačen! Sreda. 18. decembra, ob 10. uri, v Veronikini sobi MKK: Brezplačne BIBE s pravljičarko Heleno Sterle. Sobota. 21. decembra, od 9. do 14. ure, v dvorani MKK: PREDPRAZNICNA USTVARJALNICA za vse ustvarjalce od 7. leta dalje. Ustvarjanje daril in/ali posode za smrečico s pomočjo SLIKANJA NA STEKLO in KERAMIKO. Vodi: Rosana Kleindienst Premk. »O MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; Prijave in inf. tel.: 041/957 609 (Helena) Sobota. 7. decembra, od 10. do 15. ure, v Domu kulture DOBRODELNA PRIREDITEV - »Komunikator za Nina« (prodana razstava otroških izdelkov, ustvarjalne delavnice) Glasbeno presenečenje ob 11. uri. Sobota, 7. decembra, od 10. do 13. ure. Mercator center POKEMON LIGA Prijavnina: 100,00 SIT, imeti moraš svoj deck. Četrtek. 12. decembra, ob 17. uri. Mercator center Kamnik: I. nadstropje Risanje junakov risank s Cartoon Netvvork Vsak četrtek, ob 17. uri. Mercator center Kamnik PREDSTAVA ZA OTROKE Vsak petek, ob 17. uri. Mercator center Kamnik USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE ZBIRAMO PRIJAVE ZA: - HIP - HOP (plesno delavnico) - FOTO TEČAJ za vse starosti - Delavnico za GRAFITARJE SO OBČINA KAMNIK Glavni trg 24, Kamnik , tel.: 8318-111 (inf.: ga. Marjeta Benkovič) LAS - Kamnik (Lokalna akcijska skupina za preprečevanje Uporabe in zlorabe drog) SREDA. 18.DECEMBRA 2002. OB 16.30 /DOM KULTURE KAMNIK/ »O DROGAH IN ODVISNOSTI« Predavatelj: dr. Andrej Kastelic Vstop prost! PO POTEH UREJANJA NASELIJ IN VARSTVA OKOLJA Navzlic ne preveč ugodnemu vremenu komunalni delavci na različnih krajih naše občine hitijo, da bi kar največ del pri urejanju naših naselij končali Še jjred zimo. Z našo kamero smo le dni obiskali nekaj delovišč, kjer se izvajajo za krajane in za vse občane zelo pomembna dela. Nekatere so v teh dneh že uspešno zaključili. Med njimi je ureditev (f()0-me trškega pasu na lokalni cesti Tu-njice—Komenda j)ocl cerkvi/o v Tunjicah, kjer so 310 metrov ceste te dni tudi asjallirali. Po spomladanski sanaciji jtlazišča in uredit-, vi propustov za odvodnjavanje so morali z asfaltom nekaj mesecev počakali, da seje zemljišče utrdilo. Skupaj s sanacijo jilazu so ureditvena dela na tem območju veljala okrog 13,7 milijona tolarjev. V teh dneh so bila dokončana tudi dela v drugi fazi urejanja komunalnih naprav v Godiču. V dolžini 250 metrov (na klancu) so delavci Komunalnega podjetja Kamnik prenovili komunalne vode in preplastili cestišča ter zgradili hodnik za pešce. Na novo so na cesti postavili tudi tri talne ovire (ležeče policaje), ki so tokrat povsem v skladu z ustreznim republiškim pravilnikom. Opravlje- na dela so veljala občino okrog 14 milijonov tolarjev. V prihodnjem letu bo na vrsti tretja, najtežja faza - nadaljevanje urejanja ceste sko-, zi zožen predel do stranjskega mostu, katere vrednost ocenjujejo na 60 milijonov tolarjev. Delavci KPK pospešeno gradijo tudi drugo fazo vzporednega cevovoda za vodovod Kananik-Iverje na levem bregu Kamniške Bistrice. Spomladi začeta dela sedaj nadaljujejo od podjetja Zarja naprej proti Godiču. Računajo, da bodo do spomladi, če jih ne bo preveč oviralo slabo vreme, položili 400 m železne emajlirane cevi Doctil do mostu v Stranjah, kar pomeni okrog 3000 metrov cevovoda. Medtem, ko so vodovodne cevi že položili tudi preko vzpetine pri Mihovcu na Zcliiši, pa druga skupina za njimi polaga 6 cevi za daljnovod do Calcita, 2 cevi za optični kabel in 2 cevi za kabelsko televizijo. Kot nam je povedal Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, je za 1500 metrov cevovoda iz letošnjih sredstev za razširjeno reprodukcijo v ceni vode namenjenih okrog 85 milijonov tolarjev. Kot smo že poročali, je jesensko deževje nedavno sprožilo tudi velik zemeljski plaz na Žalah, kjer je v dolino zdrselo okrog 3000 m' zemlje. Delavci podjetja za urejanje hudournikov so v sodelovanju s strokovnimi službami občine Kamnik in ministrstva za okolje in prostor takoj začeli z njegovo sanacijo, saj je plaz že ogrožal stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Te dni pri sanaciji prve faze plazu potekajo zaključna dela. Po grobih ocenah bodo dela veljala okrog deset milijonov tolarjev. Na občini pričakujejo, da bo svoj delež prispevala tudi država, saj je občina skoraj izčrpala razpoložljiva sredstva zaradi, odpravljanja posledic po poletnih neurjih. Upajo, da ne bo ostalo le pri ogledu komisije ministrstva za okolje in prostor, še posebej ker bo treba čimprej začeti z deli pri urejanju zelo zahtevnega terena pod plazom nad Streliško ulico. (Nadaljevanje na 13- strani) Po drugem krogu volitev župana TONE SMOLNIKAR TRETJIČ ŽUPAN OBČINE KAMNIK 'Maša občina je bila med tistimi 61 slovenskimi občinami, od 193 občin, ki po prvem krogu letošnjih volitev niso dobile novega župana. Med devetimi kandidati sta v prvem krogu največ glasov dobila neodvisni kandidat Tone Smolnikar, dosedanji župan, in kandidat LDS Demitrij Per-čič, podžupan. Zato sta se pomerila na ponovnih volitvah v nedeljo 1. decembra. Na volišča je tokrat prišlo nekoliko manj volivcev kot pred tremi tedni. Drugega kroga volitev za predsednika republike in župana se je v naši občini udeležilo 67,84% vseh vpisanih volilcev. Od 14134 volilcev, ki so se udeležili volitev, je veljavno glasovnico oddalo 13612 volilcev. Od tega so kar 10096 ali 74,17% glasov prisodili Tonetu Smolnikarju, Demitri-ju Perčiču pa 3516 glasov ali 25,83%. Tako je Tone Smolnikar z največjim odstotkom glasov med vsemi 61 občinami, ki so tokrat volile župana, po osmih letih županovanja tretjič postal župan občine Kamnik. Za kratko izjavo o njegovih vtisih o pripravah in poteku včlitev smo ga zaprosili v ponedeljek zjutraj, ko je osebno in po telefonu sprejemal številne čestitke za velik uspeh, ki ga je dosegel kot neodvisni kandidat na letošnjih županskih volitvah. Po njegovem mnenju je tak rezultat tudi posledica umirjenega predvolilnega nastopanja, v katerem ni preveč obljubljal, saj se zaveda, da je več kot 80% sredstev občine že vnaprej razporejenih z zakonskimi obveznostmi in sprejetimi programi. Tudi volivci so dojeli, da ni mogoče vsega naenkrat postoriti.Glede samega poteka predvolilne kampanje pa je menil, da je škoda, ker nimamo več lokalne televizije, preko katere bi lahko bolje predstavili programe in različne poglede kandidatov na razvoj občine na soočenjih, ki so bila organizirana v okviru Glasa Gorenjske, Območne obrtne zbornice in v Domu kulture. Zato je bila volilna kampanja sicer nekoliko okrnjena. Dobil je vtis, da so nekatere stranke dale poudarek promociji svojih županskih kandidatov, manj pa svojim programom. Tudi na ta račun so pri volitvah svetnikov posamezne stranke izgubile nekaj mest. Presenečale so ga tudi dvolične ocene posameznikov, ki so zlasti pred prvim krogom na ves glas govorili, da smo v koaliciji veliko naredili, pred drugim krogom volitev pa so stvari postavili na glavo, češ, da v Kamniku ni bilo nič narejenega, da sta bila podžupana le županov privesek in podobno. Tudi potiho obljubljanje protikandidata, da se bo LDS kot vodeča stranka v občinskem svetu umaknila v konstruktivno opozicijo po Smol-nikarjevem mnenju odpira vprašanje, ali bi to res koristilo razvoju Kamnika ali pa nasprotno. Na soočenju v Domu kulture je namreč Smolnikar dobil vprašanje o možni koaliciji, vendar je takrat menil, da se pred drugim krogom o tem ni mogoče kaj dosti pogovarjat. Nekateri predstavniki svetniških skupin so se sicer pred drugim krogom oglasili pri njem. Po njegovem mnenju je tri četrtine glasov volilvcev dovolj zgovorna podpora njegovi usmeritvi v razvoju občine Kamnik, ki pa hkrati tudi narekuje, da bodo politične stranke v občinskem svetu znale doseči soglasje za skupno razvojno pot v okviru danih možnosti. Poleg nekaterih nizkih udarcev, kijih je bil deležen s strani stranke protikandidata, tudi preko Interneta, so po Smolnikarjevem mnenju na volilni izid vplivale tudi javne izjave protikandidata o nameravani zamenjavi vodij posameznih oddelkov občinske uprave, če bi nasprotni kandidat postal župan. Takšne namere bi ustavile razvojne korake v celotni občini, saj strokovnih in izkušenih delavcev za posamezna področja ni na pretek. Zagotovo pa ne čakajo pred občinskimi vrati. Tudi Kamniča-ni naj bi spoznali, pravi Smolnikar, da politična menjava ljudi ne more prispevati k strokovnosti, saj so sedanji vodilni kadri zadosti strokovni in izkušeni, da jim lahko zaupamo. Prihodnji dogovori o povezovanju strank v občinskem svetu pa bodo pokazali, koliko so posamezne stranke pripravljene na račun ozkih strankarskih interesov storiti za skupno dobro Kamnika, čeprav se tudi novi-stari župan, kot pravi, zaveda, da je tudi opozicija lahko koristna. Tone Smolnikarje ob tej priložnosti izrazil zahvalo vsem občanom za njihovo dosedanjo podporo, še posebej pa volilcem, ki so mu v tolikšnem številu zaupali svoj glas in obljublja, da bo storil vse, da bo njihovo zaupanje tudi opravičil. F. SVETELJ Občinska volilna komisija občine Kamnik je skladno s 107. in 90. členom Zakona b lokalnih volitvah odborov (Ur. 1. RS, št. 72/93, II 94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) na podlagi zapisnikov volilnih odborov, ki so ugotovili izid glasovanja za volitve župana - drugi krog, ugotovila rezultate glasovanja in daje naslednje POROČILO o izidu volitev župana občine Kamnik Na volitvah župana občine Kamnik - drugi krog, ki so bile dne 1.12. 2002 je od 20.899 volilnih upravičencev, ki so vpisani v volilne imenike skupaj glasovalo 14.188 volivcev. Volilna udeležba je bila 67,89 %. Neveljavnih glasovnic je bilo 523. S potrdilom ni glasoval nihče. Kandidata za župana občine Kamnik sta dobila naslednje število glasov: 1. Anton Tone Smolnikar 10.128 glasov - 74,15 % vseh vetjavnih glasovnic 2. Demitrij Perčič 3.531 glasov - 25,85 % vseh veljavnih glasovnic Občinska volilna komisija ugotavlja, da je večino vseh veljavnih glasov dobil kandidat Anton Tone Smolnikar. Občinska volilna komisija ugotavlja, da je za župana občine Kamnik izvoljen Anton Tone Smolnikar. OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 00601-1/2002-3/1 Datum: 2.12.2002 Janez Jeglič, univ. dipl. prav. PREDSEDNIK Kamniški občan-Izdajatelj Bistrica,d.o.o, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji H.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, poti zaporedno Številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac®vol)a.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR, d.d., tisk Sel d.d., Ljubljana dne 5. 12. 2002 Po petih letih v Kamniku ZGRAJENO OSNOVNO PLINOVODNO OMREŽJE S tem, ko sta v sredo, 20. novembra, zvečer ing. Alberto Cervetti, direktor družbe Adriaplin iz Ljubljane, in Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, prižgala plinsko baklo na kamniškem Glavnem trgu, sta simbolično označila zaključek izgradnje osnovne plinovodne mreže v naši občini, ki jo je Adriaplin kot koncesionar občine Kamnik začel graditi pred petimi leti. Na popoldanski novinarski konferenci so predstavniki občine Kamnik z županom Smolnikarjem in predstavniki Adriaplina z direktorjem Cervettijem predstavili svoje poglede na to naložbo, izredno pomembno za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Župan Tone Smolnikar je poudaril, da zgrajeno plinovodno omrežje od Šmar-ce do Mekinj pomeni uresničevanje energetskega koncepta v občini Kamnik, ki ga je občinska skupščina sprejela leta 1993 in da je imela občina pri izbiri Adriaplina kot koncesionarja za izgradnjo in upravljanje plinskega omrežja leta 1997 srečno roko. Večina opreme v velikih kurilnicah je bila že iztrošena in bi jo morali v vsakem primeru obnoviti. Med velikimi porabniki, ki so se priključili na plin, je omenil stanovanjske bloke na Perovem, sodišče, občino, kulturni dom, vrtec na Bakovniku, osnovno šolo Marije Vere na Duplici in druge. Ko se je zahvalil izvajalcem za opravljeno delo, je izrazil tudi pričakovanje, da se bo sedanjim več kot tisočim uporabnikom zemeljskega plina kmalu pridružilo tudi še preostalih sedem večjih kurilnic v občini. Povedal je tudi, da se na podlagi koncesijske pogodbe od vsakega priključka (42 tisočakov) steče v občinski proračun po sedem tisočakov. Tudi direktor Cervetti je poudaril desedanje zelo dobro sodelovanje z občino pri gradnji plinovodnega omrežja, v katerega je Adriaplin vložil preko 4 milijone evrov in se zavzel za to, da bi s skupnimi močmi in z novimi ugodnejšimi pogoji prepričali še vse tiste možne uporabnike, ki imajo plin že na dosegu roke. Po besedah Lojzeta Babi- ca iz Adriaplina, je v Kamniku sedaj zgrajenih 53,8 km plinovodnega omrežja in dve merilno regulacijski postaji na Duplici in v Kamniku, kar Kamnik uvršča med slovenska mesta z najbolj razvejanim omrežjem. Skupaj je bilo zgrajenih 1200 hišnih plinovodnih priključkov na samo- ga plina. Dodati je treba, da bodo vsem, ki se bodo za porabo plina odločili do 31. decembra letos, zagotovili brezplačno uporabo plina v vrednosti 45 tisočakov. Cena zemeljskega plina v drugem tarifnem razredu za srednjo porabo (moči do 50 kW) trenutno znaša 74,65 SIT za m3 plina. K temu je treba prišteti še fiksni del cene (1134,33 SIT na mesec). To pomeni, da bi znašala cena pri poprečni letni porabi 2000 m3 plina 81,46 SIT za m3. FRANC SVETELJ Ob soju plinske bakle so številnim zbranim Kamničanom zaigrali Brat je Poljanšek. Nadzorni odbor o kabelsko satelitskem TV sistemu Proti odtujitvi javnih sredstev tudi z revizijo poslovanja zavoda RKSTVS Kamnik? Nadzorni odbor občine Kamnik je na svoji zadnji seji, 4. novembra, sprejel med drugim tudi končno poročilo o nadzoru ustanovitve in organizacije Zavoda za razvoj kabelsko satelitskega TV sistema Kamnik. V njem ugotavlja, da so bila za uresničitev projekta kabelske televizije v občini Kamnik poleg sredstev občanov porabljena tudi sredstva krajevnega samoprispevka in sicer v KS Duplica, Mekinje in Go-dič. Po mnenju nadzornega odbora je bil vprašljiv tudi postopek po-oblaščanja 32 zastopnikov KS v ustanovno skupščino zavoda. Zaradi slabega odziva KS nadzorni odbor ni mogel ugotoviti, koliko lokalnih javnih sredstev (krajevnega samoprispevka) je bilo porabljenih za to investicijo. Krajevne skupnosti so bile po mnenju NO v vseh fazah izgradnje sistema neorganizirane in neusklajene, brez potrebnega sodelovanja občine in njenih strokovnih služb. Nadzorni odbor je mnenja, da je združevalna, upravljalska in strokovna komponenta zavoda sicer pozitivna, saj do neke mere zagotavlja smotrno porabo vloženih lokalnih javnih sredstev. To pa seveda ne opravičuje odtujitve KS kot solastnikov in pravnih oseb. Nadzorni odbor je priporočil občini Kamnik, naj kljub časovni odmaknjenosti preko odvetnika preveri pravne možnosti glede prenehanja odtujitve lokalnih javnih sredstev s strani zavoda ter poskrbi za ustrezno dopolnitev v sodnem registru. Hkrati pa priporoča občini, naj po ugotovljenem lastninskem deležu zaradi uporabe javnih sredstev naroči revizijo poslovanja zavoda: Na koncu nadzorni odbor tudi ugotavlja, da Zavod nadzornemu odboru ni posredoval nobenega ugovora na predlog poročila. Predstavniki Adriaplina in občine Kamnik so na novinarski konferenci medsebojno sodelovanje pri pet let trajajoči gradnji plinovodov ocenili kot uspešno. Na sliki: (z leve): Lojze Babic iz Adriaplina, Tone Smolnikar, Alberto Cervetti, direktor Adriaplina. stojnih hišah in blokih. Približno 1100 porabnikov plina letno porabi okrog 2,1 milijona m3 zemeljskega plina. Preden sta prižgala baklo, sta župan Smolnikar in direktor Cervetti pozdravila številne občane, ki so se zbrali na Glavnem trgu, in jim predstavila pomen te yelike naložbe za bodoči razvoj naše občine. Kot zanimivost naj povemo, da je direktor Alberto Cervetti, sicer Italijan, svoj govor prebral v slovenščini. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli muzikantje ansambla Bratov Poljanšek s Podokničarjem Francem Pestotnikom. Še nekaj podatkov o razvejenosti plinovodnega omrežja v občini Kamnik ter o cenah priključkov in cenah zemeljskega plina. Močno razvejeno plinovodno omrežje se prične na skrajni južni točki kamniške občine v Šmarci in se nato širi preko celotnega kraja in mimo tovarne Stol proti Duplici. Sledijo gosto poseljena naselja individualnih hiš in blokovskih naselij vse do mestnega jedra Kamnika. Tu poteka ena od vej na skrajni sever Mekinj (Jera-novo) ter druga proti kamniškemu kopališču. Na drugi strani Kamniške Bistrice je plinovodno omrežje zgrajeno na Perovem in v celotnem Novem trgu. Trenutno znaša cena plinovodnega priključka 46.580 SIT ter dodatnih 12.960 SIT za zaščitno zidno omarico, ki vključuje deset metrov plinovoda in ustrezen plinomer, ko se stranka odloči za porabo zemeljske- Zavarovan železniški prehod na Aškerčevi v Zapričah Sredi novembra je začela delovati tudi nova avtomatska zapornica na železniškem prehodu, ki pri nekdanji železniški čuvajnici pelje v naselje na severnem delu KS Zaprice (Aleševčeva, Ogrinčeva, Podgorska pot, Paglovče-va, Parapatova, Koželjeva ulica in Pot Marije Vere), kjer je preko 60 hiš. Tako bo stanovalcem in obiskovalcem odslej zagotovljena varna pot na strmem prehodu, kjer se je zgodilo že več prometnih nesreč. Zavarovani prehod na Aleševčevi, ki je veljal okrog 35 milijonov SIT (investitor so bile Slovenske železnice), se je v projektu avtomatizacije železniške postaje Kamnik in zavarovanja cestno-železniških nivojskih križanj pridružil zavarovanemu prehodu na Poti na Poljane, ki je bil urejen pred tremi leti. Računajo, da bo celoten projekt, ki vsebuje podobno zavarovanje prehodov v Streliški ulici, na Muzejski poti in v Esklerjevi ulici, končan do leta 2004. Po sporazumu o financiranju gradnje med Slovenskimi železnicami in občino Kamnik je vrednost celotnega projekta zavarovanja prehodov in avtomatizacije kamniške železniške postaje okrog 300 milijonov tolarjev. F. S. Vi sprašujete, župan odgovarja J. S. sprašuje, kako bodo osnovne šole v občini Kamnik lahko pričele izvajati devetletni osnovnošolski program, če pa v nekaterih šolah že sedaj poteka pouk v dveh izmenah. V občini Kamnik imamo pet osnovnih šol in šolo s prilagojenim programom. Vse šole bodo uvedle devetletni osnovnošolski program z novim šolskim letom 2003/2004, saj zakon ne dopušča nobenih izjem, ne glede na to, ali bodo zagotovljeni pogoji za pouk v eni izmeni ali ne. Ravnatelji osnovnih šol so od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport prejeli podrobna navodila, kako pristopiti k reorganizaciji zavoda za izvajanje devetletnega jjrograma, pri čemer morajo upoštevati obstoječe prostorske možnosti in njim prilagoditi organizacijo pouka. Za organizacijo in izvedbo devetletke je potrebno upoštevati vse zakonite možnosti za kar najučinkovitejšo izrabo vseh razpoložljivih prostorskih kapacitet v okviru obstoječega šolskega stavbnega fonda, za kar jih tudi sicer zavezujejo pozitivni predpisi šolske zakonodaje. Občinska uprava bo v okviru razvojnih programov, investicijskih načrtov in razpoložljivih finančnih virov do obveznega prehoda na devetletni osnovnošolski program zagotovila optimalne pogoje za pouk v eni izmeni na OS Šmartno in OŠ Marije Vere, na Duplici. Organizirali smo posvet z vsemi ravnatelji osnovnih šol in vrtca z namenom, da skupaj načrtujemo in zagotovimo kar najboljše pogoje za učence bodočega 1. razreda devetletke. Po nekaterih projekcijah, ki temljijo na dejanskih demografskih podatkih in razpoložljivih prostorskih kapacitetah, bi bilo mogoče z organizacijskimi ukrepi zagotoviti enoizmenski pouk tudi na OŠ Toma Brejca. Tako bi dvo-izmenskipouk začasno potekal le na OŠ Frana Albrehta (dva razreda) in na OŠ Stranje, kjer pa se bo odstotek izmenskosti nekoliko povečal. Ob upoštevanju trenda natalitete in obstoječega prostorskega šolskegafonda bi bilo mogoče z manjšimi investicijskimi posegi zagotoviti zadovoljive pogoje za devetletko v eni izmeni v OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta (idejni projekti so že izdelani). Nujno pa bo čimprej pričeti z načrtovano investicijo v OŠ Stranje, kjer je prostorska stiska" največja. Pomembna je tudi oprema za bodoče prve razrede, ki jo bo nujno potrebno nabaviti pred začetkom novega šolskega leta. Strokovni delavci občinske uprave in vodstev osnovnih šol bodo že izdelane sezname potrebnih nabav preverili in uskladili v naslednjem mesecu, potrebna sredstva za nakup pa predlagali občinskemu svetu v obravnavo in sprejem v okviru predloga proračuna za leto 2003- V občinski upravi bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da bo vstop, novih prvošolčkov devetletnega programa v bližajočem se šolskem letu kar se da prijeten in vzpodbuden. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan SPOŠTOVANI OBČANI KAMNIKA! Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi na volitvah za župana oddali svoj glas in s tem potrdili usmeritve, ki bodo v prihodnjih štirih letih osnova za nadaljnji razvoj naše občine. Prek deset tisoč glasov pa obenem potrjuje uspešnost našega dela v minulem obdobju. Ponovno želim poudariti, da bomo z občinsko upravo in pričakujem, da tudi z občinskim svetom, našli poti, ki bodo v dobrobit večini občanov. Pošteno, odgovorno in z izkušnjami želim nadaljevati zastavljene naloge! Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem, ki ste mi poslali čestitke ali mi osebno izrazili zadovoljstvo ob doseženem uspehu. Župan Tone Smolnikar Slavnostni trak pri novem zavarovanem železniškem prehodu na Aleševčevije skupaj s predstavniki Slovenskih železnic, izvajalcev in KS Zaprice prerezal župan Tone Smolnikar, ki je pred tem zbranim krajanom predstavil prizadevanja občine za večjo prometno varnost, kamor sodi tudi te dni opravljena semaforizacija križišča pri Mercatorju na Ljubljanski cesti. Dan Doma tokrat praznovali jeseni Konec oktobra so v Domu starejših občanov v Kamniku praznovali 27-letnico delovanja doma. Ob tej priložnosti so počastili vse jubilante, ki so letos zabeležili okrogle obletnice bivanja oziroma dela v domu. Stanovalci in delavci so se ta dan na prijateljskem srečanju zbrali v dvorani Doma, kjer jih je najprej pozdravila direktorica Marija Rems, ki je dejala, da so tradicionalni praznik - dan Doma, ki ga sicer vsako leto praznujejo na pomlad, letos prestavili na jesen zaradi tega, ker so v pomladnem času imeli veliko priprav z organizacijo 9. srečanja pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije. Za uspešno izvedeno zahtevno organizacijo te prireditve se je vsem sodelavcem in stanovalcem lepo zahvalila. Letos so se zaradi odhoda v pokoj poslovili Ob dolgoletne direktorice Marte Žerko, vodje zdravstveno negovalne službe, glavne medicinske sestre Marije Mali, medicin- ske sestre Nevenke Pestot-nik, bolničarke Trudi Černja-vič in sobarice Dragice Kavčič. Marija Rems se jim je tudi ob tej priložnosti še enkrat najlepše zahvalila za njihovo dolgoletno delo v domu. stitala s priložnostnimi darili in se jim zahvalila za njihov prispevek k uspešnemu delu zavoda. Čestitkam so se pridružili tudi številni oskrbovanci. Pisan kulturni program so z ljudsko pesmijo in besedo V domskem pevskem zboru sodelujeta tudi dva Tuhinjca, pevec in igralec Janez in harmonikar Rudi... Direktorica Marija Rems je najprej čestitala Ivani Hočevar, kije letos dopolnila 15 let življenja v Domu. Z rdečo vrtnico in priložnostnim spominskim darilom je direktorica čestitala tudi vsem stanovalcem, ki so letos dopolnili 15 let (štirje stanovalci), 10 let (šest stanovalcev) in pet let (17 stanovalcev) bivanja v enem najlepših in najbolj urejenih domov za starejše občane v Sloveniji, v Domu starejših občanov ob Nevljici. Svoje delovne jubileje v domu pa letos praznujejo Marija Hribar - 25 let, Pavo Alandžak, Marija Keržič in Sonja Pristovnik - 20 let, Barbara Prezelj, Srečo Pungertar, Tatjana Remšak in Marija Zelič -15 let ter Joži Poljanšek, Nada Rak, Irena Rozman Gabršek, Lidija Šimenc, Anica Uršič in Lidija Železnik-10 let. Jubilantom je direktorica Remsova če- Visok jubilej Planinske Zveze in Planinskega društva Kamnik Almanah Planinskega društva Kamnik Kamniško planinsko društvo ima že dolgoletno tradicijo uspešnega dela. Ustanovljeno je bilo 19. julija 1893- leta kot prva podružnica Slovenskega planinskega društva ustanovljenega februarja istega leta. Ta častitljivi jubilej bodo kamniški planinci in ljubitelji gorskega sveta tudi odmevno proslavili. Poleg raznih prireditev, organiziranih planinskih tur in drugih akcij želi PD Kamnik izdati tudi več pisnih zapisov. V pripravi je Edicija-Almanah, ki bi zajemal celotno aktivnost društva, ne samo zadnjih 20 let, (Zbornik je društvo predstavilo tudi ob 100-letnici PD leta 1993) ampak tudi še zgodovinski del, ki do sedaj ni bil objavljen. Veliko dokumentarnega materiala je shranjenega pri posameznikih ali je kje zapuščeno. Posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor PD Kamnik, prosi lastnike, da zapise, fotografije posredujejo komisiji (po uporabi bo na željo lastnika material vrnjen). Prav tako vabijo poznavalce planinskega-gorskega življenja na tem kamniškem predelu, da pripravijo pisne prispevke, ki bi jih komisija lahko vključila v Almanah. Prispevki naj zajemajo dogodke, videnje, doživljaje in druge zanimivosti za ljubitelje gora. Prispevke s planinsko tematiko in zgodovinsko zanimivimi ugotovitvami lahko posredujete na PD Kamnik, Šut-na 42, do 15. januarja 2003. Vsem, ki so pripravljeni sodelovati pri tem odgovornem delu, se PD Kamnik že vnaprej iskreno zahvaljuje. Almanah bo izšel pred osrednjo prireditvijo v kamniškem Domu kulture, v soboto, 21. junija prihodnje leto. STANE SIMŠIČ popestrili pevci in pevke domskega pevskega zbora pod vodstvom Ksenije Koz-jek in pevski zborček sodelavk doma. Svoj prispevek pa je dodal znani nekdanji ne-veljski učitelj Ciril Merčun, ki se je letos pridružil stanovalcem Doma ob Nevljici. S svojo kleno besedo o kmečkem turizmu je navdušil udeležence slovesnosti. Slovesnost so zaključili s skupnim kosilom in prijetnim pogovorom, ki je trajal tja do popoldanskih ur. Vsekakor je ta tradicionalna prireditev pomenila pomemben prispevek k sicer pestremu kulturnozabavnemu življenju v Domu starejših občanov. FRANC SVETELJ Na Duplici namesto deponije odpadkov PARK GOZDNEGA DREVJA V novembru so na nekdanji deponiji odpadkov na dupliškem hribu zaključili s pomembno akcijo ozelenitve tega ob- 1 Dupliški gasilci so skupaj z ostalimi krajani posadili zadnja drevesa na dupliškem hribu. močja. Po načrtih gozdarskega instituta, njihov sodelavec, domačin mag. Miran Čas je strokovno vodil celotno akcijo s sodelovanjem predsednika sveta KS Duplica Franca Grešnika, so pred dnevi posadili še zadnja drevesa izmed 39 avtohtonih vrst, in šest eksot, ki so se pri nas že udomačile - divji kostanj, akacija ginko, rdeči hrast itd., ki bodo v bodoče mladi rod na gozdni učni poti na vrhu hriba seznanjale z našim drevesnim bogastvom. V dveh letih so tu posadili skoraj 1500 sadik različnega gozdnega drevja. Za boljše uspevanje gozdnih dreves so na celotno površino hriba nasuli preko pol metra dobre zemlje. V vsa-, ko jamo so dodali še A nekaj samokolnic kvali-,j, tetne zemlje. Na učni ■ 'A' poti v obliki osmice se \ , bodo obiskovalci sreča- \\: I li z različnimi drevesni-y, mi vrstami, posajenimi po parih, in odpočili na klopcah v lepem gozdnem okolju s pogledom na Kamniške planine. Vsekakor bo to območje sčasoma postalo obiskan park krajanov Duplice, pa tudi Kamnika in okolice, za krajše sprehode in oddih v prostem času. FRANC SVETELJ Bele breze z zlato rumenimi krošnjami, ki so jih posadili na začetku akcije pred dvema letoma, že krasijo vzhodno pobočje hriba. Kamniški invalidi na izletu v Goriških Brdih V OPOJNI DEŽELI ČEŠENJ, KOSTANJA IN VINA Bil je petek, 11. oktobra. Čeprav je izpod neba malo rosi-lo, to nijjomenilo slabega začetka. Člani Društva delovnih invalidov Kamnik smo se dobre volje odpravili na izlet v Goriška Brda. Vodja izleta Janez Sedušak je poskrbel za obilo informacij ob poti. Za prepotrebno jutranjo kavico smo se ustavili v Vipavi, kije ob Ajdovščini drugi največji kraj Vipavske doline. Razvaline srednjeveškega gradu na strmem.hribu nad mestom, več izvirov reke Vipave in starejša, v kamnito okrasje prelita stavbna dediščina, dajejo mestu posebno slikovitost. Pot nas je mimo Ajdovščine vodila naprej do Nove Gorice, kjer nas je pričakal stari znanec, vodič Dejan z Mosta na Soči. Skozi Solkan smo se odpeljali na 681 m visoko Skalnico - Sveto Goro. Z zanimanjem smo si ogledali muzejsko razstavo Soške fronte. Posvečena je ljudem, predvsem pa vojakom različnih narodnosti, ki so na tem območju umrli- in za vedno ostali. V dveh letih je na 80 km dolgi fronti v dvanajstih ofenzivah izgubilo življenje nad milijon vojakov. Ogledali smo si tudi baziliko Marijinega vnebovzetja. Začetki segajo v leto 1539, ko naj bi se pastirici Urški Ferli-goj iz Grgarja prikazala Marija in ji naročila, naj ji tu postavijo cerkev in prosijo milosti. V glavnem, oltarju je slika Marije z Jezusom pred večerno pokrajino, s prerokom Iza-ijem in Janezom Krstnikom ob strani. Zanimiva je tudi razstava votivnih podob, ki so jih prinesli hvaležni romarji iz Slovenije, Italije, Fur-lanije in od drugod. Divjanje Soške fronte je seglo tudi na Sveto goro, kjer so leta 1915 italijanske granate porušile cerkev in samostan. Primorci so si vztrajno prizadevali za obnovitev porušene cerkve, kije bila zanje tudi narodni simbol in leta 1928 je bilo novo svetišče posvečeno. S Svete gore smo se po vijugasti cesti, ob kateri so še ved-ni vhodi v kaverne, podzemna bivališča vojakov Soške fronte, spustili v dolino, kjer nas je.ponovno pozdravil znameniti solkanski most. Zgrajen je bil leta 1905, razpon glavnega loka ima dolži- no 85 m inje še danes most z največjim kamnitim lokom na železniških progah na svetu. Po Osimski cesti, ki delno poteka po italijanskem ozemlju, smo se pripeljali v Goriška Brda, v deželo, ki v sebi skriva pravo bogastvo lepot! Briški griči so svojevrstni, saj so en sam vinograd in sadovnjak, na skoraj vsakem pa stoji strnjena vas s cerkvico. Rodovitna zemlja, ugodna klima, dolga tradicija in pridne roke Bricev so deželico spremenile v pravi raj. Vsaka ped zemlje je obdelana, čeprav je za to potrebno preliti mnogo znoja. To je dežela češenj, breskev, marelic, oljk, fig, kostanja in ne nazadnje grozdja, ki ob svetem Martinu dozori v vino. Ob lepem vremenu se od tod vidi tudi morje. Na evropski ravni so Brda skoraj vsestransko primerljiva s fosca-no v Italiji in Provanso v Franciji. Ustavili smo se v Gonjačah, pri Bizjakovih, ki so nam pripravili okusno kosilo. Ob odlični hrani in dobri briški Kamniški invalidi v muzeju Soške fronte na Sveti gori kapljici so se razvezah jeziki in iz naših grlje zadonela pesem. Zunaj je vabil razgledni stolp, a so se le redki odločili, da se povzpnejo nanj - veter je bil premočan. V sosednji vasi smo bili deležni ogleda vinske kleti, kjer so nas postregli z domačimi dobrotami in ponudili možnost nakupa vina, kostanja... Potem smo se odpeljali v Šmartno, vas, kije obdana z obzidjem in sedmimi obrambnimi stolpi. Ogledali smo si baročno cerkev sv. Martina z zvonikom iz 14. stoletja in freskami Toneta Kralja ter obnovljeno staro briško hišo, v kateri skušajo domačini z opremo, ponudbo in gostoljubjem pričarati vzdušje v starih brških hišah. Dan seje nagibal k poznemu popoldnevu, ko smo se mimo gradu Dobrovo in še nekaterih vasi popeljali do Medane, znane po številnih odličnih prireditvah, kot sta Pomlad, narava, vino in Dnevi poezije in vina. Kratek postanek v gostišču Bužinel nam je dal moči za pot proti domu. Od nas se je poslovil odlični vodič Dejan, ki nam je poleg kulturnih, zgodovinskih in drugih informacij natrosil toliko vicev, da so nas od smeha boleli trebuhi! Med njimi tudi tistega, zakaj Brici ne rabijo televizije, ne psa, ne statusa borca. Pa veste zakaj? Zato ker so Brike tako hudičeve, da može priganjajo k delu od jutra do večera in možje nimajo časa gledati televijo. Ker ves dan »lajajo« na svoje može tudi ne potrebujejo psa, statusa borca tudi ne, ker možje ne umrejo, pač pa se »znucajo«... MARINKA MOŠNIK Ko bi radi doživeli kaj lepega ... JAKOB SAVINŠEK SEJE VRNIL V KAMNIK 6. novembra zvečer so v Maleševi galeriji postavili na ogled poklonjeno serijo kiparskih del Jakoba Savinška (1922 - 61), enega najpomembnejših kiparjev 20. stoletja prt nas. Predstavljena kiparska dela, ki bodo na ogled do 14. decembra, so dar gledališke igralke, pesnice in življenjske sopotnice, zdaj že pokojne Mile Kačičeve (1912 - 2000) mestu Kamnik. Jakob Sa-vinšek je namreč kamniški rojak. Veliki slovenski umetnik se je torej vrnil tudi s svojimi deli, ne samo z obujenim živim spominom nanj ob okrogli obletnici rojstva. Prav letos februarja je namreč minilo 80 let od njegovega rojstva v Kamniku, kjer je preživel svojo najnežnejšo mladost. Zaslugo za njegovo vrnitev v naše mesto pod vršace gora in mesto umetnikove mladosti ima njegova življenjska sopotnica, gledališka igralka in pesnica Mila Kačičeva, ki je februarja 2000, malo pred svojo smrtjo, Kulturnemu centru Kamnik podarila 14 umetnikovih del v želji, da postanejo del stalne postavitve Kamniškega muzeja. Vloga in pomen kiparja Jakoba Savinška sta v razvoju slovenskega sodobnega kiparstva ne- ... kip z naslovom Noseča iz leta 1949 (patiniran mavec) sporna, saj že dolgo, kljub svojemu kratkemu življenju, velja za enega najboljših slovenskih kiparjev 20. stoletja- Njegovo delo in življenje je leta 1994 na retrospektivni razMavi predstavila in ovrednotila Modema galerija iz. Ljubljane, temeljno oceno o njem pa je prispevala kamniška rojakinja mag. Sonja Klemene, ki velja za poznavalko njegovih del, saj se je s kiparjevim umetniškim opusom najbolj temeljito ukvarjala in spoprijela. Za pričujočo prvo predstavitev darovanih del javnosti je prispevala tudi kratko oznako njegovega pomena v plakatu - zgibanki, kije ob tej priložnosti izšel (omeniti velja izredno oblikovanost le-te, ki jo je gratis prispeval oblikovalski studijo, svoj delež pa je prispevalo tudi podjetje z.a varovanje G7). Že pred tem je avtorica v letošnjem Kamniškem zborniku opozorila na pomen donacije in predstavila darovana dela, katerega oznaka je za predstavljeni opus temeljna. Razstavo samo je pripravila kustosinja Kamniškega muzeja Barbara Savenc, kije dela ob svečanem odprtju tudi predstavila. Čeprav število podarjenih del, tako po velikosti kot po številu (14) ni veliko, pa iz njih dobro spoznamo temeljne vrednote in značilnosti umetniškega dela kiparja Jakoba Savinška, še posebej tisti del njegovega opusa, Recitatorka Ivna Ornik in lutnjist Boris Šini-goj ob odprtju razstave Jakoba Savinška v galeriji Miha Maleša. f Med štirinajstimi kipi Jakoba Savinška, ki jih je v svoji oporoki kulturnemu centru Kamnik zapustila njegova življenjska sopotnica Mila Kačič, je tudi njen portret iz leta 1946 v patiniranem mavcu ki ni nastal kot javno naročilo. Morda je širši javnosti znan predvsem po več javnih spomenikih, ki so raztreseni po naši domovini vse od naše zahodne meje do roba Panonije (Kugyjev spomenik v Trenti, Gregorčičev spomenik v Kobaridu in Tavčarjev na Visokem), posebno pa je pomemben po nekaj odličnih spomenikih osvobodilnega boja (od Črnomlja, Celja do Ptuja), ki kljub razklanemu času, v katerem so nastali, kažejo izrazito humanistične vrline in pogum, po svoji oblikovanosti pa so daleč od t. i. socialističnega realizma in se dobro vključujejo v evropsko zgodovino sodobne javne plastike (spet velja omeniti spomenik Vojne in Miru v Celju). Večji del podarjenih kamniških umetnin je manjših, komornih ali galerijskih dimenzij, skratka gre za tako imenovano malo plastiko. Nekatera dela pa so celo nastala za osnutke večjih del v naravni velikosti (npr. Pesem morja kot osnutek za nadnaravno plastiko ob vhodu v Brionsko pristanišče ali morda za vodnjak v Novem mestu). Prevladujejo intimni portreti njegovih najdražjih, Mile Kačičeve v dveh portretih in tudi celopostavnefn kipu »Noseča« in .seveda portret njunega sina Davida, ter izjemni portreti prijateljev in znancev iz kulturnega in gledališkega življenja (A. Hieng, J. Staričeva, V. Mlakar- ... kip Žena - školjka iz leta 1953 (patiniran mavec) jeva, F. Lipaha) ter drugih odličnih plastik, ki upodabljajo človeško telo, kot je Sedeča deklica, izdelana iz žice. Podobne hotene stilizirane grafike je v istem času izdeloval tudi še starosta ali »doyen« slovenske umetnosti Miha Maleš. Človeško telo je sicer glavna tema celotnega umetnikovega ustvarjanja, čeprav velja poudariti ob tem tudi bistro oznako dr. Emilijana Cevca ob njegovi tragični smrti leta 1961, ko je zapisal, da je umetnik bolj kot človeka samega ljubil umetnost kot tako in njene etične vrednote in s tem tudi sam kiparski poklic. Prva predstavitev podarjenih Savinškovih del se je zgodila prav v Maleševi galeriji, kar spet ni nekakšen slučaj, saj je mladi Miha Maleš za umetnikovega očeta, slovenskega pisatelja Slavka Savinška, kije takrat služboval in bival v Kamniku, izdelal eno prvih svojih ilu-stratorskih del za njegovo otroško zbirko Poredni smeh in sta bila torej kot umetnika in rojaka povezana tudi neposredno. S priložnostno razstavo Kulturni center Kamnik ni želel predstaviti samo podarjenih del svojega rojaka in pomembnega slovenskega umetnika Jakoba Savinška in ga počastiti ob njegovi 80-letnici rojstva, želel je predvsem opozoriti javnost, da se za podarjena dela, ki so lahko vsakemu obiskovalcu Kamnika v ponos, najde tudi primeren prostor, kjer bodo dela stalno na ogled, tako da bo lahko veliki slovenski kipar Jakob Savinšek v rodnem mestu živel ne samo ob obujanju spomina nanj, ampak bo med Kamničani in obiskovalci mesta odslej tudi »v živo« resnično na ogled s svojimi deli. MARKO LESAR Da ima Kamnik v Domu kulture ponovno svoj pravi kulturni hram, potrjujejo številne prireditve in predstave - od abonmajskih predstav v sklopu štirih abonmajev, glasbene, plesne prireditve, umetniške delavnice in razstave. Kulturno društvo Priden možic, ki mu je Občina Kamnik na podlagi razpisa zaupala upravljanje Doma kulture, je v novi sezoni pripravilo res raznovrstne in bogate vsebine. Za vzpodbuden začetek sezone so nam, obiskovalcem, podarili koncert Adija Smolarja s skritim gostom večera Andrejem Rozmanom Rozo. Priden možic je v Kamnik pripeljal tudi predstave, ki smo jih že dalj časa pogrešali -komedije različnih gledališč. Nasmejali smo se ob predstavi Gledališča Ptuj Marjetka, str. 89 z vsem dobro poznanim Gojcem in Mojco, ob stand up - sit down komediji Mono-spolnega gledališča z naslovom T,ega ti nisem jaz povedala, komediji Gensko spremenjeni Prešeren z Rozo in Dergijem, monoko-mediji Dese Muck (Cafe Teater) Jutri Začnem. Deso poznamo skoraj vsi. Eni iz televizije, drugi iz časopisov, tretji kot odlično avtorico mladinske literature. Kadar se pojavi v eni izmed svojih tipičnih ženskih vlog, spravlja ljudi v smeh in tudi v kamniški kulturni dvorani ni bilo nič drugače, ko je govorila o ženski poznih srednjih let, o tragikomični zgodbi njenega življenja, ki je že vse od pubertete v znamenju odvečnih kilogramov. Ne smemo pa pozabiti na kulturne večere, nastope pevskih zborov, kabaretne predstave, tragedije Kreontova Antigona v izvedbi SLG Celje, mladinskih klubskih večerov in predstav za otroke ter pravkar zaključene mednarodne razstave Krasni novi alpski svet - čudovite fotografije s krajšimi besedili so nas na kar 80 panojih seznanjale z alpsko tematiko. Pisati recenzije ali celo kritike ob slavnostnih koncertih je pravo sizifovo delo. Pa ne zaradi koncerta samega, saj je evidentno, da želijo pevci in z njimi tudi dirigent prikazati najboljše od najboljšega v kar se da kvalitetni in slavnostni »obleki«, pač pa zaradi slavnostnega vzdušja, ki sestopnjuje in stopnjuje do nezaznavnega vrha, kar na eni strani vzpodbuja, na drugi pa s svojimi tudi preglasnimi ali pa pretiranimi ovacijami nehote ovira tisti naravno in načrtno razpeti lok, ki si ga je dirigent že na zadnjih vajah zamislil in vanj kot mozaične kamne gradil vsebino in kvaliteto njemu zaupanega korpusa. To je imel verjetno pred očmi tudi sedanji dirigent Andrej Misson, ki komaj dve leti vodi ta eminentni moški zbor, pri trodelni sestavi koncerta, od katerih prvi nas preko že obvezne Libertas animi našega Gallusa zasanjano zaziblje v najstarejše čase mladega Hajdriha, ki je umrl star komaj 36 let, domiselnega Gustava Ipavca, ki je preskočil že v dvajseto stoletje in še nekoliko mlajšega Antona Foersterja, ki ga, čeprav je bil po rodu Čeh, kar praviloma ocenjujemo kot najplodovitejšega slovenskega skladatelja. » Hajdrihovo Adrijansko morje je sicer epsko zastavljena kompozicija s številnimi liričnimi primesmi dobršnega dela nostalgičnosti, ki se kot večna žalostinka za izgubljenim v vsej naši zgo- * dovini znova in znova ponavlja, pa ne le pri ope-vanem morju, pač pa tudi ozemlju in s tem delu nacionalne entitete, kar si znajo zvito prisvajati naši severni, zahodni, sedaj pa še južni sosedje. Menda v prepolni in celo natlačeni dvorani ni bilo duše, ki te pesmi ne bi poznala, verjetno celo na izust, pa vendar je bilo znova in znova v etru čutiti, da jim, čeprav stara preko stoletja, še kako pretresljivo ganljivo čustveno in upravičeno budi nacionalno zavest. In če se nekoliko ozrem še po relativno mladih poslušalcih, lahko mirne duše zapišem, da je staro Hajdrihovo »Morje« kompozicija »par excellence«, ki ji v modernističnem slogu enakovredno odgovarja le Kozinova znamenita simfonija, katere končni zvoki nas vsakodnevno prebujajo iz spanca. Tudi Gustava Ipavca »Dve utvi« vsaj pevcem ni nepoznana stvaritev skoraj nabožno čiste romantike, zelo bravurno predstavljeni »Spak« Anton Foersterja pa epsko zastavljena kompozicija, pred katero so klonili tudi takrat že dobro uveljavljeni zbori., če seveda izvzamem Liro po taktirko Cirila Vremšaka, da sploh ne govorim o Ljubljanski Matici in APZ-ju, ki sta ju vodila Matej Hubad in znameniti France Marolt. To je bil torej »spomin na začetke«, kot se je avtorju Programa zapisalo, medtem ko je bil drugi del v znamenju skladateljev, ki so bili bolj ali manj neposredno vezani na Liro, časovno pa osredotočeni v sredino prejšnjega stoletja. Lepo je bilo slišati samospev Cirila Vremšaka, ki ga je zapela Barbara Nagode, in poslušati pogumno grajene zvoke »Oj, zbogom ti planski svet«, ter »Završke fante« Emila Adamiča. Emil Adamič je nekaj let kot učitelj služboval tudi v Kamniku, Adi Smplar in Goran Z'avršnik, programski vodja Doma kulture Kamnik, na koncertu, ki ga je ob začetku sezone Dom kulture podaril obiskovalcem. Kamnik je že dolgo poznan po vrsti kulturnih prireditev, ki imajo od pomladi svoj skupni dom. Kulturnemu društvu Priden možic pa je uspelo pripeljati še več kulture različnih zvrsti za različne okuse. Tudi v prihodnjih dneh in tednih se v Domu kulture napoveduje mnogo zanimivega (priporočamo pogled v koledar prireditev na 2. strani), zato ga obiščite, ko bi radi doživeli kaj lepega, zanimivega. SAŠA MEJAČ za Liro pa skomponiral marsikatero pesem. In tudi najplodovitejši slovenski skladatelj z opusom, ki šteje preko 1000 skladb raznih zvrsti. Drugi del, ki ga v koncertnem listu označujejo kot »Spomin na dirigente - skladatelje«, se končuje z zborovsko kompozicijo »Zasuta usta« dolgoletnega dirigenta Sama Vremšaka na pretresljivo, vendar tudi najmočnejše besedilo kamniškega tragičnega poeta Franceta Balantiča, ter Mis-sonovim samospevom, ki ga je v odlični formi predstavila Barbara Nagode. Z velikim veseljem in zadovoljstvom naj zapišem, da bi ti dve skladbi lahko postavil nekam v vrh sodobne slovenske zborovske glasbe oziroma samospeva. Tretji in zadnji del je odzvenel v popolnoma narodem slogu. Seveda če izvzamem Missonovo Slavnostno pesem, kjer je nekoliko preglasno do-miniral trobilni kvartet. Tu bi moral znova poudariti zlasti Lirinega stalnega prijatelja Marka Koba-la, z njegovo všečnostjo in še zlasti sila prodornim, kultiviranim in nadvse prijetnim baritonom, o čemer sem se pred meseci že obširneje razpisal. Maroltova »Ribniška«, s katero smo se od praizvedbe pod taktirko avtorja IMarolta že pred davnimi desetletji spopadali APi!-jevci, je bila več kot odlična. No, bila bi še efektnejša, če bi poleg Ribničarja, ki ga je v pravem ribniškem slogu odpel Marico Kobal, kot nočnega čuvaja vključili še basista - profundista Roka Lapa, ki sem ga opazil med basovsko skupino. Ob zaključku te »kratkostične« recenzije naj omenim še novino, ki me je presenetila na samem začetku, v resnici pa že odpira novo Lirino ero. V mislih imam tisto dobro desetino taktov didgeri-doo-ja in preko njega spregovorjene avantgardistične izvorne ustvarjalnosti, ki se bo v prihodnosti po vsej verjetnosti temeljito zaj edla in spopadla s še vedno občasno prisotno izvajalsko in po-slušalsko ležernostjo. Vse priznanje obema izvajalcema, v posebni meri pa Albertu Mrgoletu, ki je poleg celotnega veznega besedila imel notranjo moč, prepričljivo in domiselno novino vključiti tudi ta, sicer nenapovedani četrti del Lirinega programa ob njeni 120-letnici, Tina Romšakova in Marta Zabretova sta se vnovič predstavili kot učinkovit in enovit tandem, ki zna in ume uspešno krmariti maso nastopajočih in v dolgi vrsti čakajočih predstavnikov domačih in tujih društev, ki so z besedami, venci, »flašami« in podobnimi originalnimi darili prišli pozdraviti svojega najstarejšega nestorja. Let STO in še DVAJSET že kamniška Lira jezik, kulturo, svobodo Slovencem gradi, državnost vzpodbuja, gradi! Že nova vrednota stoletja: Pesem svobode slovenstva v Evropi; pred njo, na steza j se odpira... MAG. CENE MATIČIČ _•_ J Ob slavnostnem koncertu LIRE Iz torbe Krištofovega Pepeta II ruko, pa je končno mimo tudi druga runda občinskih volitev in zdaj lahko preidemo od besed k dejanju. Župan fanti je že pred meseci predvideval, da v tretje gre rado, tudi v županstvu, ne samo na županskih konjskih dirkah. Njegova napoved se je torej izpolnila. Čeprav so nekateri menili, da bo obveljala tista: dost te imamo. Je že tako, da se župana da zamenjati, volivcev pa ne. Ti pa imajo zmeraj prav. Zato skupaj ko-rajžno naprej v nove zarje... Upajmo, da bo TonliJ.II. zdaj pobral vsaj kako najbolj pametno idejo od svojih sokandidatskih kolegov in jo tudi uresničil. Tako bi vzel malo vetra z jader konkurentov na prihodnjih volitvah. Recimo tisto o ustanovitvi Radia Kamnik, če že nismo sposobni k življenju obuditi TV Impulza kot eno prvih lokalnih televizij na Slovenskem, da ne govorimo o velikem hotelskem kompleksu, o kolesarskih stezah, o kamniškem Las Vegasu in še o čem... TDojim se, da bo naše lepo me-JDsto pod planinami kmalu mesto strahov, mije zadnjič potožil Frlavčkov Guslelj. Kar poglej, drug za drugim zapirajo-svoja vrata tudi stare kamniške gostilne in mesnice Spomladi se je svojim strankam za nakupe zahvalil dolgoletni kamniški mesar Podgoršek, nedavno so zaklenili vrata v slari Cererjevi gostilni, pred nekaj tedni so zaklenili Pivnico na Starem trgu. Sedaj tudi mesar Miro v nekdanji Velki gasi pravi, da se ne gre več. Slišati je, da tudi nova Delikatesa na Glavnem trgu zasluži komaj za malico in še in še. Ob številnih in najrazličnejših predvolilnih programih pa meščani pogrešajo program o dejanski oživitvi starega Kamnika. Menda se občinarji sedaj ne bodo spustili v naročanje dragih študij o vzrokih za tako stanje in ponovnih študij o ponov- ni oživitvi mesta, saj imajo v predalih že kar nekaj kilogramov papirjev o revitalizaciji starega mestnega jedra, o prometni ureditvi mesta in podobno, Kaj ko bi enkrat za izhod v sili poslušali tudi glas ljudstva (oprosti, »milijonar«Jonas)... A Te vem, ali Podgorci res niso 1 V bili toliko korajžni, da bi se na volitvah sveta krajevne skupnosti podali na odprto listo, da bi ostali Podgorci res lahko izbirali, ali pa jim je zmanjkalo kandidatov. Tako pa so se odločili za zaprto listo še v socialističnih časih najbolj preizkušen način, ko se je že vnaprej vedelo, kdo bo izvoljen, in so volivci med sedmimi kandidati izbirali sedem krajevnih mož. Za zgled so jim lahko Špitalčani, kjer so za sedem izvoljenih na listi ponudili kar dvanajst kandidatov alij>a županska lista, kjer se je za enega župana potegovalo kar devet kandidatov in kandidatk. Ja, demokracija je res odgovorna zadeva ali pa se ljudje za neplačane funkcije ne tepejo preveč... F'eliko medaljo pa bi bilo treba pripeti zagnanim odbornikom krajevne skupnosti v Volčjem Potoku, saj so se nemalo prizadevali, da so pred mesecem dni lahko pognali predzadnji del kanalizacije. Bodečo Nežo pa so si zaslužili tisti, ki poskušajo na vseh koncih nagajati, ki ne plačajo že podpisanih obveznosti ali pa sploh nočejo ničesar podpisati. Kar naj ročno kopljejo skale, ker kanalizacija ne more teči navkreber, samo pod mojo zemljo že ne bo tekla, je njihovo geslo in tak je bil odgovor, ko so jih odborniki leto in dan prosili za prekop koščka njihove zemlje. Veliko krivico bi naredili tistim za skupno dobro borečim se vašča-nom, če bi dejal, da se potok zalo ujrravičeno imenuje tako kol se imenuje Trmoglavci pa naj raje o svojem obnašanju razmislijo sami... T)o dobrega pol stoletja bo pa 1 del Vele pod dupliškim nebotičnikom. Veletrgovski šefi namreč pravijo, da bodo pred novim letom zaprli najstarejšo in najbolj priljubljeno trgovino, ki jo je dolga leta vodil popularni Tone. Znan po tem, da ni znal reči nimamo, pač pa jutri dobimo. Tudi sedanje prijazne trgovke so nadaljevale njegovo tradicijo, kljub temu, da jim je v poletnih mesecih pot dobesedno lil z obraza. Kup ci, še posebno najstarejši, bodo to trgovinico zelo pogrešali in so se že namenili z zbiranjem podpisov protestirati proti njeni ukinitvi. Toda kmalu so spoznali, da to ne bi pomagalo, ker je prišel čas velemarketov, supermarketov. Kajhočemo, kapital tudi pri nas postaja sveta vladar... T~)a bi bile le večkrat volitve, J-J smo lahko slišali te dni, ko so občinarji in drugi kandidati rezali trakove na odprtju novih metrov asfaltiranih cest, vodovodov, pognali zapornice pri železniški čuvajnici, pa semafor pri Mercatorju, prižgali plinsko baklo na Glavnem trgu (marsikomu so bile najbolj všeč zastonj klobase in pivo) in še marsikaj bi se našlo. Le pri trgovini Dom Oprema v Zapričah se je zataknilo. Razkopana zelenica tudi tu obeta nekaj sprememb. Samo, pravijo, da še ni jasno, kakšne bodo te spremembe. Po eni varianti, naj bi tu »pridobili« nekaj kvadratnih metrov novih asfaltiranih parkirišč, po drugi varianti pa naj bi vrtnarji izArboretuma tu zasadili gredico s tulipani (podgeslom Vse za Entente florale in za novo zlato medaljo!) Stanovalci pravijo, da so bolj naklonjeni drugi varianti. Kaj pa bo v resnici, bomo videli po volitvah... KRIŠTOFOVPEPEII. PISMA - MNENJA - ODMEVI Priznanje kamniškemu servisu Seat na Perovem! Običajno je, in to se dogaja naj-■ večkrat, da se zgane pero pišočemu le takrat, koje nekaj narobe z našimi službami ali nosilci storitev, ki so v službi naših občanov in ko zatajijo ali ne izpolnijo naših pričakovanj. Tudi v našem okolju ni drugače, saj smo ponavadi jezni dopisovalci v časopise, kadar je kaj narobe. Meni pa seje letos zgodilo nekaj tako pohvalne ga, da ne more ostati nezabeleže-no in tudi ne brez pohvale. Menim, da je prav, da za to, kaj je storil servis Seata v Kamniku (na obvoznici) slišijo ludi drugi občani. Prepričan sem, da enako, kot so ravnali z mano, ravnajo tudi z drugimi strankami! Bilo je poleti, kosem na terenski poti v gozdnih razmerah na Lu-kovškem povozil večji kamen. Nisem vedel, kaj mi je storiti, saj se je za mano vlekla mokra oljna sled in je na kraju, kjer sem avto pustil, nastajala pod vozilom prava lužica za vožnjo prepotrebne tekočine. Avlo sem pustil kar tam v gozdu, zaprosil mimoidočega, det me je zapeljal do glavne ceste, potem pa sem docela obupan, da se mije zgodilo nekaj hudega in za avto usodnega na skoraj novem avtomobilu. Potem sem ves nesrečen potoval proti Kamniku, kjer je pooblaščen Seatov servis. Bilo je že visoko popoldne, ko sem se s svojo težavo pojavil v delavnici Seata lastnika Jožeta Ce-•rarja, vsi mojstri so bili k sreči še vedno v službi. Najprej me je spre- jel mladenič in me potolažil, da stvar že ne more biti tako huda, da je oni ne bi mogli popraviti. Sicer pa naj se hitro podvizam, so rekli, organiziram naj čimprejšnji, prevoz avtomobila na servis in -tako mije obljubil sam lastnik gospod Cerar - dela se bodo lotili takoj. Avto je bil v dobri uri z avtovle-ko pripeljan na Seatov servis, popravila pa seje takoj lotil sam gospodar Jože Cerar. »Tjale čez stopite na kavo, v slabi uri bo stvar popravljena,« mije obljubil. Res je bilo, kot je zagotavljal. Karter je bil v kratkem času za-varjen, delo skrbno ojrravljeno, novo olje nalilo in v slabi uri sem se že lahko odpeljal. Misel, ki me je prevevala na poli domov je bila ena sama: danes izdelovalci avtomobilov na vse mogoče načine prav tekmujejo v dirki za prepričevanje bodočih kupcev, ki se šele odločajo, kateri avtomobil bodo kupili. Tistim, ki se v tej dilemi odločajo, bi svetoval, da je podatek o zaupanja vredni servisni službi, morda še najpomembnejši. Kamničanom zagotavljam, da so moje izkušnje, v nadaljevanju sem jih z nekaj obiski Seatovega servisa še utrdil, take, da lahko samo priporočim omenjeni skrbno urejeni Seatov servis vsem, ki gledajo na to, kako je po že opravljenem nakupu poskrbljeno za varstvo naše, nikakor ne majhne pločevinaste naložbe. * Pripominjam, da Seatu ne želim v Kamniku delati posebne reklame. Z njihovim delom, kot sem ga imel priložnost spoznati, mislim, da reklame niti ne potrebuje- jo, saj si jo sami na omenjeni način in s skrbjo za stranke najbolje ustvarjajo. Gotovo pa si ob vsem zaslužijo, da Kamničani izvedo, kdo je v poslu dober in kdo gleda na svoje stranke! M. B. Domžale, Masatjkova 14 Še enkrat, da ne bo prepozno! Krajani KS Zaprice, ki nas železniška proga »ločuje« od prometno kolikor toliko urejenega Kamnika smo po več kot desetih letih končno dočakali tudi trenutek ureditve »našega«prehoda. Dolgo smo čakali na ta dan in med tem časom v strahu čakali, kdaj bo zopet »počilo«! Hvala bogu ni, čeprav, je bilo že kar nekajkrat zelo na tesno, kajti nismo zastonjjadi-kovali, kako nevaren je naš prehod. Kar nekaj časa je minilo od obljub, tako, da so nekateri že posumili, da gre pri obljubi župana Antona T. Smolnikarja za puhlo politično besedičenje, toda tisti, ki župana malo bolje poznamo, smo vedeli, da on ni samo politik itd., on je mož besede, on je tudi človek, ki mu varnost človeka ni španska vas. Vemo, da v občinski malhi na koncu leta ne ostane ničesar, vemo, da se je dobesedno čaralo in ta čarovnija je varnejši prehod preko proge, zato g. župan Anton Tone Smolnikar hvala vam! Zahvaliti se želimo tudi občinskim svetnikom, ki so nas podprli! Še posebno pa se zahvaljujemo tudi vodstvu Slovenskih železnic. JOŽEF JELEN v imenu krajanov Zapric Jesenski obiski (taki in drugačni) na simbolu našega mesta Ali smo sposobni preprečiti vandalizem na Malem gradu? Mali grad s svojo znamenito kapelico tudi v jesenskih dneh ni brez obiskovalcev. Poleg izletnikov, ki pridejo v Kamnik z avtobusi ali posamično, ga radi obiščejo tudi številni šolarji iz vse Slovenije. Žal pa letošnje polet- kar jim v njihovem »blaženem« stanju pride pod roke ali pod noge. Nesnaga v obliki razbitih steklenic, pločevink, igel in druge navlake je še najblažja posledica njihovih seans. Veliko hujše so posledice na opremi graj- Takole izgledajo razbite luči v obzidju malograjske kapelice po nočni akciji... je za javnost odprt urejen malograjski hrib s kapelico, kamor so bila vložena velika sredstva, v teh dneh doživlja prave pohode vandaloy, ki brezobzirno uničujejo vse na pobruhano stopnišče, prag in vrata kapelice, še bolj pa na deset od 13 vzidanih svetilk, ki so jih razbili kar z nogami. Cele so ostale le tiste, kjer ni toliko prostora, da bi vanje udarili s čev-lji. Kot kaže, zaklepanje glavnih vrat v grajskem obzidju z veliko obešanko nič ne pomaga, saj imajo zlikovci uhojeno pot na Mali grad s ploščadi pri kavarni Veronika, tako da preko meter visoke lesene ograje zlahka pridejo na grajsko pobočje. Izvajalci sanacijskih del so na grajskem pobočju pustili velik kup kamenja in skal, ki nočnim obiskovalcem služi kot municija za streljanje na strehe spodaj ležečih hiš, zlasti v Parmovi ulici. To občutijo tudi graditelji nove soseske pod Malim gradom, ki morajo nenehno menjati stekla na strehah in oknih. Vsekakor bi se morali vsi Volitve so za nami Ko pišemo te vrstice je za nami že prvi večji del volitev, pred nami pa še drugi krog predsedniških in županskih volitev. Ob prebiranju teh vrstic pa je znan že novi pred-sednik-ca države in tudi novi kamniški župan. Kamniški socialdemokrati na izide volitev gledamo z realnostjo, saj smo kljub manjšemu številu prejetih glasov ostali še vedno druga najmočnejša stranka. Zavedamo se, da politični prostor v Sloveniji še ni dovolj oblikovan in zato so volivci v poplavi strank in raznih list pogosto v veliki dilemi komu zaupati svoj glas. Še bolj jih begajo strankarski funkcionarji, ki lahkotno menjajo stranke in s tem svojo politično pripadnost. Torej odgovornost je na strani teh politikov in ne volivcev. Toda vsaka šola nekaj stane, tako tudi letošnja »volilna šola«. Tu-' di kar se tiče županskih volitev verjetno na naslednjih volitvah ne bodo več kot trije kandidati. S tem bo tudi pri: merjava programov za volivce lažja in bolj pregledna. Kamniški socialdemokrati smo se na letošnje volitve dobro pripravljali in vložili kar nekaj finančnih sredstev. Vsi prihranki in prispevki članov so bili porabljeni za volilno propagando. Poleg običajnih oblik propagande -plakatov, objave v Kamniškem občanu, smo objavili svoje gradivo tudi na spletnih straneh Kamnik-INFO. Obljubljamo, da se bomo še naprej zavzemali za socialno in pravično državo. Tudi na Kamniškem smo še daleč od želenega. Naši predstavniki v različnih organih se bodo vedno zavzemali za družbo manjših razlik brez privilegijev in korupcije. Le tako bo naše skupno bivanje pod Alpami bolj prijetno. Za takšno prihodnost se je vredno potruditi. Socialdemokratska stranka 00 Kamnik Tudi na težke temelje pritrjene vrtne klopi v parku niso kos razboritežem, da jih ne bi izruvali s temelji vred. skega hriba in na kapelici. Čeprav so klopi v parku pritrjene na velike betonske temelje, nepridipravom to ne preprečuje, da jih ne bi zru-vali s temelji vred. Res žalosten je tudi jutranji pogled pristojni (lastniki in upravljavci) za varovanje tako dragocene kulturno zgodovinske dediščine vprašati, kako bolj učinkovito kot doslej zavarovati to območje pred nadaljnjim vandalizmom. Da za učinkovito zavarovanje ni denarja, nikakor ne more biti izgovor. Če se lahko najde denar za odpravo povzročene škode (vprašanje je, ali so objekti sploh zavarovani .pri zavarovalnici), ki ni majhna in se bo še ponavljala, če ne bomo ukrepali. F. S. Mitja Jesenovec, ki pri Agenciji za pospeševanje turizma skrbi za čiščenje zlasti ob vikendih temeljito onesnaženega grajskega območja, za zaklepanje in odklepanje vrat: »Kaže, da ne pomagajo nobena vrata in nobena ključavnica več, saj so ne-predipravi na Mali grad ubrali stranske steze... Kdo bi znal povedati, na koga čakajo kupi skal in kame-nJa v grajskem parku. Vse več kamenja pa pristaja na strehah pod hribom... Vsem volivcem, ki ste na letošnjih volitvah oddali glas naši stranki, se za zaupanje iskreno zahvaljujemo. SDS Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Kamnik Aleš Sluga z Žal navdušen rezbar in restavrator ter najmlajši slovenski mežnar MOJSTER REZBARSTVA -NJEGOVA VELIKA ŽELJA Na razgledni vzpetini Žal nad Kamnikom, ki so jo domačini poimenovali kar Hrib, si s pomočjo družine gradi dom mladi Aleš Sluga. V njem bo rezbarska delavnica. Neverjetno veliko volje do dela in načrtov ima ta 25-letnik, nadvse si želi postati mojster rezbarstva. « Aleš je posebej vzljubil poudarjeno čustvenost, polnost in valujoče gibanje vseh oblik, sijaj in slikovitost ter monumentalnost baročne slogovne umetnosti. Navdih za ohranjanje te dragocene dediščine je v njem zorel že v deških letih. Preko osem let je bil namreč ministrant v farni cerkvi na Šutni in je občudoval tamkajšnjo notranjo opremo. Alešev stari oče Jože Sluga je bil nekoč ravnatelj gimnazije v Kamniku, kamor je leto dni zahajal tudi Aleš. A naprej ni šlo. In kam zdaj? Okoliščine so mu omogočile takojšen vpis v srednjo lesarsko šolo, čeprav za tovrsten klasičen poklic ni imel nagnjenja. Uspešno jo je končal, prav tako pripravništvo v Lipu v Radomljah. Delo v proizvodnji oziroma mizarjenje doma ga ni nikoli privlačilo. V lesu kot materialu je dojemal več. Izziv so mu postale rezbarske in restavratorske veščine. Za zaključni izdelek na lesarski šoli je izrezbaril razkošen baročni tro-sed. Z izdelkom je vse prijetno presenetil, a bil hkrati deležen tudi zavidanja. Zadostoval bi namreč le stol, pručka... V osnovni šoli je rad modeliral. Iz gline je izdelal občudovanja vredne jaslice, ki jih, žal, nima več. In po končani lesarski šoli je začel doma ljubiteljsko rezbariti. Vzornik mu je bil že pokojni kamniš- ki rezbar Maks Bergant. Učil, ga je Bergantov učenec Lado Skedelj s Podgorja. Zdaj Aleš tu in tam obnavlja okvirje kri-ževega pota, znamenja, kipe svetnikov. Povsem ga je prevzel barok, novodobna umetnost ga ne privlači. Zaprosil je Ministrstvo za kulturo Slovenije za status svobodnega umetnika. Odgovorili so mu dokaj nenavadno in sicer, da njegovo je načrte. Aleš sam zida, »šola«, pokriva streho, vozi s traktorjem ... Preko obrtne zbornice želi zdaj pridobiti certifikat za rezbarsko umetno obrt. V ta namen bo izdelal nekaj rezbarij in jih dal v oceno ustrezni komisiji. In da Aleš že zdaj ni kar tako, priča dejstvo, da je lani na ljubljanski lesni šoli v okviru programa pri evropski skupnosti vodil tečaj rezbarstva. Pa še zanimivost. Ko stari mežnar ni mogel več skrbeti' za vzdrževanje cerkva Marijine zaroke na kamniških Žalah in na Kalvariji, je to delo prevzel Aleš. Po vsej verjetnosti je najmlajši cerkovnik na Slovenskem. Na Žalah so cerkveni obredi ob pogrebih, na »žegnanjsko«, za prvi maj. Na Kalvariji nekajkrat letno. Je skrben gospodar oziroma vzdrževalec. Precej dela ima tudi s košnjo trave na Kalvariji. Med vzdrževa- Mladi rezbar Aleš Sluga z Žal nad Kamnikom se želi poklicno posvetiti rezbarski dejavnosti in pridobiti certifikat za rezbarsko umetno obrt. Posebej so mu pri srcu baročne umetnine. delo ni pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Alešu je umrla mama pred osmimi leti. Oče je zaposlen v kamniškem Stolu, brat študira ekonomijo. Oče po službi skrbi za obdelovanje domače zemlje. Družina ter prijatelji pa pomagajo, da bo Alešev dom čimprej zgrajen. Tako bo lahko uresničil svo- njem cerkvenih prostorov je v stalni povezanosti z okoljem, ki mu daje navdih za rezbarjenje in obnovo cerkvenih umetnin. Skrbi tudi za zvonjenje in praznično potr-kavanje. Aleša zanimajo starine v širšem pomenu besede in s patino časa jih želi ohranjati zanamcem. FRANČEK ŠTEFANEC Njihove sledi ostajajo... Kati Turk - planšarica, ljudska umetnica,... Ob 7. obletnici smrti mnogovrstne ustvarjalke Kati Turk iz Vrhpolj pri Kamniku (umrla je 7. decembra 1995) je končno le prišel čas, da ob spominu nanjo napovemo tudi izid knjige o življenju in delu te znane pianša-rice Goj.ške planine. Pohvalno je, da namerava knjigo izdati občina Kamnik in jo predstaviti konec marca ob občinskem prazniku. Kati Turk, rojena Spruk 26. 10.1928 v vasi Hrib pri Kamniku, je bila 30 let planšarica na Gojški planini. Vsak prosti trenutek je po svetila ustvarjanju pesmi, ročnih del, zbiranju etnografskega gradiva, ... Vsako leto je narisala približno 2000 spominskih razglednic s planinskim motivom, omeniti velja, da je za vsako porabila približno tri minute, saj so ljudje nanje čakali kar v vrsti. Spretno je vezla prte, slikala, izdelovala najrazličnejše risbe. Nastopala je na plan-šarskih praznikih, narodnih nošah, kulturnih prireditvah. Z bogato ljudsko besedo je lepšala sreča-, nja upokojencev v Kamniku in drugod po Sloveniji. Za Narodopisni inštitut na SAZU je pripravljala teren za zbiranje etnološkega gradiva - starih pesmi, običajev na vasi, ki jih je Kati zapisala iz svoje rodne vasi. Vse njeno življenje je bilo pestro in naravno izvirno. Živela je v nenehnem pogovoai z živalmi, naravo in ljudmi, ki so jo obkrožali. Zdi se, kot da sta se prav v osebnosti Kati Turk združili dediščina materialnega in duhovnega izročila in prodornost njenega osebnega ustvarjalnega duha. Stik z naravo, povezanost z živino, kakršno je doživljala kot otrok na paši, preprosto življenje, radodar-nost in nepreračunljivo prijateljstvo med pastirji so bile vrednote, ki jih ni mogla zamenjati s praznim udobjem v dolini. In prav v tem umiku na planino je Kati Turk odkrila, kar je bilo zapisano v naravi, v ljudeh in v njej sami. V knjigi bo objavljenih skoraj polovica njenih pesmi - planšar-ske in planinske, socialne, stanov- Prepevali so pevci iz Mengša Kamnik ima bogato pevsko tradicijo, saj imamo Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki je pred kratkim slavilo 120-letnico delovanja, in še lepo število drugih zborov - moških, ženskih, mešanih ter seveda mladinskih in otroških. Ljubitelji petja pa radi prisluhnemo tudi pevcem od drugod. V kamniški frančiškanski cerkvi Sv. Jakoba je 15. novembra po večerni maši prepeval Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš pod vodstvom Fernanda Mejiasa. Program, v katerega so vključili umetne, narodne in črnske duhovne pesmi, je prevzel slehernega poslušalca. Še posebej navdušeno smo pozdravili solistko Natašo Banko (Stopar), nekdanjo zborovodkinjo tega zbora, in solista Janeza Banka. Zbor je na klaviaturah spremljala Ana Smrtnik (Štele), program pa je povezovala Cilka Plevel. V imenu zbora se je patru Borisu Markežu in poslušal- cem prisrčno zahvalila pevka zbora Stanka Kač: »Tako kot harmonija obstaja v naravi, obstaja tudi v glasbi. In to harmonijo smo skušali predstaviti tudi vam, hvaležnim poslušalcem. Hvala vam za navdušeno spremljanje našega prepevanja. Bili ste najboljša žirija. Poslušalci ste stebri naše kulture, iz katerih črpamo moč, da delamo z večjim elanom.« MePZ Svoboda Mengeš je trideset let uspešnega delovanja obeležil s slavnostnim koncertom 25. maja letos v Kulturnem domu Mengeš s spremljajočo razstavo arhivskih fotografij od začetkov delovanja. Ob tej priložnosti so izdali tudi zgoščenko z naslovom Škrjanček poje. Zbor šteje 25 pevcev in pevk, zborovodja Fernando Mejias ga vodi tretje leto. Na začetku delovanja je zbor štel 44 pevcev, za svoje delo in priljubljenost med poslušalci je v teh letih prejel več priznanj. Velik vzpon je dosegel s sodelovanjem Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Skupaj so organizirali in nastopali na številnih božičnih in novoletnih koncertih. VERA MEJAČ ske in priložnostne, ljubezenske in svatovske, pesmi o naravi in domoljubne, verzi in druge. Vsebino knjige bodo obogatili tudi Marjari-ca Klobčar z etnološkega vidika, Silvo Teršek s prispevkom iz njegove knjige, Marjeta Humar bo knjigo lektorirala, Tinca in Jernej Spruk o družini Sprukovih, Stane Simšič o sodelovanju z društvi upokojencev, kipar Marjan Keršič-Belač in njegova hčerka Marjeta Svetel s prispevkom o življenju, kakršnega sta doživljala pri Kati Turk na planini, arhitekt Vlasto Kopač o planšarskem življenju Kati Turk in drugih planšaric, še po sebej o rezbarki Žen* Humar, De-bevčevi Zefi, ki je na Gojški planini pasla 50 let in je Kati Turk odprla vrata v pastirsko izročilo in ustvarjalnost. Ne vrata, leso v tihem gorskem svetu. In radoživost Kati Turk, ki ji je bila življenjska radost položena v zibelko, se je skoraj tri desetletja povezovala z modrostjo in umirjenostjo Debevčeve Zefe. Kati pa ni mogoče predstaviti samo s knjigo, saj jo imajo ljudje v spominu predvsem po njenem govorjenju in spontanih nastopih. Zato bo h knjigi priložena zgoščenka, ko Kati sama govori o svojem življenju, z odlomki iz Terško-vih reportaž in s posnetkom oddaje v živo iz Cankarjevega doma. Gradivo za objavo knjige skrbno zbira sovaščanka Joži Kališ nik. Glavni sponzor za izdajo je Eta Kamnik, saj je Kati pred desetimi leti risala motive na kozarce Etine gorčice. Knjiga z zgoščenko bo dragocen spomin in primerno darilo ob vsaki priložnosti. VERA MEJAČ Razpis za priznanja športnikom in športnim delavcem za leto 2002 Na podlagi 5. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v Občini Kamnik objavljamo razpis za podelitev priznanj za leto 2002 športnikom in športnicam za njihove športne dosežke ter športnim delavcem za delo v športnih organizacijah. Osnova za podelitev priznanj je obstoječi Pravilnik o dodeljevanju priznanj Športne zveze Občine Kamnik. V prilogi vam prilagamo obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2002. Vse morebitne dodatne informacije dobite v času uradnih ur na naslovu: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 51, ali po telefonu 831-81-14 (Res-nik Mira). Predloge s potrebnimi dokazili pošljite do 24.12. 2002 na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 -1240 Kamnik ANTON TONE SMOLNIKAR župan 0 Kulturni dom Franca Bernika Domžale za otroke DECEMBER 2002 koledar prireditev sobota. 7. december, oh 10.00 za IZVEN Andrej Rozman Roza: MALI RIMSKI CIRKUS varietejska predstava za otroke sobota. 21. december, oh 10.00 za IZVEN Nebojša Pop Tasic: METULJAVA DEŽELA lutkovna predstava. Lutkovno gledališče Maribor veseli glasbeni in gledališki december nedelja. 8. december, ob 20.00 za IZVEN KATRI NAS s Tomažem Habetom praznični koncert ponedeljek. 16. december, ob 20.00 za IZVEN Rob Becker: JAMSKI ČLOVEK komedija za oba spola petek. 20. december , ob 20.00 za IZVEN AMALA koncert romske glasbe, 17-clanska zasedba sobota. 21. december, oh 20.00 za IZVEN BOŽIČNI KONCERT MLADIH KONCERTANTOV Zasebna glasbena Sola Parnas ponedeljek. 23. december, ob 20.00 za IZVEN DIXIELAND BANI) KRANJ s pevko Metko Štok jazz - dixieland koncert Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v Rlubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred priCetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urc-Au/furc, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 i i.V.L tj, piihiija ca) Pred odhodom sv. Miklavža iz nebes angeli redno zloščijo še njegovo škofovsko palico, njegove svetleče čevlje in mu zlikajo bogato okrašen plašč. Nekaj angelčkov drži veliko vrečo, da jo morejo ostali v nebeški shrambi prav do vrha napolniti z-orehi, rožiči, kolački, medenjaki, pomarančami, ... Tudi šibe so že pripravljene! Angelček, ki jih je moral prinesti iz omare, je globoko zavzdihnil. Ljubše bi mu bilo, če sveti Miklavž teh šib ne bi moral vzeti s seboj. Vendar, žal, nekaj porednih, neubogljivih otrok je bilo tudi v letošnjem letu. In tako se je sveti Miklavž s spremstvom angelov odpravil na pot. Ko so ■potovali po zvezdni Mlečni cesti se je oziral navzdol na zemljo in opazoval otroke. Videl je, da se ga mnogo otrok od srca veseli. Pred materami so še enkrat ponavljali svojo molitvico, naučeno pesmico ali pa so peli vesele Miklavževe pesmi. To so bili tisti ta pridni otroci. Nekateri pa so bili prav tihi, bilo jih je malce strah; po njihovih bledih licih sodeč. To so otroci, ki so bili večkrat neposlušni, poredni; sedaj pa so to resnično obžalovali. Videl pa je tudi otroke, ki so ostali predrzni in sploh mislili niso na to, da bi se poboljšali. Za te je sveti Miklavž nosil šibe s seboj. Kar hitro je od teh obrnil stran svoj pogled. Ni si hotel pokvariti svoje dobre volje. Medtem se je zopet zveče-rilo. Sveti Miklavž je prišel do mostu nebesne mavrice. »Pa je pot za nami« je rekel an-gelcem. Že je stal pred prvo hišo. Mogoče si ti v njej doma? Boš zapel-a svetemu Miklavžu kakšno pesmico? Te je malo strah? Ne skrbi: sveti Miklavž ve za vsako lepo besedo, ki si jo izrekel-a. Ve za vsako tvoje dobro delo. Ve tudi, da ti je žal, če si bil-a kdaj neubogljiv-a ali pore-den-a. Zelo se veseli, če bo Jezuščku v nebesih pred Božičem lahko pripovedoval, da želiš biti vedno dober-a. Tako hodi sveti Miklavž od hiše do hiše. Hvali pridne in pokara poredne. Le poredko se zgodi, da potem, ko je obiskal vse otroke, v vreči ostane še kaj daril. Navadno obišče sveti Miklavž najprej otroka, ki ga imaš še posebej rad. To leto je to bil mali Tomaž in njegova sestrica Jožica. Potem, ko sta Tomažek in sestrica molila in recitirala svoji pesmici, sta smela sama izbrati kaj iz Miklavževe vreče. Tomaž je segel skromno po nekem malem koščku. Sveti Miklavž pa je zajel iz vreče z obema rokama in bogato obdaril Tomaža in sestrico z orehi, rožiči, čokolado, najlepšimi medenjaki, tudi nekaj igrač je bilo zraven. Če boste kdaj sami smeli vzeti kaj iz Miklavževe vreče vedite, da spadate k otrokom, ki jih ima sveti Miklavž še posebej rad. Si to želite? Potem se potrudite, da boste vedno ubogali, bili pripravljeni pomagati in boste vedno prijazni in zahvaljujte se Bogu za vsak dan. To vse bo zabeleženo v nebeški zlati knjigi! Napisala in narisala ILSA SCHMID. Prevod in priredba MILAN WINDSCHNURER Otroška razigranost v Termah Snovik m I i ' Vrata šole so se odprla septembra, a zadnji teden v mesecu oktobru so šolarji že lahko uživali prve počitnice. Počitniško razigranost je bilo čutiti tudi v Termah Snovik, kjer so za otroke vseh starosti pripravili ustvarjalni kotiček. Medtem, ko so se starši lahko brezskrbno prepustili objemu termalne vode, so njihovi mladi na-debudneži razpredali svojo domišljijo in spretnost. Rože iz papirja, sončnice iz zmečkanke in papirnati pajaci iz zgibanke so krasili notranji bazen. Ker je bila takrat noč čarovnic, so dva dni namenili izdelovanju teh krivonosih bitij. Napihnili so balone, nanje prilepili oči, dolge nosove in usta, z velikimi luknjiami med zobmi. Vrh glave so krasile dolge štrene las in nanje poveznjen klobuk. Vsak je lahko izdelal prav tako čarovnico, kot jo je risala njegova domišljija.'Če se je kje zataknilo, je na pomoč prihitela animatorka Mateja Juvan, ki je počitniški teden preživela v pisani otroški družbi. Vsak izdelek so otroci odnesli domov kot spomin na še en igrivo preživet dan. Trgovina in servis športne opreme Kamnik, Perovo 30 (poleg Kambusa) tel.: 831 12 38 VELIKA AKCIJA V DECEMBRU! . I kolesa, I. 2002 do-25% rolerji do -30% OPREMA ZA SMUČARSKI TEK + SERVIS Velika izbira športnih oblačil za zimske dni 1 Ob nakupu nad 50.000 SIT NAGRADA Svoje praznične želje letos še pravočasno zaupajte pravim ušesom. Samo tako boste zares dobili praznični Si.mobilov Halo paket, ki je idealno božično ali novoletno darilo. Izberete lahko med paketom s Siemensom C45 za 19.900 SIT ali paketom z Motoroio T190 za 17.900 SIT. Oba vključujeta kar za 5.000 SIT brezplačnih pogovorov in novoletno darilo -sestavljanko. Lični darilni paketi vas že čakajo' +DARILO: sestavljanka vedno zame. Si.mobil d.d.. Šmartinska 134b, SI- JANTARL ti1 H ' I l j> h a n * simobil halo Breznikova ul. 15, Domžale Perovo 26, Kamnik Gorenjska c. 13, Medvode 'PiilJKhUlJEuEl f V Budnarjevi muzejski hiši je vso jesen zelo živahno. Septembra je pridelovalka ekološke hrane Vera Prelovšek iz Cer-kelj razlagala o domači pripravi zeliščnega kisa, sirupov, zelišč z domačega vrta in mazilih iz skrinje naših babic. V spodnjih prostorih Budnarce, kjer je galerija, je bila na ogled razstava arhitektke, mojstrice keramike Nežike A. Novak iz Železne Kaple na Koroškem. Lička-nja koruze, nekdaj tako tipičnega in priljubljenega kmečkega opravila, se je ob zvokih harmonike in lončenih godal Jožeta in Angelce Jagodic z Žal udeležila prijetna družba stalnih obiskovalcev te hiše. njeno ustvarjanje. Da je bila lectarija v Kamniku dobro znana, ni potrebno posebej poudarjati. Nekatera znanja je Marina pridobila pri vsem dobro znani Kamničanki Neži Štele. Njeno ustvarjanje posega na dve, med seboj povezani področji - lectarsko ali medičarsko področje in oblikovanje iz testa. Marina Lenček se je spoznala s področjem lec-tarske ustvarjalnosti v družinskem okolju, saj je bila Lenčko-va lectarija in slaščičarna razpoznavna blagovna znamka v starih Domžalah. 1 Ustvarjanje Marine Lenček ni usmerjeno le k ponovitvam zgodovinskega spomina, am- 1 M Roman Novak s Palovčje zličkano koruzo obesil na Budnar-co. Z bratoma in mamo Francko jo je letos prvič pridelal tudi za namen narodopisnega dogodka, ličkanja, v tej muzejski hiši. Iva Šubelj je vesela, da ji odslej ne bo več treba ponjo v Beričevo pri Ljubljani. Konec oktobra je Rezka Mali iz Godiča že tretjič v tej hiši prikazovala izdelovanje trni-čev, oblikovane skute, v katero v še svežem stanju vtisujejo razne vzorce s pisavami. Pisave so rezljane ozke deščice s suliča-stimi vrhovi, v katere je vrezan relief s cvetličnim in religioznim vzorcem. Trnič se posuši, zato je dolgo uporaben. Trniči so poznani kot dediščina Velike in Male planine. Izdelovali so jih planšarji in jih v znamenje ljubezni podarjali dekletom. Rezka jih že mnogo let izdeluje na Gojški planini od začetka junija do sredine septembra, ko tam pase živino. Za svoje trniče, ki imajo vse odlike (obliko, vonj, okus in vzorec) je prejela zlato plaketo in več nagrad. Da bi se običaj izdelovanja trničev ohranil, jih je Marina Lipar iz Mengša upodobila v glini in jim s tem zagotovila trajno vrednost. Uvrščeni so med izdelke domače in umetne obrti, kjer najdemo tudi glineno piščal iz Divjih bab nad Idrijo, ki predstavlja najstarejše glasbilo v Evropi. Od nedelje, 17. novembra, pa do 8. decembra je v Budnarjevi hiši ob nedeljah od 13. ure do mraka na ogled nadvse zanimiva razstava izdelkov lectarke in oblikovalke testa Marine Lenček, ki jih sicer razstavlja v svoji galeriji Lenček v Domžalah. Tja zahajajo številni obiskovalci, celo iz Amerike, ki z zanimanjem spremljajo pak na temeljih bogate lectar-ske dediščine odkriva najrazličnejše nove možnosti oblikovanja. V letošnjem letu je njena dejavnost dobila novO razsežnost v prenovljeni stari Lenčkovi hiši v Domžalah, kjer bo tudi prikazovala načine izdelovanja lec-tarskih mojstrovin, saj je s svojo izvirno in domiselno nadgradit-vijo lectarskih izdelkov pridobila naziv samostojne kulturne delavke-unikatne oblikovalke. Drugo področje njenega ustvarjanja je oblikovanje testa ali bo lje rečeno iz testa. Tudi tu poznamo nekaj domačih izkušenj, kot so pleteni tradicionalni kmečki kruhki, pletenice, pogače in podobno, Lenčkova pa je razvila vrhunsko unikatno nad-graditev, tako v tehnološkem kot v oblikovalnem smislu. To ji je omogočilo tudi šolanje v znameniti Soli skulptur iz testa v italijanskem Riminiju. Pridobljeno znanje danes uspešno razvija v lastni kreativni delavnici in ustvarja unikatne rešitve iz kvašenega testa, s katerimi spremlja pomembne mejnike v življenju - rojstva, poroke, prav tako najrazličnejše rituale praznikov in drugih pomembnih dogodkov. Na krajši slovesnosti ob odprtju zanimivih stvaritev Marine Lenček je zbrane pozdravila upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše Iva Šubelj. Po predstavitvi avtorice je kulturni navdih popoldnevu dodal pesnik, slikar, fotograf Janez Medvešek iz Dragomlja. Recitiral je svoje pesmi iz lani izda- ne knjige v samozaložbi z naslovom Sanje, za katero je narisal tudi domiselne ilustracije. Prijetno se je bilo pogovarjati s skromnim človekom po naravi, a bogatim po duši. Iz njega in njegovih del kar kipi ljubezen do človeka, narave, veselje do življenja... Včasih to izrazi s .sliko, daigič s pesmijo, črtico ali s fotografijo, zadnje čase tudi s pisateljevanjem. Pove, da je pesem nekaj posebnega, v nekaj besedah je lahko mnogo povedanega. Včasih je prav pesem, drobna misel v teh norih časih tisto kratko sporočilo, ki ga imajo ljudje še čas spotoma vzeti zase in vase. Tri leta se preživlja samo s temi ljubiteljskimi dejavnostmi. »Nisi bogat, si pa gospod, ker razpolagaš s svojim časom in nisi odvisen od tistega papirja, ki se mu reče denar. Sreče se ne da kupiti, ne ponarediti. Vzeti jo moraš iz duše in razmnožiti: Podarjati srečo naokoli je najlepši občutek...«, je le nekaj besed iz nje- Za razstavljene izdelke lectarke in oblikovalke testa Marine Lenček iz Domžal je veliko zanimanja. S slovesnosti ob odprtju: pesnik Janez Medvešek, avtorica razstave Marina Lenček, upraviteljica Budnarjevine Iva Šubelj in županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem. rem običaju narežemo češplje-vih ali češnjevih vejic, zadnje čase tudi forzicije, ki na božič lepo cvetijo. Posejemo tudi žito v plitve posodice, ki jih postavljamo k jaslicam. Mlado cvetje in zelenje je simbol prebujenja novega življenja. Ad- Škmiclji, v preteklosti znani kot poročna roža, so izdelani iz kvašenega testa. govega bogatega duhovnega zaklada. Razstavo lectarke in oblikovalke testa Marine Lenček je odprla Cveta Zalokar Oražem, županja občine Domžale, od koder prihaja ustvarjalka. Županja je čestitalaupra-viteljici Budnarjevine Ivi Šubelj in priznala, da si tudi v Domža- ventni čas traja štiri tedne, kar pomeni štiri obdobja zgodovine iz stare zaveze. Advent prihaja iz latinske besede adventus in pomeni prihod, torej čas, ko se kristjani pripravljajo na Kristusovo rojstvo in ko pripravijo srca za dobroto, da bi osrečevali sebe in druge. Naše domove polepšamo z adventnimi venč- Umetnica Marina Lenček je v testu upodobila tudi pesnika dr. Franceta Prešerna. Okvirje okrasila s trtnimi listi, ob straneh je gosje pero in kitica iz Zdravljice s Prešernovim podpisom, spodaj sončnice v vazi - vsa mojstrovina je iz kvašenega testa lah želijo podobnega prostora kulturne dediščine. Ponosna je na svoje občane, med katerimi je veliko sposobnih mojstrov ustvarjalcev kot je Marina Lenček. Njene izdelke - lectova srca občina Domžale podarja mladoporočencema ob sklenitvi zakonske zveze. Prvo adventno nedeljo, 1. decembra, je Peter Ribič iz Godiča prikazoval izdelavo adventnih venčkov, ki nas razveseljujejo vse do božiča. Mesec december je namreč v pričakovanju drugega največjega krščanskega praznika. Čas notranje in zunanje priprave na božič se je pričel že po Martinovem. Na dan Sv. Barbare, ki mu sledi, po sta- ki, spletenimi iz smrečja ali drugega zelenja. Na venček pritrdimo štiri modre ali bele sveče in ga okrasimo z violetnimi pentljami. Vsaka sveča pomeni eno od štirih obdobij zgodovine stare zaveze, vsako nedeljo prižgemo svečo več, kar v krščanstvu ponazarja, da je Kristus luč sveta. V Budnarjevi muzejski hiši bo zanimivo in živahno tudi v nedeljo, 15. decembra. Od 12. ure do mraka bo sosed Budnarce Miha Brleč, gospo dar in dober klavec, za obisko valce pripravil slastne krvavice in pečenke. Spečene v krušni peči v črni kuhinji z zabe-ljeno repo in zeljem jih bo ob pomoči moža Mira in snahe Lidije postregla skrbna gospodi- nja Iva Šubelj. Zraven bo domač kruh, ki ga zamesi in speče so seda Francka Novak, in ajdovi žganci z ocvirki zabeljeni. V petek, 20. decembra, bo od 17.30 v cekrvi Sv. Ur-ha v Vranji Peči božično-novoletni koncert Ženskega pevskega zbora Petrol Ljubljana ob 25-letnici delovanja. Po koncertu bo domači župnik Štefan Štele v Budnarjevi hiši blagoslovil 16 vrst jaslic, ki bodo na ogled vsako nedeljo od 13. ure do mraka, vse do svečnice. Torej, v hramu naše bogate dediščine je nadvse zanimivo in pestro. Besedilo in fotografije: VERAMEJAČ Slovenska šola v Nepalu Tečaj za vodnike NMA 22. novembra sta se iz Nepala vrnila tudi Matjaž Šerkezi in Bojan Pollak, tam sta v okviru nepalskoslovenskega sodelovanja oziroma v okviru »slovenske šole« pomagala izvesti osnovni planinsko alpinistični tečaj. Ta je bil že 19. osnovni tečaj po vrsti od leta 1979, vendar prvi po novem programu, po katerem naj bi za dosego naziva vodnik NMA (Nepalske planinske organizacije) bilo potrebno končati osnovni planinskoalpinistični tečaj, osnovni tečaj za vodnike (po standardih UIAA), opraviti določeno prakso in končati vsaj enega od nadaljevalnih tečajev. Na tečaju je sodelovalo do konca 18 tečajnikov (eden od tečajnikov je moral zaradi pljučnega edema takoj po prihodu v Manang odleteti v Pokro). Poleg slovenskih inštruktorjev so sodelovali še trije nepalski Lhakpa Norbu, Lhakpa in Kilu Temba. Za koordinatorja oziroma povezovalca med NMA in inštruktorji je bil Da Gom-bu Šerpa, ki je občasno tudi predaval, in je tudi načelnik odbora za vzgojo in izobraževanje NMA. Tečaj se je začel 16. oktobra v Katmanduju, kjer so bila teoretična predavanja in praktične vaje v plezalnem vrtcu v Baladžuju. Zadnji dan teh vaj je posnela tudi francoska televizija TF 5, ki je snemala oddajo o razvoju turizma, francoski pomoči in podobnem. Sledil je pohod do šole v Manangu, med katerim so bila tudi predavanja in praktične vaje. S poukom v šoli se je nato nadaljevalo 28. oktobra. 31. oktobra je sledil premik v nižjo višinsko bazo (pribl. 4.400 m) in nato 2. novembra v višinsko bazo (pribl. 5.250 m). Zaradi nizkih temperatur (do -22° C) in neustrezne hrane so se obdelale samo vse osnove in opravil vzpon na 5437 m visoki Kang La Čuli. V dolini so se nato obdelale še manjkajoče teme in opravili izpiti, tako da je bil tečaj praktično končan 12. novembra s podelitvijo slovenskih diplom, kar je opravil podpredsednik PZS Tone Škarja. Nepalske diplome so bile nato podeljene 19. novembra v Katmanduju v prostorih Ministrstva za turizem. Za ta tečaj je bilo značilno: zelo hladne, vetrovne in prašne razmere v Manangu (v učilnici je bilo med poukom samo okoli 5° C, nekateri okoliški potoki so bili zamrznjeni cel dan!, v šotoru je bilo ponoči -20° C) in trdo delo, toda izredno dobro sodelovanje in razumevanje med slovenskima in nepalskimi inštruktorji. Sodelovanje se bo v prihodnje nadaljevalo. Pripravljen je sporazum med obema planinskima organizacijama, pripravlja se tudi sporazum med državama na področju prenosa kvalitetnega slo venskega znanja. Naslednji osnovni planinski tečaj, na katerega sta uradno povabljena dva slovenska inštruktorja in zdravnik (slednjega letos ni bilo), je predviden v septembru 2003. Zato bo v decembru objavljen razpis za udeležbo na tem tečaju. Udeleženci tečaja na vrhu 5.437 m visokega Kang La Čulija Pri tem upamo, da bo naša država (= politiki) le spoznala, da ravno s takim sodelovanjem dajemo Sloveniji tudi njeno identiteto in prepoznavnost in bo zato tudi država vsaj sofinancirala to njeno predstavitev. Tokratni tečaj je bil namreč financiran iz sredstev PZS, AO in lastnih sredstev oziroma iz sredstev redkih sponzorjev, od katerih naj omenimo samo kamniške - MESO KAMNIK, MESNICA ZAPRICEinTITANddKamnik. BOJČ Tunjiški močeradovec uporabljali v domačem zdravilstvu Tunjiško žganje se ponaša z zanimivim imenom, ki razvnema domišljijo. Ime močeradovec, ki ga ima v novejšem času ta kakovostna tunjiška domača blagovna znamka, je krstil hudomušni domačin Holcar-jev oče. O tem sem se nedavno pogovarjal s predsednikom Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice Valentinom Zabavnikom in društvenim gospodarjem Janezom Golobom. V starih časih so na tem območju uporabljali v domačem zdravilstvu prekuhanega močerada. Deloval je kot narkotik. Žganje, prepojeno z moče-radovimi sestavinami, so dali spiti ponesrečencu. Žganje ga je povsem omamilo, uspavalo in zatem so mu poravnali izpahnjeno roko, mu opravili kakšen drug domač zdravstveni poseg. Močerad ima toliko strupa, da človeka takšno žganje povsem omami. Zanimiv je dogodek, ki se je pripetil takoj po drugi svetovni vojni. Eden »nabritih Tunjčanov« se je peljal z vlakom iz Kamnika v Ljubljano v službo. Glasno je pripovedoval, da doma kuha močeradovo žganje. Pojasnjeval je, da v gozdu najprej poišče močerada, ga posuši in obesi v »kapo« žganjarskega kotla, nalije vodo, kuha in nateče se prvovrstno žganje. In dan, dva po tistem se je znašla v Tunjicah skupina predstavnikov takratne ljudske oblasti in naredila po vasi preiskavo. Dva kmeta sta bila ob vse žganje. O tem dogodku je takrat pisala ljubljanska Ljudska pravica, predhodnica Dnevnika. In takrat se je tu-njiškega žganja prijelo ime močeradovec. Podjetno Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice je ime prevzelo za domače sadno žganje. In maja leta 2000 je na ocenjevanju na Ptuju kmetija Jeršin dobila zanj zlato medaljo. In v tunjiški šoli so pripravili, za stare in mlade, učno delavnico poslikave stekla. Vodila jo je Rosana Kleindienst. Začeli so upodabljati tudi močerada. Društvo gradi manjšo brunarico. V njeni kleti bo tako imenovani močeradov kot. Člani društva bodo imeli tam razstavljeno svoje domače žganje, likerje iz borovnic, malin ... V Tunjicah od nekdaj sušijo tudi slive, jih namakajo in pridobivajo žganje po različnih receptih. Žganje pa pridobivajo tudi iz jabolk ter hrušk. FRANČEK ŠTEFANEC Kako dobro poznamo svojo občino? Na sliki v prejšnj številki Kamniškega občana je bila planina KOŠUTNA in to njen južni del. Planina, ki je že precej zarašče-. na z rušjem, sega do samega vrha Košutne (1974 m) in še naprej do Kompote le (1989 m) in Vrha Korena (1999 m). Je še živa, kar pomeni, da se v poletnih mesecih na njej pase nekaj živine, pa tudi konjev, kijih občasno nadzoruje pastir. Ta stan je trenutno najvišji pastirski stan v Kamniških planinah, kije vsaj občasno še poleti »živ«, naseljen. Stan pri Vodo-točnem jezeru stoji sicer kakšnih trideset metrov višje (pribil 1810 m) pod Desko (1970 m) in Tolstim vrhom (1986 m), vendar je ta del že v Savinjskih planinah (Alpah). Sam izvor imena Košutna še ni povsem pojasnjen. Lahko bi izviral iz. »košute« - kot košutina planina, v narečju »košut'na«, vendar imena sosednjih krajev (Zvoh, Kompo-tela, Koren) navajajo na to, dd bi lahko bil tudi predrimljanskega izvora. Ime pa nepoznavakem povzroča tudi težave, saj včasih zamenjujejo Košutno, kije v Kamniš- kih planinah, s Košuto, kije v Karavankah. Na planini je poleg zidanega stanu tudi lična kapelica, bolj znamenje, ki je postavljena v spomin na 13-letnega Janeza Prodnika iz Podjelš pri Mekinjah. Drugega januarja leta 1961 se je med sneženjem v skupini s še štirimi smučarji namenil s Kriške planine preko planine Koren v stan na planini Košutna. Malo pod ciljem se je sprožil okoli 700 m širok plaz, ki je zasul Prodnika in še enega udeleženca, ki pa so ga uspeli odkopati. Prodnik pa je bil pregloboko in ga niso našli. Ker je še vedno snežilo in se je sprožil še en plaz, so prenehali z. iskanjem. Prodnika so nato šele 10. januarja našli gorski reševalci. Planina Košutna je zanimiva tudi kot samostojni planinski cilj, posebej še, če se povzpnemo še na sam vrh in nato »skočimo« še na slabe pol ure oddaljeno Kompote-lo, s katere je izredno lep razgled na najvišji greben Kamniških planin, od Grintovca do Ojstrice, medtem ko je z vrha Košutne, pa tudi s planine Košutna, čudovit po- gled proti jugu čez Ljubljansko kotlino, ki leži pod opazovalcem kot na dlani. Do planine Košutna pridemo lahko iz doline Koroške ali pa s Kriške planine pod Krvavcem pa še od kod drugod. Če se odločimo za Kriško planino, pridemo na njo z. avtomobilom ali z Žičnico ali peš. Tu gremo na njen vzhodni del, če že < nismo prišli nanj z Osredka, nad dolino Koroške. V severovzhodnem delu poiščemo markirano planinsko stezo, ki vodi po vzhodnem pobočju Krvavca na planino Koren. Po njej gremo do te planine. Pri opuščenemu stanu poiščemo stezo, ki vodi najprej skozi rušje, nato čez. melišče, za tem pa čez stenico na rob in naprej na planino (približno uro do uro in pol). Iz doline Kamniške Bistrice se peljemo z avtom po gozdni cesti v dolini Koroške do Markove ravni. Seveda pa gremo lahko tudi peš, saj je markirano vse od odcepa pri spodnji postaji nihalke. Na Markovi ravni nadaljujemo najprej naravnanost navzgor po cesti (cesta v levo vodi po severnih pobočjih Kamniškega vrha nazaj v dolino Koroške), ki postaja vse slabša, nato pa po markirani planinski stezi. Ko ta zavije levo proti Kriški planini oziroma Krvavcu, gremo desno po neoznačeni, uhojeni, slabše vidni stezi čez melišče, nato ob jarku in po jarku levo navzgor. Med rušjem nas nemarkirana steza privede do opuščenega stanu. Od tu gremo lahko enako kot v prvi varianti ali pa nadaljujemo po markirani stezi po dolini planine Koren. Ko se steza dvigne na sedeke med Košutno in Vrhom Korena, gremo desno in iskanje prehodov skozi rušje na vrh Košutne oziroma po stezi navzdol na planino Košutna (približno dve uri in pol do tri ure). Možni so tudi drugi dostopi: mimo Medvedje jame in čez Kompo-telo, mimo Košutenskega dedca, s Krvavca čez Ježa in Vrh Korena, vendar vsi ti zahtevajo že določeno izkušenost in orientacijski čut. Na vseh teh poteh nikjer »boh roke ven ne moli« kar pomeni, da moramo imeti s seboj tako pijačo kot jedačo, saj je najbližje gostišče na Krvavcu - Dom na Krvavcu ali pa planinski dom na Gospincu. Vodo pa lahko natočimo pri studenčku malo pod lovsko kočo na poti proti Krvavcu, kakšne dobre pol ure hoje navzdol s planine Košutna in nato malo navzgor oziroma okoli 400 višinskih metrov nižje od planine. Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: LUKA OMOVŠKA iz Kamnika, Mengeška 11, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Serijo poznavanja planin nadaljujemo s planino, kije opuščena že več kot 150 let in- na kateri so pasli pretežno ovce, pa tudi govedo (tako vsaj kažejo izkopanine), čeprav je za krave težje dostopna, pa tudi vode nima. Ime ima zvezo z eno od domačih živali, leži pa okoli 1550 m visoko. Eriako ime ima vsaj še ena planina v Kamniških planinah, najdemo pa ga tudi v Bohinjskih planinah in še kje druge. V bližini pa ima po naši zaščiteni zveri imenovano znamenito vodoravno odprtino v zemlji - z.ijalko, kije pomembna za poznavanje zgodovine človeka. Odgovor pošljite na dopisnici do 11. decembra 2002 na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. SLOVARČEK: DIKASTERIJ - starogrško porotno sodišče; EN0K - azijski rakunji pes; 0LSA - reka v Belorusiji; 0NAN - judežev sin v krščanski mitologiji; 0VIPARN0ST - jajcerodnost; SIZEMIN - mesto v vzhodni Rusiji; RETINIT - vrsta fosilne smole; TANA - reka v Keniji Praznični utrip v Matični knjižnici Kamnik DEDEK MRAZ PRIHAJA MED OTROKE Kam je staro leto šlo? Ga je kdo videl? Jaz ga nisem. Le spomini bodo ostali, zasidrani močno, nekje globoko v meni, in te lahko vidim samo JAZ. (Tanči) Bližajo se dnevi, ko svojim najbližjim izrekamo iskrene želje, da bi novo leto imelo poln koš zdravja, sreče, ljubezni, miru in prijateljstva. Konec leta je namenjen tudi veselemu prazničnemu pričakovanju, ki ga povsod popestrijo s praznovanji, prireditvami in dejavnostmi. Tudi v naši hiši pripravljamo prireditve za mlade bralce, pa tudi za malo starejše. Zakaj ne bi prazničnega utripa s svojimi otroki začutili prav ob knjigah v knjižnici? Pripravili smo pester program, večina prireditev pa bo brezplačnih! Pravljične urice bodo v Matični knjižnici Kamnik v Veroni-kini sobi ob ponedeljkih, 9. in 16. decembra, od 18. do 19. ure. Pripravila in izvedla jih bo pravljičarka Andrea Račič, 23. decembra pa bomo od 11. do 12. ure in od 17. do 18. ure najmlajšim predvajali novoletne sinhronizirane risanke. Še opozorilo: namesto medioteke imamo zdaj Vero-nikino sobo, ki je namenjena otrokom in pravljicam., Igralne ure z Bibami, ki so namenjene predšolskim otrokom od tretjega leta starosti dalje in ki niso v organiziranem varstvu, bodo vsako sredo od 10. do 11. ure prav tako v Veronikini sobi. Vodi jih pravljičarka Helena Sterle. V šoli Komenda bodo pravljične ure vsako sredo od 18. do 19. ure v prostorih 1. razreda. Pravljično jih bo obarvala pravljičarka Barbara Zlobko. Vabimo komendske in okoliške otroke v knjižni pravljični svet z Barbaro. Otroci naj s seboj prinesejo copate! Veseli decembrski praznični torki pa bodo minevali ob poslušanju pravljic s celega sveta. Že večkrat smo pripravili prireditve S pravljico na potepu po širnem svetu. Naslednji torek, 10. decembra, ob 10. uri bomo spoznali švedske pravljice, mogoče tudi priljubljeno Piko Nogavičko, Pripovedovala jih bo Jožica Repanšek, ki odlično govori švedščino, saj je v tej deželi prebila kar nekaj let. Popoldne ob 17. uri pa bo Rosana Kleindienst Premk predstavila ustvarjalno lutkovno igrico Snežena deklica (po ruski pravljici). V vstopnino 1000,00 SIT sta všteti ogled igrice za enega otroka v spremstvu enega od odraslih in material, s katerim bo otrok ustvarjal. Izdelek bo otrok lahko odnesel domov. V torek, 17. decembra, pravljičnega potepa po širnem svetu ne bo, zato pa bo ob 17. uri lutkovno-glasbena igrica Bo-bijeve želje avtorice Tatjane Tratnik. Po igrici nas bo razveselil dedek Mraz. Če v delovnem kolektivu ni možnosti za obdaritev vaših otrok, lahko staršem pomagamo v naši knjižnici in organiziramo obdaritev. Do petka, 13. decembra, je možna prijava na pionirskem oddelku. Informacije dobite po telefonu: 83 11 217 pri Tatjani Tratnik. Ob prijavi starši plačajo 500 SIT za vrečko, nalepko in dedka Mraza. Darila seveda priskrbijo sami. Prosimo, da najkasneje do ponedeljka, 16. decembra, v knjižnico dostavijo darila (v vrečki, ki so jo prejeli ob prijavi!!!), na njej pa mora biti obvezno nalepljena nalepka s čitljivo napisanim imenom in priimkom otroka! Vpis je omejen, največ 50 otrok. Ogled igrice je brezplačen. Želimo vam miren in vesel prazničen december. Vljudno vabljeni v našo hišo! Za Matično knjižnico Kamnik TATJANA TRATNIK Likovni natečaj na ŠCRM Kamnik Kamniški učenci in dijaki že mnogo let z raznovrstnimi prispevki sodelujejo na najrazličnejših natečajih v občini in na državnem nivoju, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. Dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra so v zadnjih letih dosegli veliko uspehov med katere sodi zmaga dijakinje Ane Schnabl na Delovem natečaju, dvakratna zmaga dijaka Klemna Brumca na mednarodnem natečaju Evropa v šoli. Z namenom, da nadaljujemo to bogato tradicijo, smo se letos na naši šoli odločili, da organiziramo likovni natečaj z naslovom Okolje - odgovornost vseh. Na natečajulah-ko sodelujejo vrtci, osnovne in srednje šole ter ostale vzgoj-no-varstvene ustanove s sedežem v občini Kamnik. Zavedamo se, da nadebudni učenci pri ustvarjanju ne poznajo meja iznajdljivosti, zato smo se odločili, da likovna tehnika ne bo predpisana, omejiti se morate le na velikost, ki naj bo enaka velikosti risalnega lista. Lahko rišete, slikate, izdelujete grafike, kolaže in še kaj, vsa dela pa morajo biti najkasneje do petka, 21. februarja 2002, poslana na ŠCRM s pripisom »Za likovni natečaj Okolje - odgovornost vseh«. Za to bodo poskrbeli vaši mentorji, ki morajo izbrati tri najboljša dela na vzgojno-varstveno ustanovo, vaša dolžnost je le, da se kar najbolj potrudite. Dela bodo aprila 2003 razstavljena v avli ŠCRM, vsi mladi ustvarjalci pa bodo nagrajeni. Za zaključek bomo v posebni brošuri objavili fotografije prispelih del. Torej, mladi ustvarjalci, pokažite svojo ustvarjalnost in nam dokažite, da se v sedanji generaciji skrivajo še mnogi neodkriti talenti. Dodatne informacije lahko najdete na naslovu www.sc-rm.net. Renata Capuder in Rafaela Kožlakar Za ljubitelje risank Kamniški kabelski sistem in Mladinski center Kamnik pripravljata nagradni natečaj za ljubitelje risank s programa Car-toon Network. V četrtek, 12. decembra, od 17. do 18. ure si lahko ogledate posamezne risanke iz omenjenega programa in rišete v Mercator centru v Kamniku. Če niste prav spretni v risanju, lahko sodelujete tako, da napišete 5 živalskih junakov in 5 človeških likov, ki nastopajo v risankah CN. V žrebanje bo šla tudi vaša lestvica petih najbolj priljubljenih risank s programa Cartoon Network z obrazložitvijo, zakaj so prav te vaše - NAJ ... Risbice in vaše pisne odgovore lahko pošljete do 20.12. 2002 na naslov KKS, Nevlje 18, 1240 Kamnik, ali prinesite s seboj v Mercator. Čakajo vas privlačne nagrade (plišasti junaki iz risank, torbe, svinčniki). HELENA KOMUNIKATOR ZA NINA Nino je šestnajstletni Kam-ničan, ki obiskuje šolo v ZU-IM-u, ker je na vozičku in ne govori. Ža sporazumevanje potrebuje komunikator. Ker je cena le odlične, a zapletene naprave zelo visoka, smo se na Mladinskem centru Kamnik odločili za dobrodelno akcijo - »KOMUNIKA TOR ZA NINA.« Prireditev bo v soboto, 7. decembra, v Domu kulture v Kamniku, od 10. do 16. ure, ko vas bo jmčakala prodajna razstava otroških izdelkov, srečelov, jjrodaja zanimivih predmetov, ustvarjalne delavnice in avto šola za otroke. Ob 11. uri pa vas čaka glasbeno presenečenje z imenitnim gostom, vstopnica za njegov koncert je 1000 sit. Ob 18. uri bo dražba slik kamniških umetnikov, ki so jih podarili za Nina. Razstava je na ogled od 2. 12. 2002. Če želite prispevati tudi vi, prinesite izdelek s seboj, ali le J>reživite dan z nami in z Ninom. , Vse informacije na Mladinskem centru, tel: 041 957-609. Za organizacijski odbor Helena Sterle Teniški klub Kik Group Kamnik Teja Jeras - najuspešnejša tekmovalka v zgodovini kluba Teja ni mogla postati drugega kot igralka tenisa. In to dobra igralka. Njen oče Tone še danes velja za enega najboljših teniških igralcev v Sloveniji (sedaj v konkurenci veteranov, pred leti pa v absolutni konkurenci), pa tudi mami Marinki ta šport ni tuj; .....v*% nasprotno, po končanih službenih obveznostih že vrsto let najraje poišče sprostitev v igranju tenisa. V stik s tenisom je Teja prišla na tekmovanjih po Sloveniji, kjer je njen oče igral, družina pa ga je kot najbolj zvest navijač spremljala. Seveda je tudi ona hotela poizkusiti ukrotiti poskočno rumeno žogico in že pri osmih letih se je znašla v družbi fantov in deklet, ki so popoldneve preživljali na treningih pod budnimi očmi trenerjev - prvi je bil kar njen oče. Čeprav je bila majhna po rasti, je imela borbeno in vztrajno srce ter hitre in spretne noge, kar je njena odlika še danes. Prišle so prve zmage in seveda tudi porazi, za katere pravi, da jo spravljajo v slabo voljo. Slabe volje ne mara biti, zato rajši zmaguje. Letos igra odlično - pravzaprav igra kot še nikoli: tretje mesto na državnem prvenstvu do 16 let, tretji mesti v mastersih do 16 in 18 let, nastopi za državno reprezentanco; uspehi, ki jih pred njo ni imela še nobena članica teniškega kluba Kamnik. Nasmeh na licu simpatične šestnajstletnice je vedno širok - a letos je širok kot še nikoli. Čeprav se Irene Šnabl, Maje Bogataj, Lučke Resnik, Katje Bricelj, Špele Kobetič, Nike Učakar in vrste drugih odličnih kamniških tekmovalk ne spominja, je ponosna, da se lahko primerja z njimi. Zaveda se, da je šele na začetku kariere in da je pot med najboljše še dolga. Zaveda se, da je pred njo še veliko ur napornega treninga, potovanj, porazov, razočaranj. Zaveda pa se tudi, da je vse našteto nujno potrebno, če nekdo želi uspeti. Zato je pripravljena trenirati - trenirati kot še nikoli._MP/ Tomaž Humar se vrača na alpinistično sceno ' Po hudi nesreči, kije grozila, da mu bo onemogočila nadaljnje delovanje v planinah, posebej pa še v stenah, seje letos jeseni Tomaž Humar ponovno preizkusil v visoki planini. Z nadčloveško voljo, pristno kamniško trmo, s trdim delom in seveda ob zdravniški pomoči je spremenil svoje telesno stanje, kije bilo na začetku videti povsem brezupno, posebej še, ko so nekateri zdravniki že obupali nad njim. Sadove svojega vztrajanja, izjemno trdega dela in jeklene volje je hotel preizkusiti letos jeseni in to brez kakšnega velikega »pompa«. Zato seje praktično samo v sj)remstvu zdravnice Ande Perdan in domačinskega kuharja podal na 8011 m visoko Šišo Pangmo v Tibetu. 3. oktobra je prišel v Severno bazo, ki so jo druge odprave praktično že zapuščale. Na hrib je šel skujmj še spetimi Kazah-stanci in 21. oktobra dosegel 7.100 m. Vreme seje poslabšalo, pihal je orkanski veter. Kljub temu so vztrajali in 25. oktobra J>o novi varianti dosegli srednji vrh. Ker pa ta ni najvišji, je oj)ra-vilše tvegano grebensko prečenje, tudi po novi varianti, naglavni vrh. Vrnitev je bila hitrejša, saj je bil 1. novembra že doma. To pomeni, da je porabil za vzjxmna osemtisočaka samo dober mesec dni, od odhoda do prihoda domov! S tem svojim vzponom je dokazal, da se spet vrača v najkvalitetnejše alpinistično dogajanje, čeprav bo verjetno potrebna še kakšna operacija. Poleg lega pa je tudi edini slovenski alpinist, kije letos prij)lezal nad 8.000 m. Pri tem je našel tudi odgovore na vprašanja, ki si jih je zastavljal med svojim okrevanjem, glede sebe in svoje nadaljnje alpinistične poti. Odprava Janak 2002 O odpravi Janak, pravzaprav o dogajanju okoli nje, je bilo v medijih pokazanega, povedanega in napisanega že toliko, in to tako različnega, da je nestrokovnjaku težko izluščiti pravo resnico, ki pa je lahko za nepristranskega opazovalca zelo očitna in za udeležence odprave lahko tudi boleča, da skoraj ne bi bilo potrebno o njej pisati še v lokalnem časopisu. Vendar se je te odprave udeležil tudi član kamniškega AO, Aleš Koželj, ki se je, čeprav je bil v Himalaji prvič, tam dobro odrezal. Zaradi preslabe aklimatizacije, vsaj tako piše v poročilu odprave, niso šli na 7.365 m visoki Kiratčuli, ampak so poskusili priplezati na 6.850 m visoki Vzhodni Drohmo. Zaradi sipkega snega in s tem prevelike nevarnosti plazov so se morali tik pod vrhom obrniti. Nato so se odpravili na 6.700 m visoko Južno Pat-hibaro, kjer so v dveh navezah preplezali dve novi smeri, sestopili pa skupaj po tretji. Zaradi spleta raznoraznih okoliščin ta odprava ni bila tako uspešna, kot bi lahko bila. Okoli nje je bilo veliko (nepotrebnega) medijskega hrušča in trušča, ki so ga nekateri poskusili izrabiti za čisto svoje ozke osebne interese in obračune, ki so jih skušali prikriti z nekakšnimi skupnimi interesi alpinistične dejavnosti. Vendar ne glede na to lahko upravičeno upamo, da so vsaj nekateri člani pridobili obilico izkušenj, ki jih bodo lahko uporabili v prihodnje. Tečaj za varnejšo hojo pozimi v planine Vodniški odsek PD Kamnik bo tudi letos organiziral osnovni tečaj za varnejšo hojo pozimi v hribe. Teoretični del bo v ponedeljek, 16. decembra zvečer, praktični pa predvidoma v soboto, 21. decembra, odvisno od vremena in snežnih razmer. Teme, ki bodo obravnavane na tem tečaju, so: nevarnosti v planinah pozimi, potrebna oprema, priprava na turo in po želji še kaj. Pravilna uporaba palic, cepina in derez bo prikazana na vajah oziroma turi. Kot inštruktorji bodo sodelovali vodniki PZS in vsaj en gorski vodnik z mednarodno licenco. V ceni tečaja- (2.500 SIT člani PD Kamnik, 3.500 SIT člani drugih PD in 4.500 SIT nečlani PZS) je zajeto: pokrivanje stroškov predavanja, svetovanja, brošure, praktičnih vaj in morebitna manjša sposoja delov opreme. Kogar ta tečaj zanima, se naj nanj prijavi do nedelje,: 15. decembra, do 20.00 na telefon št. 041826-375. Na tej številki bo dobil tudi druge informacije o tečaju, ki je namenjen tako začetnikom za pridobitev osnovnega znanja, kakor tudi izkušenejšim za preveritev in dopolnitev njihovega znanja in izkušenj. Barbara Drnovšek na Amam Dablamu Druga Kamničanka, kije bila leta 2001 na najvišjem vrhu Evrope, 5.642 m visokem Elbrusuje, čeprav uradno še ni alptnist-ka, saj še hi opravila alpinističnega izpita, in čejjravje alpinistično šolo obiskovala v letih 1996/97 v Kamniku (menda članica AO Mengeš) s stalno soplezalko Meto Meh izAO Celje, je s trdno voljo in jasnim ciljem uspela uresničiti tudi enega od svojih hrepenenj. Prvotno je nameravala iti tja s srbsko odpravo, vendarje bilo preveč »srbskega posla«, tako daje obupala in nato uspela najti druge možnost - poljsko odpravo. Od Kamničanov se je kot prvipovzj)el na to 6.865 m nepal-sko sveto planino leta 1987Janez Benkovič v »izvidnici« za v letu 1987 organizirano odpravo AO Kamnik na Lotse Šar. V tistem času se je ravno tam mudila tudi hrvaška odprava, ki se ji je Benkovič pridružil kar v baznem taboru in v njenem okviru priplezal na vrh po novi smeri. Kot drugi Kamničan je na Ama Dablampriplezal Tomaž Humar. Taje v letu 1996 skupaj z Vanjo Furlanom izAO Novo mesto v sedmih dneh preplezal [prvenstveno smer v izredno strmi SZ steni v čistem alpskem slogu. Ta vzpon je bil proglašen za najboljšo alpinistično dejanje tega leta inje naveza zanj prejela najvišje svetovno alpinistično priznanje, zlati cepin. Barbara je 17. oktobra odletela v Kalmandu, kjer se je priključila 12-članskipoljski odjrravipod vodstvom Ryszarda Paw-loujskega. Do Lukle so leteli z lokalnim letalom, nato pa šli peš do baznega tabora pod planino. Po relativno kratki aklimatizaciji se je 1. novembra skupaj s svetovno znano poljsko alpi-nistkoAno Czerunnsko odj)ravila proti vrhu po normalni smeri po JZ grebenu. Ta je sicer opremljen s pritrjenimi vrvmi, vendar ni navaden sprehod, saj ima povprečno oceno III, najtežje mesto pa je celo V. težavnostne stopnje. Na vrh sta priplezali po štirih dneh, to je 5. novembra pozno popoldne. Sledil je dramatičen spust v hudem vetru in temi po [mmrznjenih jrri-trjenih Vrveh, saj je bila Ana zaradi vsajenih očesnih leč praktično slepa, ki seje zaradi Barbarine odločnosti srečno končal. Čeprav je bilo v tem času na hribu več odprav, tako daje bila občasno prava gneča, jima nihče od takrat v bližini (kakšno uro daleč!) navzočih ni hotel kakorkoli pomagati. Bivakiranje na tej višini v tistih razmerah bi pa lahko bilo za izčrpani plezalki usodno. Barbara, kije tako postala tudi prva Kamničanka, ki je priplezala na ta vrh, je na poljsko alpinistko naredila tako dober vtis, da jo je le-ta jmvabila s seboj na Daulagiri prihodnje leto. In Barbara bi kar šla, če bi ji le uspelo zbrati okoli 5 do 6 tisoč ameriških dolarjev... . BOJČ Druga plat športa Sodelovanje je zdravje Šport ni samo pehanje za zmagami, kolajnami. Šport je mnogo več. Zdravje recimo. Zdravje pa ni odvisno od blaginje posameznikov. Družba, ki se peha več ali manj le za eno dobrino, denarjem, po drugi plati izgublja. Eden od ameriških raziskovalcev zdravja družbe je prišel do presenetljivih ugotovitev. Parameter zdravja družbe v posameznih okoljih v ZDA ni bil odvisen od zdravstvene oskrbe in drugih dejavnikov, ki so razumljivi in dostopni za bogata okolja. Ne od razširjenosti bolnišnic, števila zdravnikov, oddaljenosti od bolnišnic ... Zdravje v bogatih okoljih je bilo še vedno nizko, kljub temu, da se družba bogati. Na primeru svoje velike družine pa mu je nekoč šinila ideja, da je prav zdravje družbe mogoče izboljšati z dobrimi odnosi znotraj družbe, ki nimajo veliko skupnega z dobrinami, ki jih razumemo pod sistemom zdravstva, skrbi za pravilno prehrano, ... Sodelovanje, komunikacija, pogovori, pomoč naj bi bila ena od poti do boljšega zdravja. Če okolje najde projekt za katerega je potrebno sodelovanje več ljudi s sorodnim interesom, ni važno katerim, se izboljša tudi zdravje v tem okolju. Šport je le ena od plati, ki druži ljudi. Vzemimo za primer vas Su-hadole. Raziskave o zdravju krajanov sicer ne bomo delali, ker to ni naš namen. A prepričan sem, da so štiri športna tekmovanja na leto, namenjena domačinom in gostom, zelo verjetno povezala krajane med seboj. Tek, smučarski tek, kolesarjenje, so že samo po sebi del dejavnosti v korist zdravja. Izvedba tekmovanja v smučarskem teku (januar), teku (april) in gorskem kolesarstvu (do Mlinčkov in nazaj novembra) pa so izboljšala sodelovanje, komunikacijo med krajani, kar je nekaj vredno še z druge plati zdravja omenjenega zgoraj. Da lahko tekmuje 68 kolesarjev (rezultati na www. suhadole. com), od tega veliko mladih, je potrebno poskrbeti za marsikatero podrobnost, ki jo ne zmore le en posameznik. Pa zavijmo še malo drugam, v Tuhinjsko dolino. Vsem tekačem se v teh dneh toži po Miklavževem teku, ki ga je vsa leta pripravljal Tomo Petek. Ker je Miklavžev tek prerasel lokalne okvire vaškega tekmovanja, je Tomo pričakoval boljši odziv kraja, kot ga je bil deležen lani. Krajani so pri teku vsekakor sodelovali. Vsaj v moralno zadoščenje pa je Tomo pričakoval nekaj več kot nekaj tisočakov pomoči/a tek, ne zase. Prireditelj tekov, kot je Miklavžev tek, je že tako žrtvoval več kot mesec dni dela. Nenazadnje je šlo pri Miklavževem teku za promocijo kraja. V primeru 6 »Mlinčki race« v Suhadolah še zdaleč ne gre za promocijo v taki meri. Da je Tomo Petek imel zaupanje krajanov je potrditev njegova izvolitev v novi Svet KS. Morda prepozno. Upajmo, da bo s časom večja zavest tistih, ki so dobili zaupanje krajanov, da ljudi, kot so Tomo Petek, ne bodo pustili na cedilu. Kraj ima ali pa nima ljudi tipa organizatorjev. Lep primer v športu je bil Zvone Kemperl. Kaj je kraj imel z njim, sedaj pa nima, vedo v Zgornjem Tuhinju. Taki liderji, organizatorji, se bolj ali manj rodijo. Ne izšolajo. Nenazadnje, zadnje primerke, če še obstajajo, je treba ceniti bolj kot tiste, ki delajo zgolj in izključeno za denar. METOD MOČNIK OŠ TOMA BREJCA VNOVIČ PRVAKI Kamniški odbojkarski klub je zopet uspešno organiziral Občinsko prvenstvo v odbojki za dečke osnovnih šol. Kljub temu, da si v kamniškem klu- bu želijo, da bi prvenstvo v odbojki potekalo vsaj po dvok-rožnem sistemu, pa razni dejavniki tega ne dovoljujejo. Vseeno je bilo na turnirju vide- Prvaki iz OŠ Toma Brejca: stojijo z leve trener Aco Kramar, Primož Petač, Alen Alibašič, Ernest Ličina, Armin Beganovič, pom. trenerja Žan Bezjak, Bernard Bezek, Rok Lukanc-Bo-hinc. Spodaj z leve: Nejc Kvas, Boštjan Tomelj, Slobodan Vuk, Blaž Galjot in Leviš Softič ti, katere šole vsaj nekaj časa posvečajo tudi temu v Kamniku najuspešnejšemu športu. Močno pred vsemi drugimi je bila OŠ Toma Brejca, ki je le v prvem setu proti OŠ Frana Albrehta nekoliko popustila, a v drugem in tretjem stvari postavila na svoje mesto. Bolj zanimiv je bil boj za drugo mesto, kjer so se udarile ekipe OŠ Frana Albrehta, OŠ Stranje in prijetno presenečenje turnirja OŠ Šmartno. Negativno presenečenje turnirja pa pomeni le peto mesto OŠ Marije Vere. Za'najboljše igralce turnirja so bili izbrani: 1. Ernest Ličina, 2. Nejc Kvas, 3. Bernard Bezek (vsi OŠ Toma Brejca). Končni vrstni red: 1. OŠ Toma Brejca, 2. OŠ Frana Albrehta, 3- OŠ Stranje, 4. OŠ Šmartno, 5. OŠ Marije Vere, 6. OŠ Komenda-Moste. CICOl Teniški klub KIK Group Kamnik Anže Cevka - prvič čisto na vrhu Vsi, ki spremljate kamniški šport, prav gotovo poznate ime Anžeta Cevke. Že kot dvanajst in štirinajstletnik je z odličnimi rezultati na domačih tekmovanjih večkrat opozoril nase (državni prvak v dvojicah do 12 let, finale na državnem prvenstvu posameznikov do 14 let, finale na ETA teniškem turnirju do 14 let v Mariboru), letos pa ta sedemnajstletni in skoraj 190 centimetrov visok Kamničan blesti tudi na mednarodnih tekmovanjih. Vse skupaj se je začelo pred enajstimi leti, ko je očaran nad teniško igro s skupino svojih sošolcev na osnovni šoli na Duplici začel trenirati in igrati tenis. || »Igranje« ima dobesedno v krvi, saj je njegov oče Andrej pri trinajstih letih v filmu Pastir-ci igral nepozabnega Ferjanča, kar nekaj let pa je kot krepak dvaj- I setletnik igral eno pomembnejših vlog v prvoligaški ragbi ekipi Bežigrada. Trenerji so hitro opazili Anžetove glavne odlike - hitrost, vztrajnost in marljivost pri treningih - ter ga skupaj še z nekaterimi ostalimi, ki so ravno tako pokazali nadpovprečen teniški talent, že po nekaj mesecih treningov vključili v tekmovalno skupino. Trdo delo in popolna predanost športu sta hitro obrodili rezultate in Anže je bil pri dvanajstih letih prvič povabljen v državno reprezentanco. V svojem prvem mednarodnem nastopu je na tradicionalnem turnirju v francoskem Ancvju dosegel izvrstno peto mesto, kar je še danes najboljši rezultat slovenskih igralcev. Odlični rezultati so se nadaljevali tudi v naslednjih letih, kot pri- vsakem drugem športniku pa je seveda prišlo tudi do manjše krize, ki se je začela, ko je začel obiskovati srednjo strojno šolo v Ljubljani. Veliko časa je izgubil za vožnjo, in če je želel kolikor toliko uspešno opraviti šolo, je pač moral zmanjšati količino treningov. Vse to je pripeljalo do slabše telesne in tehnične pripravljenosti, rezultati so za igralca njegovih kvalitet in spodobnosti postajali slabši in slabši, padla je tudi motivacija za treninge. Ko se je po letu dni privadil novega ritma življenja, se mu je vrnila stara moč - znova ga je zagrabilo. Iz tekme v tekmo, iz turnirja v turnir je postal boljši, nevarnejši. Dokončno se je vrnil na državnem prvenstvu do 18 let, ko si je z nastopom v finalu zagotovil udeležbo na evropskem ekipnem prvenstvu v Rusiji. Tam je za ekipo Slovenije nastopil trikrat in trikrat zmagal. Pred tem je odlično nastopil tudi na mednarodnem tekmovanju ETA v Domžalah (na njem je nedolgo tega igral tudi sedaj prvi igralec sveta Hewitt) in se iz kvalifikaciji prebil v četrtfinale. Med drugimi je premagal tudi Živojinoviča, sina Jugoslovana Boba Živojinoviča, ki je bil pred leti eden najboljših teniških igralcev sveta. V letošnjem letu je odigral vrsto turnirjev v tujini, najodmevnejši pa je bil prav gotovo nastop v Pan-čevu, kjer je osvojil tretje mesto. Sezono je zaključil z zmago v mastersu osemnajstletnikov v Ljubljani, ki ga je pripeljala na prvo mesto lestvice teniške zveze Slovenije za fante do 18 let. Tako visoko še ni bil nikoli. Ob nastopanju na tekmovanjih doma in v tujini je spoznal, da mu mednarodna konkurenca zavoljo enoletne prekinitve ni preveč pobegnila, zato je trdno odločen, da vztraja. Pogoji za treninge v Kamniku so vse prej kot dobri, to še posebej velja za zimski del, upa pa, da se bo s postavitvijo novega teniškega šotora marsikaj spremenilo. Na bolje. Tudi za njegovega mlajšega brata Urbana in druge odlične mlade kamniške igralce tenisa, ki jih v Kamniku ni malo. MP C Filc d.d. Mengeš, Slovenska 40 Smo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo in naglim razvojem proizvodnje tehničnega tekstila. Zaposlimo 5 delavcev za vodenje strojnih linij in pripravo vlaken. Od kandidatov pričakujemo: • dokončano srednjo tehnično ali poklicno šolo, elek-tro ali strojne smeri • odslužen vojaški rok • delovne izkušnje • zaželen izpit za voznika viličarjev Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Delovno razmerje sklenemo za določen čas 6 mesecev z rhožnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Filc d. d. Mengeš, Slovenska 40, 1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na razgovor. O izidu razpisa bodo prijavljeni obveščeni v 14 dneh po opravljeni izbiri. Kako uspešen je kamniški šport? Eden od kriterijev, kako uspešen je kamniški šport, je tudi kategorizacija športnikov, ki jo trikrat na leto glede na športne uspehe objavlja Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS-ZSZ). Na zadnji objavi v oktobru je na listi kategoriziranih 43 vrhunskih športnikov kamniških klubov in društev. Za primerjavo - lani ob tem času jih je bilo 34, leto pred tem 25. Letos so kamniški športniki prehiteli Domžale (42), Mursko Soboto (34), Ptuj (42), le malce zastajajo za Novim mestom (49) in so na 12 mestu med občinami. Po razredih ima eden od kamniških športnikov priznan svetovni razred, kar je najvišje rangiran športni uspeh - naziv pa traja štiri leta. Trije imajo priznan mednarodni razred, status velja dve leti po uspehu. 31 športnikov ima državni razred in 8 mladinski. Pred dvema letoma so imeli prav tako trije mednarodni razred, 4 obetavni mladinci perspektivni, 15 državni in trije mladinski. Tako kot mladinski, tudi perspektivni status velja leto dni. Za primerjavo v Sloveniji je 32 športnikov svetovnega, 513 mednarodnega, 206 perspektivnega, 1024 državnega in 915 mladinskega razreda. Po panogah so daleč v ospredju odbojkarji OK Calcit Kamnik, ki imajo 13 kategoriziranih športnikov, sledijo gorski kolesarji KD Calcit s šestimi kategoriziranimi športniki, triatlonci Trisporta jih imajo pet. Po štiri imajo tenisači TK Kamnik, strelci SD Kamnik in plezalci-al-pinisti PD Kamnik-AO, trije plavalci PK Kamnika, poleg sta še dva lokostrelca LK Kamnik in dva motokrosista Sitar teama. Na listi ni nobenega vaterpolista, lokostrelca LD Mamut, kegljača, atleta, ki so na teh listah kakovostnega športa v Sloveniji že bili. Spisek vseh je sicer dolg, vendar si ga vsi zaslužijo. Pojdimo po vrsti. Recimo po nadmorski višini terenov. Iz plezalsko alpinističnih krogov PD Kamnik, AO, prihaja prosti plezalec z mladinskim razredom Sašo Hribar, državnim alpinist Klemen Mali, mednarodnim Marko Pre-zelj in vrhunec, najvišje svetovnim razredom Tomaž Hu-mar, doseženim na Daulagirirju. Naprej pa bolj po abecedi. Matija Pleško in Tomislav Šmuc (OK Calcit Kamnik) imata zaradi nastopa v uspešni odbojkarski reprezentanci priznan mednarodni razred. Državnega pa deseterica, ki je z njima osvojila naslov državnih prvakov; Janez Malovič, Damjan Marinko, Miha Kosi, Sašo Palma, Gregor Orel, Gregor Perhaj, Dušan Plahuta, Janez in Marko Turk in Gašper Ribič. Dodato 13 ime je Tinkara Korošec, zaradi uspeha na odbojki na mivki v mladinski srenji. Gorski kolesarji Calcita so Rok Podbevšek, Tadej Tr-bovšek in Mavricij Kveder z državnim, ter mladinci z mladinskim razredom Luka Kodra, Boštjan Hribovšek in Domen Berlic. Med triatlonci TK Trisport so to Grega Zore, David Krajne, Nino Cokan, Miro Kregar in Matic Romšak, vsi državni razred po zaslugi ekipnih zmag na državnih prvenstvih. Po zaslugi mest na svetovnih teniških lestvicah je tu četverica TK KIK Group Miha Crnko-vič, Anže Cevka, Žiga Šulin in Uroš Mlakar, vsi državni razred, ne glede na to, da so še mladinci. Med kamniškimi strelci SD Kamnik so med najboljšimi že dolgo na teh listah Vesna Zore, Renata Oražem Vršič in Bojana Bombač in strelec v dvojnem trapu Miro Lešnik. Plavalci PK Kamnik so Luka Prodnik, Blaž Baje in Tjaša Breznik. Iz perspektivnega sta v mladinski razred nazadovala mlada lokostrelca LK Kamnik Rok Verbič in Matej Slapar. Med kategoriziranimi sta še dva motokrosista AMD Sitar Pneumatic teama Roman Jelen, državni in Uroš Nastran, mladinski razred. Kot opombo velja omeniti, da nekateri od športnikov niso več v zgoraj omenjenih kamniških klubih. Da kamniški športniki nastopajo za klube izven domače občine (npr. Andreja Mali) in jih na tem seznamu ni. Kot je lahko seveda tudi obratno, torej da športniki iz zgornjega seznama nimajo stalnega prebivališča v občini Kamnik - ali vsaj v bližini. V enem primeru pa je celo oboje, torej ne tekmuje za klub ali društvo s sedežem v Kamniku, nima prebivališča v občini Kamnik, pa je vendarle na zgornjem seznamu. METOD MOČNIK p.p. 36,1240 Kamnik tel/faks: 01/8317218 KADROVSKI TEČAJI - UČITEU SMUČANJA 1 od 10. do 19. L in od 7. do 16. 3. - UČITEU SMUČANJA 2 od 24. do 31.1. 2003 Prjjave s polnim naslovom in telefonsko številko pošljite na naš naslov najpozneje do 20.12. 2002! Kraj izvedbe tečajev bomo prijavljenim sporočili naknadno. Dodatne informacije na 041/674 068. VABLJENI! Iz oktobrske črne kronike V letošnjem oktobru se je na območju kamniške policijske postaje zgodilo 53 prometnih nesreč, od tega se jih je 47 končalo z materialno škodo, v šestih primerih pa so bili poškodovani tudi udeleženci. Čeprav je število nesreč za dobro petino nižje od nesreč v lanskem oktobru, pa je še posebej razveseljivo tudi dejstvo, da policisti letos niso zabeležili nobene nesreče z najhujšimi posledicami, medtem ko sta lani na naših cestah umrli dve osebi. Žal vam zbirnih podatkov o najpogostejših vzrokih nesreč ne moremo posredovati, ker jih policijska postaja v svojem poročilu ni navedla. Za ponazoritev dogajanj na področju prometne varnosti v preteklem mesecu pa samo nekaj primerov. 18. oktobra je zaradi prevelike hitrosti voznika osebnega avtomobila na cesti v Potoku v Tuhinju zaneslo izven cestišča, kjer je treščil v drevo. Voznik k sreči ni bil poškodovan, na vozilu pa je imel za približno milijon tolarjev škode. 20. oktobra je v Motniku zaradi prevelike hitrosti voznik zadelv odbojno ograjo, od koder ga je odbilo v jarek. Pri tem je bil poškodovan en udeleženec. 22. oktobra je voznica osebnega avtomobila na prehodu za pešce na Ljubljanski cesti pri gostilni Mlakar zbila peša-kinjo in jo tako poškodovala, da so jo morali z reševalnim vozilom odpeljati v Klinični center v Ljubljano. Tudi prometni nesreči 25. oktobra na Korenovi cesti je verjetno botrovala neprilagojena hitrost. Voznik osebnega avtomobila je s ceste zapeljal na travnik, od koder ga je preko cesto zaneslo ob pločnik, kjer se je prevrnil in trčil ob ograjo podjetja Fructal. Pri tem so bili trije potniki hudo poškodovani, voznik pa lažje. 30. oktobra je na kamniški obvoznici voznik kombija pri odcepu za Perovo izsilil prednost vozniku motornega kolesa, ki se je telesno poškodoval. V letošnjem oktobru so policisti zabeležili 62 kaznivih dejanj, kar je za 17 več kot v istem mesecu lani. Med njimi je bilo 25 vlomov in 19 tatvin. 2. oktobra sta neznani moški in ženska iz hiše na Šutni ukradla dve sliki z motivom »nunskih hlevov« in tihožitjem. Lastnika sta tako oškodovala za okrog 250 tisočakov. 9. oktobra je neznanec vlomil v vikend na Gabrovnici in s seboj odnesel dva satelitska sprejemnika, prenosni telefon, fotoaparat Canon in dve steklenici vina. 14. oktobra ponoči je neznanec vlomil v pizzerijo na Stele-tovi in ukradel televizor, glasbeni stolp, računalnik z monitorjem in kovinsko blagajno. . 16. oktobra je neznani storilec vlomi v galerijo Veronika. Opremil se je z dvema fotoaparatoma Canon in manjšo prenosno blagajno. 19. oktobra je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Šolski ulici. Neznanec je po lestvi skozi okno prišel v prvo nadstropje in si nabral zlatnine, deviz in drugega denarja. 22. oktobra je bilo vlomljeno v vikend v Rudniku in odnesen barvni televizor. V oktobru je bilo zabeleženih tudi več vlomov v avtomobile. Tako je 24. oktobra neznani storilec vlomil v osebni avtomobil v Raspovem prehodu. Zlomil je ključavnico na vratih in Najpogosteje so prijeti mladoletniki v parkirane avtomobile vlomili tako, da so na oknih avtomobilov razbili stekla. Žal, kljub opozorilom, posamezniki še vedno puščajo v avtomobilih na parkiriščih različne predmete, kot so fotoaparati, mobilni telefoni in podobno, kar je prava vaba za vlomilce... Uspela akcija PP Kamnik Policisti prijeli domnevne vlomilce V zadnjih dveh tednih pred 5. novembrom so se v Kamniku in okolici kar drug za drugim vrstili vlomi v avtomobile in druge tatvine. Na podlagi opravljenih ogledov in zbiranja obvestil so policisti 5. novembra prijeli mladoletnika iz Kamnika. Skupaj s še dvema mladoletnikoma je osumljen več vlomnih tatvin. Mladoletniki so z razbitjem stekel in poškodovanjem ključavnic, pri čemer so uporabljali kladiva za razbijanje stekel in izvijače, vlomili v 30 osebnih avtomobilov različnih znamk. Iz njih so pokradli tri avtoradie, več baterijskih svetilk, mobilnih telefonov, orodje, očala, kar so pozneje prodali različnim odjemalcem, denar pa so porabili za zabavo in lastne potrebe. Ocenjujejo, da so tako povzročili lastnikom najmanj za 2 milijona SIT škode. Vrednost ukradenih predmetov je ocenjena na okrog 400.000 SIT. Policisti so tudi ugotovili, da so omenjeni mladoletniki vlam-ljali tudi v garderobne omare v osnovnih šolah ter po podjetjih in trgovinah, kjer so kradli denar iz denarnic. Kamniški policisti so zoper vse tožilstvu zaradi prikrivanja kaznivih dejanj vložili prijave. Nekaj predmetov, ki so jih osumljeni še imeli pri sebi, kot so kolo, teniški lopar, baterijska svetilka in različno orodje, so policisti vrnili oškodovancem. F. S. odnesel avtoradio Kenwood. Kar pet vlomov v avtomobile so zabeležili policisti 31. oktobra pred športno dvorano v Kamniku. Na vseh avtomobilih so nepridipravi razbili stekla, iz enega avtomobila so odnesli mobilni telefon, iz drugega pa sončna očala. Isti dan je bilo vlomljeno tudi v vozili na ulici Matije Blejca in v Kajuho-vi ulici, kjer so razbili stekla, vendar niso odnesli ničesar. Policisti kamniške policijske postaje so morali v oktobru zaradi kršitev javnega reda in miru posredovati 45-krat, od tega 30-krat na javnih mestih, 15-krat pa v zasebnih prostorih. 12. oktobra so policisti intervenirali na Steletovi ulici, kjer se je steplo več mladeni-čev. Ker se eden izmed njih kljub opozorilom policistov ni hotel umiriti, je noč prespal na Povšetovi v Ljubljani. 13. oktobra so policisti pridržali pijanega možakarja, ki je v jutranjih urah razgrajal po Mekinjah, in razbijal po oknih in vratih. Ker opozorilo policistov ni zadostovalo, so ga pridržali do iztreznitve. 17. oktobra so stanovalci, kot že nekajkrat prej, opozorili policiste na velik hrup, ki ga pri razkladanju sladkorne pese na kamniški železniški postaji v nočnem času povzročajo vozniki tovornih vozil in traktorjev. Policisti so morali večkrat posredovati. 23. oktobra zjutraj je mlajši moški v lokalu na Medvedovi poskušal fizično obračunati z natakarico, s svojim dekletom in njeno sestro. Ker ga policisti niso mogli umiriti in zaradi bojazni, da bo z obračunavanjem nadaljeval, so ga kar takoj odpeljali k sodniku za prekrške. F. S. V PGDZG. TUHINJ V MESECU POŽARNE VARNOSTI V mesecu oktobru se v gasilskih vrstah vedno odvijajo aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti. In tako je bilo tudi letos v PGD Zg. Tuhinj. Za večjo osveščenost krajanov se izobesijo plakati, ki opozarjajo na večjo požarno preventivo. Po vseh desetih okoliških vaseh, ki so zajete v naše društvo, so člani pregledali hidrantna omrežja in opravili meritev tlaka. S tem je bilo opravljenih preko 50 ur prostovoljnega dela naših članov. V petek, 18. oktobra, je naše društvo skupaj s podružnično šolo Zg. Tuhinj organiziralo dan z gasilci. Kar nekaj mladih je tudi naših članov, tako da jim gasilstvo ni tako tuje. Pa vendar je prav vzgoja, podučenost in preventiva pri mladih še kako pomembna. Skupaj s šestimi gasilci so si ogledali dve video kaseti z naslovom Požar na kmetiji in Vodikov peroksid. Sledil je ogled gasilskega doma, opreme, obeh vozil ter prikaz gašenja s prahom. V soboto, 19- oktobra, je sektor Tuhinjske doline organiziral sektorsko vajo na Veliko Lasno. Pri tem je sodelovalo 11 naših gasilcev in bolničarka. Izvoz je bil z obema gasilskima voziloma. V soboto, 26. oktobra, smo izvedli samostojno društveno vajo na Velikem Hribu in sicer gašenje goreče stanovanjske hiše, v kateri sta bila dva ponesrečenca. Aktiviranih je bilo 24 gasilcev - od tega 2 z izoliranima dihalnima aparatoma, Po poteh urejanja naselij in varstva okolja Nadaljevanje z 2. strani Te dni se uresničuje tudi sklep občinskega sveta, da je v naši občini potrebno prve ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov postaviti še v letošnjem letu. Tako je podjetje Publicus na različnih krajih osrednjega dela občine, od Vrhpolja preko Kamnika do Šmarce, postavilo osem ekološikih otokov, ploščadi (4x6 m), na katerih stojijo štirje zabojniki. Zaenkrat so postavljeni zabojniki za papir (modri), za steklo (zeleni) in za plastiko (rumeni). Sedanji zabojniki stojijo na občinskem zemljišču, za prihodnje (računajo, da jih bo skupaj po vsej občini okrog 50, na vsakih 500 prebivalcev eden) pa bo treba še pridobiti soglasje lastnikov. Publicus pričakuje, da bodo prebivalci te zabojnike tudi uporabljali in jih polnili z ustreznimi odpadki. Na zgornji fotografiji: Ekološki otok pri OŠ Marije Vere na Duplici. FRANC SVETELJ Matični podatki za oktober in november SMRTI: - TROBEVŠEKANA, rojena Šinkovec, Kamnik, Klavčičeva ulica 4, upok, stara 60 let - KOTNIKMARIfA, rojena Štejula, Markovo 4E, ekon. tehnik, stara 51 let - KREGARJOŽEF, Kregarjevo 13, star 41 let - PRAMENKO NASUF, Kamnik, Medvedova ulica 9, upok, star 65 let - ROZMAN MAKS, Ljubljana, Nadgoriška cesta upok, star 69 let - BENKOVIČALBIN, Kamnik, Novi trg37, upok, star87let - DOBLEKAR ALOJZ, Kamnik, Kovinarska cesta 25, upok, star 59 let - TREBUŠAK IVANA rojena Voljkar, Kamnik, Trg talcev 5, upok, stara 90 let - BOGATAJ JANEZ, Kamnik, Ljubljanska cesta 1A, upok, star 79 let - POTOČNIK MARIJA, rojena Štilec, Črna pri Kamniku 22, stara 46 let POROKA: - PRELOŽNIKKLEMEN, Kamnik, Kranjska cesta3A, star29 letin NUNKOO SIMLA, Rejmblic ojMauritius, stara 22 let. bolničar in dve bolničarki Civilne zaščite. Prikazana je bila verižna vaja, s črpanjem vode z bližnjega potoka z dvema motornima brizgalnama. Pri tem je bilo razvitih 600 m cevi. V sam objekt pa je bil s pomočjo avtocisterne izveden notranji napad. Ugotovljeno je bilo, da so tovrstne vaje priložnost, da se ugotovi, kje zadeve tečejo bolj utečeno in kje bi se stvari dalo še izboljšati ali izpopolniti. Prav je, da so iz prikazane vaje potegnili vsak nekaj pozitivnega, tako gasilci, kakor tudi krajani, saj nas ognjeni zublji ali kakšne druge nesreče kaj hitro lahko presenetijo v našem vsakdanu. V sklopu aktivnosti pa lahko omenimo še servis in nakup gasilnih aparatov, ki se je vršil 3. novembra v gasilskem domu in je bil dobro obiskan s strani krajanov. Društvo je pridobilo elek-troagregat od Civilne zaščite Kamnik. Krajevna skupnost Tuhinj pa je prispevala dva reflektorja za namestitev na avtocister-no, podaljšek na kolutu in 10 novih C cevi. Za te posodobitve se vsem lepo zahvaljujemo. V prostorih društva je bilo obnovljeno stopnišče s položitvijo keramike, pri delih je sodelovalo nekaj domačih gasilcev in keramičar. Mesec oktober ima z gasilske plati poseben pomen, saj nas tovrstne; dejavnosti in pridobitve združujejo, učijo in dajejo novega elana za v prihodnje. M. SLAPNIK Na podlagi 7., 8., 9. in 10. člena Zakona o športu (Ur. 1. RS, št. 22 z dne 20.03.1998) in določil 3-, 4., 5., 9. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 15/01) objavlja občina Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2003 1. Predmet javnega razpisa: Iz sredstev proračuna Občine Kamnik se bodo sofinancirali naslednji programi: a) interesna dejavnost v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje: - predšolska mladina, - osnovnošolska mladina, - srednješolska mladina, - športna dejavnost študentov: b) šport v društvih: - šport mladih - redna športna vadba, - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport), - športno rekreativna dejavnost odraslih, - kakovostni šport odraslih (tekmovalni šport), - vrhunski šport: c) šport invalidov, d) šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, e) priznanja športnikom in športnim delavcem (razpis bo konec leta 2003), f) promocijska dejavnost, športne prireditve, g) mednarodna dejavnost, h) založništvo. Na javnem razpisu lahko Sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov; - športna društva, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge; - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Pravice iz sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti: - da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani, najmanj 35 tednov v letu; - da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. Športna društva in jihova združenja (zveze) imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnih programov športa. Sredstva proračuna bodo razdeljena skladno z veljavnimi Pogoji, normativi in kriteriji za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v Občini Kamnik, ki jih je Občinski svet občine Kamnik sprejel na 19. seji, dne 21.02.2001. Obrazec za prijavo lahko dvignete na Občini Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 51. Rok za prijavo je 3.1. 2003. Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: »ŠPORT« prijava na javni razpis - ne odpiraj, na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 -1240 Kamnik. Na kuverti mora biti tudi ime in naslov prijavitelja. Opozorilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo poslane v roku. Po preteku roka za prijavo, se nepravočasno prispele prijave vrnejo pošiljatelju. 2.1'oleg sofinanciranja športnih programov, ki so navedeni v I. točki tega fav-nega razpisa, se razpisujejo tudi dela strokovne službe, ki bo opravljala v letu 2003 za potrebe področja športa Občine Kamnik zlasti naslednja dela: - priprava strokovnih podlag in gradiva za potrebe pristojnih organov Občine in njihovih delovnih teles, sodelovanja na sejah organov Občine in njihovih delovnih teles; - po potrebi zbiranje, obdelava in vrednotenje podatkov za pripravo športnih programov; - spremljanje dejavnosti izvajalcev, izdelava analiz, ocena stanja, izdelava poročil in predlogov za izboljšave; - na področju interesne dejavnosti v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja koordinacija programov Zlati sonček in Krpan za predšolsko in osnovnošolsko mladino; organizacija in izvedba občinskih prvenstev, koordinacija med osnovnimi šolami, tekmovalci in Področnim centrom Domžale na področju šolskih športnih tekmovanj nad občinskim nivojem,...; - priprava programov in organizacija rekreativnih vsebin za vzpodbujanje športa za občane, - priprava predlogov za podelitev priznanj za športnike in športne delavce, - druga opravila za potrebe upravljanja športa: sodelovanja z. Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Olimpijskim komitejem Slovenije in njihovimi organi oz. delovnimi telesi,... 3. Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa in izvajalcem strokovne službe za potrebe športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Kamnik za leto 2003. 4. Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih tir pri Miri Resnik - Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 51 ali po telefonu (01) 8.31 81 14. ANTON TONE SMOLNIKAR Župan NA KVADRAT« IZ Šutna 48. tel.: 839 70 81 DOBRODOŠUVm&M »VINSKEM KOTIČKU* NAS VINAR UHA KMOm BORIS ROZMAN ANICA MARIBOR VRHUNSKA 1GJAUTOAI (NCvtRJOM} PROMOCOSKECENE! Minister n zdravje opozarja, du pndfcomtamM' uživanje alkohola škoduje /dVa-vju. MESNE DOBROTE mesarija arVaj AKCIJSKE CENE PONOVNO NA NAŠIH POLICAH! ODLIČNI SADNI SIRUPI IN MARMELADE DONA - AKCIJSKE CENE PRŠUT -celis kostjo 1.699" SIT PRAZNIČNE SLADKARIJE MALO DRUGAČE SAMO V NAKUP-u PROMOCIJSKE CENE' MOKA T-500 8990 feg od SIT KAVA PRAZNIČNA ioo g, mleta -7* SIT ČOKOLADE od 69' \00 V SIT OSVEŽILNE PIJAČE (g) CICI90 od 2717 SIT GEL ZA TUŠIRANJE 17990 od SIT TOALETNI PAPIR 8/1 j6990 od SIT DOMAČI MED '9o^n več vrst g) od 899 90 SIT' KARITASOVA POMOČ ŽE DESET LET V letošnjem letu je Medžup-nijska Karitas Kamnik zabeležila deseto obletnico svojega delovanja. Deset let in veliko človeških usod, ki so se znašli v hudi življenjski stiski. Kolikor se le da, najbolj pomoči potrebnim pomaga Karitas. laj niča Medžupnijske Karitas Kamnik Metka Mali pravi, da je zelo pomembno, da si ljudje zapomnijo, da Karitas ni ustanova, ki bi stalno dajala < >z. nudila pomoč, kot pričakujejo nekateri, temveč le pomagala v stiskah, v določenih situacijah, v katerih so se znašli posa- bolj potrebuje zimska oblačila, moške čevlje št. 40, kavbojke... Poleg finančne pomoči Karitas organizira tudi vsako leto poletno letovanje v Izoli, kjer je letos na enotedenskih počitnicah uživalo 17 otrok, organizirajo prevoz bolnikov na Brezje, redno skrbijo za ostarele in osamljene, enkrat letno organizirajo dobrodelno prireditev ter proslavijo materinski dan... Ljudje so se zelo izkazali tudi pri zbiranju denarnih prispevkov za pomoč družini Štrajhar, ki jim je pogorel dom, saj je Karitas namenila zbranih Tajnik Škofijske Karitas Stane Kerin in sorodniki družine Štrajhar pri obnovi pogorele hiše niezniki Gospa Mali še dodaja,, da jje zelo žalostno, da vse pogosteje po pomoč pridejo tisti, ki nočejo delati, ne pa tisti, ki jjo resnično potrebujejo. V preteklem letu so pomagali 52 družinam in 17 posameznikom, za položnice, hrano, stanarino in kosila pa so razdeli 700.000,00 tolarjev. V obliki, hrane in oblačil prejema pomoč vsak mesec sedem draži«, položnice pa jim plačajo največ dvakrat letno. Trenutno je cenzus pomoči na družinskega člana 35.000,00 tolarjev, za posameznika ■ 45.000,00 tolarjev. Karitas naj- 1.300.000,00 tolarjev za gradbeni material, trenutno pa še vedno poteka zbiranje denarja za obnovo pogorelega doma štiričlanske družine Rozman z Žal. Vse prostovoljne prispevke zbirajo na tekočem računu 02312-0092509685 Župnijske Karitas Kamnik. Vsaka pomoč je še kako dobrodošla, Karitasovci pa med svoje vrste vabijo nove člane, ki bi z veliko veselja in elana pomagali ljudem v stiski. Nikoli ne vemo, kdaj bomo mi potrebovali pomoč in koliko bomo zanjo hvaležni. BOJANA KLEMENC Želimo srečen bofic, v letu 2003 pa veselje, srečo, ?dravje... 10 HK K&MHPKt tMcpotje 186'IeL: Ul/83-91-293 Svojim gostom se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v prihodnje. SEl* HT PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE • urejanje vseh vrst delovnih razmerij • vknjižba etažne lastnine • druge poslovne storitve Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net $elimo Upe pna^USne dm, ki do- pned nami, teb mnofo- lepega v- letu2003 Dvajset let Centra za socialno delo Kamnik Nadaljevanje iz prejšnje številke Pomoč na domu opravljamo od 1992. leta, danes z osmimi negovalkami. Od teh jih je sedem redno zaposlenih, ena pa je vključena kot brezposelna oseba preko javnih del. Z našimi prizadevanji in s posluhom obeh občin za razvijanje te dejavnosti, se lahko pohvalimo z napredkom na tem področju, ki pomeni za starejše ljudi novo kvaliteto bivanja in oskrbe, saj ostajajo v domačem, njim ljubem okolju. Varstvo otrok in družine zajema predzakonsko, zakonsko in partnersko svetovanje, svetovanje ob razvezi, urejanje očetovstva in sklepanje dogovorov o preživnini, sem spadajo tudi ukrepi centra za socialno delo po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (odvzem otroka staršem in namestitev v drugi družini ali v zavodu,...), obravnava in spremljanje mladoletnih storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, sklepanje poravnav pred obravnavo na sodišču za mladoletne storilce kaznivih dejanj, pomoč družinam, pomoč otrokom v primeru nasilja, spolnih zlorab in drugih težav, izvajanje nadzora organa socialnega varstva po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. V okviru teh sklopov se rojevajo zamisli o dodatnih programih, ki jih CSD izvaja - medgeneracijske skupine za kakovostno starost - mreža skupin se je začela širiti v jeseni 1993. leta. Prvi skupini sta bili ustanovljeni v Domu starejših občanov in v domačem okolju. Danes imamo na področju Kamnika 7 skupin in na področju Komende 2 skupini, kamor je vključeno cca 90 občanov in občank. Usposobljenih voditeljev, ki trenutno vodijo skupine, je 9. Skupine so namenjene premagovanju osamljenosti, povezovanju vseh treh generacij, tkanju prijateljskih vezi, osmišljanju starosti ter pripravo srednje generacije na lastno starost. - društvo Jesenski cvet je bilo ustanovljeno jeseni 2000. Povezuje skupine iz UE Kamnik in Domžale. Trenutno je vključenih 26 med-generacijskih skupin za kakovostno starost. - skupina za ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju je namenjena osebam, ki so osamljene, nimajo vzpostavljene socialne mreže za zadovoljevanje potreb po medčloveških odnosih in si želijo boljšo kvaliteto življenja. Skupina deluje od jeseni 2000 in ima 8 članov. - prostovoljno delo z mladimi smo začeli razvijati leta 1993 z zavzetimi javnimi delavci in prostovoljci. Zaradi finančnih težav se je program v letih 1997 in 1998 prekinil, ponovno pa smo ga obudili konec leta 1998. Prostovoljno delo z mladimi je namenjeno predvsem otrokom in mladostnikom, ki imajo težave na učnem, komunikativnem in socialnem področju. S prostovoljcem oz. prostovoljko mladi laže prebrodijo težave, v pomoč so tudi staršem. Cilj je sprememba vedenja. Prostovoljci po opravljenem usposabljanju nudijo individualno pomoč posameznikom in posameznicam,vo-dijo delavnice za učence 7. razredov osnovnih šol, pripravljajo in organizirajo celodnevno prireditev »Dober dan, življenje«, pod strokovnim vodstvom pa se sestaja tudi skupina staršev, ki želijo s svojimi otroci izboljšati odnos. V zadnjih desetih letih smo izvajali še nekaj programov: - izobraževanje oz. usposabljanje rejnikov in rej- nic - skupina rejnikov in rej-nic, ki se je srečevala na dva meseca in obravnavala strokovno temo v zvezi z odraščanjem; oz. vzgajanjem otrok. Poleg notranjih smo vabili na ta srečanja tudi zunanje strokovnjake. - tabori - za otroke, ki so bili vključeni v učnovzgojno pomoč - na tri do pet dnevnih taborih so se otroci lahko spoznali še v drugačni luči. Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ... nakup pa lažji za 300.000 SIT. Lupo hop - s servo volanom še bolj okreten in primeren za mestno vožnjo. Ob nakupu vam ostane kar 300.000 tolarjev! Izberete lahko ugodno financiranje z minimalnim 20 % pologom, ki ga omogoča podjetje Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Uredite ga takoj, potrebujemo le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico! Lupo hop AS DOM2ALE Informacijo Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. OI 721 SO 69 - skupina prostovoljcev za medgeneracijske odnose med mladimi in starimi - vzpostavili smo jo pretežno med srednješolci in osamljenimi starejšimi. Programi so bili dobro zasnovani, vendar so se slednji trije prekinili največ zaradi šolskih obveznosti prostovoljcev, pomanjkanja denarja ali preobremenjenosti strokovnih delavcev. Iz vsega je razbrati, da Center za socialno delo opravlja zelo široko dejavnost. Da bi lahko delo dobro opravljali, moramo poznati vrsto zakonov in predpisov, poleg tega si prizadevamo za visoko strokovnost delavcev preko šolanja, seminarjev, usposabljanj, delovnih skupin in su-pervizije. Nujno je povezovanje z okoljem. Pri svojem delu se poslužujemo vzpostavljanja in ohranjanja naravnih socialnih mrež, sodelujemo pa tudi z občinama, vzgojno izobraževalnimi institucijami, posebnimi in splošnimi soci-alnovarstvenimi zavodi, sodišči, zdravstvenimi institucijami, Zavodom za zaposlovanje, z društvi, Karitas, Rdečim križem in drugimi nevladnimi organizacijami. Posebno smo zadovoljni, ker imajo, poleg občin, tudi delovne organizacije posluh za naše dodatne dejavnosti. Brez njihovega donatorstva jih ne bi mogli izvajati. Zapisala: METKA ROMŠAK Mladi Forum proti AIDS-u AIDS je še vedno bolezen za katero ni cepiva. Preden bodo cepivo v laboratorijih uspeli formulirati bo umrlo še veliko okuženih in tistih, ki o AIDS-u ne vedo dovolj. V Mladem Forumu ZLSD Kamnik so zato ob dnevu boja proti AIDS-u njegovi člani razdeljevali informativne brošure in perservative. V petek, 29. novembra, so tako lahko mimoidoči in prebivalci Šutne dobili koristne informacije o preventivi pred AIDS-om. Člani Mladega Foruma so jim pripenjali rdeče pentlje, ki simbolizirajo osveščenost v boju proti sodobni kugi, razdeljevali so kondome, po katerih so radi segali tudi osveščeni starši in stari starši. Akcija razdeljevanja je potekala približno tri ure, v katerih je Mladi Forum razdelil dobrih 300 kondomov in ves informativni material s pentljami. Kljub slabemu vremenu je bila akcija uspešna, saj so bili odzivi mimoidočih spodbudni. Kot kaže, se ljudje v Kamniku precej zanimajo za preventivo pred AIDS-om, saj je le red-kokdo odklonil ponujeno informativno gradivo. NATAŠA PEČNIK MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel. 723-81-57,041/322-571. Dvosobno stanovanje v Kamniku ali ožji okolici (lahko tudi na domačiji) za dve osebi najamem. Tel.: 041/778-988. 28 min u svoj dmr mmn Mjcmun TEHNIČNA TRGOVINA n t* t'« 111 Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UPER PRAZNIČNA PONUDB PRALNI STROJ WA 1182S AKCIJSKA CENA 88.145 SIT SUŠILEC PERILA WT 981 9>W$SIT AKCIJSKA CENA 83.506 SIT SUPER NIZKE CENE TELEUIZORJEU!! - 10% POPUST ZA BELO TEHNIKO GORENJE (BLAGO IZ ZALOGE) - 15% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 31. 12. 2002. OMEJENA KOLIČINA AKCIJSKIH ARTIKLOV - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO IN PREDELAVO - sprejemamo naročila za jarkice VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Cene za krmila so tovarniške. j Jhfc ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric STANKO KRIŽNIK po domače Hudomalov ata iz Bele 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Kliničnega centra v Ljubljani in bolnišnice Sežana, gospodu župniku za lepo'opravljen pogrebni obred, pevcem iz Trojan, trobentaču in sosedu Dragotu za ganljive besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi November 2002 Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 82. letu življenja zapustil ljubljeni mož, oce, dedek, tast, brat in stric ANDREJ URAN st. iz Motnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ah-linu, patronažni sestri Lojzki in Romani za nesebično pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, lovcem za ganljivo slovo, govornikoma za poslovilni govor, praporščakom, pevcem in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi Motnik, Kamnik, Čemšcnik, Kisovec, Zagorje, november 2002 MODNO mzezsMo Trg talcev 8, Kamnik te!.: 83 17 353 Pričakujemo vas: ponedeljek, torek 7h-15h sreda, četrtek 12h-20h sk 7h-20h Ob izteku leta se vsem našim strankam zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v novem letu 2003. (Srečno! Pri nas čaka na vas novoletno darilo. prije^ dni PAPIRNICA WUk šola 6t prosti čas Mateja Cvijie s.p. Šuftia 35, Kamnik . A PONUDBA Afo Mm barve - steklo, svila, keramika, darilni seti, perle, kalupi za vlivanj e.stiropor okraski, ./ n,w„>. angVki.bleStice... ^, doTu" IT 839-26-46--- sobota od 8. do 12. ure ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h"18h torek, petek 9h~12h KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. - SVECARNA ŠTELE Glavni trg 16, Kamnik, ^ 83-92-339 * VELIKA IZBIRA NOVOLETNIH OKRASNIH, DIŠEČIH SVEČ * KADILO * KADILNICE * JASLICE * LUČKE \h 1 i ': %» if II: • ,;>,, tj. i) II Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! i Nudimo vam kompletne pogrebne storitve ||l POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 I ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila draga žena, mami in tašča DRAGICA JUTERSEK rojena ROMIH Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem STOL AMBIENTI d.o.o, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in druge darove, ter vsem ki ste bili ob njej in jo vzpodbujali v času njene bolezni. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma, dr. Logarju, patronažni sestri Romani, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevskem zboru in trobentaču. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti in za besede sožalja. Žalujoči: Vsi njeni Bakovnik, Nožice, november 2002 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 47. letu življenja nas je po hudi, kratkotrajni bolezni zapustil moj GROZDE VELICKOV Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem iz Titan d. d. in mojim sodelavcem iz PS Cimos Titan livarna za izrečena sožalja, moralno in materialno pomoč. Iskrena hvala dr. Plavčevi in celotnemu osebju ZD Kamnik, še posebej patronažni službi. Njegova Ruža Jovčcva November 2002 Prazna je hiša in dvorišče oko povsod zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, te delo tvojih rok ostaja. V naših srcih pa naprej Živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. ZAHVALA V 77. letu življenja je tiho zaspala naša dobra teta ANGELA PETEK iz Žage 12 - Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govorniku Marjanu Hančiču za lepe poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Črne za lepo zapete pesmi in trobentaču. Se enkrat vsem iskreno hvala. Žalujoči vsi njeni November 2002 Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazreni se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe. dragi oči. več med nami ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 37. letu življenja za vedno zapustil dragi mož, oči, sin, brat, stric, zet in svak SREČKO VRTAČNIK iz Srednje vasi pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovim sodelavcem Zavarovalnice Triglav in sodelavcem Upravne enote Kamnik za nesebično pomoč ob teh težkih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, gasilcem in pevcem ter gospodu Sušniku za tople in ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anita, hčerki Anja in Larisa, mama, sestri in vsi, ki so ga imeli radi November 2002 Prihranek lahko odpeljete. 830-99-40 Odprto od 8'° do 1930, sobota od 830 do 1311. SREČNO 2003! vefovanje pri nakupu smučarske opreme! NAJBOLJŠI SMUČARSKI SERVIS V MESTU! VRTNARSTVO GAŠPERLIN Vrtnarska vzgoja in trgovina C-"-^y -Moste99PriKomendi,tel.:33-43-567 Popestrite si praznični cas \ lepo BOŽIČNO ZVEZDO, pripraviti smo veliko in ugodno izbiro: - BOŽIČNIH ZVEZD RAZLIČNIH VELIKOSTI Božična pqd& s 5-6 vrhovi 650 SIT - VENČKOV IN NOVOLETNIH H ARANŽMAJEV g - OKRASNIH IN KERAMIČNIH LONČKOV -SOBNIH RASTLIN Ob koncu leta se vsem strankam zahvaljujemo za zaupanje l in želimo lepe praznične dni ter srečno v letu, ki prihaja! Delovni čas od 8. do 17. ure, ob sobotah do 13. ure. Z nakupom novega Boxerja do konca lahko prihranite do 600.000 sit. Kot zmeraj Novi Boxer tudi tokrat dokazuje, da zna celo preseči in ne le izpolniti vaša visoka pričakovanja. Ker je profesionalec, tako kot vi. Ponudba velja do prodaje zalog. UŽITEK V DOVRŠENOSTI. Boxer RODEX d.o.o.- Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje - tel.: 01 722 77 98 TERME SNOVIK svet termalnih užitkov Privoščite si pravo sprostitev in razvedritol • VV&HA XE$Cm