ŠTEVILKA 250 LETO XXII 10. OKTOBER 1988 brestov ^obzornik glasilo delovne organizacije »IS** ' 1 1 ™ Novosti v Tozdu Jelka Lesno predelovalna dejavnost Jelke sega v obdobje pred drugo svetovno vojno. Ob formalni ustanovitvi podjetja v letu 1956, se je žagarska predelava lesa razširila na lesno embalažo, ladijski pod in na druge enostavnejše proizvode. Podlaga sedanji (ve-likoserijski) proizvodnji ploskovnega pohištva je bila večja rekonstrukcija ob koncu šestdesetih let. Z ustanovitvijo sestavljene organizacije Sozd Slovenijales in Povezavo s članstvom Jelke in Bresta v njej, so se delavci Jelke leta 1978 z referendumom odločili oblikovati temeljno organizacijo in jo združiti v delovno organizacijo Brest. Tozd Jelka je tako zdaj že deset let ena izmed desetih temeljnih organizacij Bresta. Gibanja v ponudbi in povpraševanju so zadnja leta precej neugodna, predvsem za Proizvajalce enostavnega ploskovnega in še posebej ostro-r ob nega komponibilnega pohištva. Položaj se je zaostril zlasti še z nedavno podražitvijo denarja (kapitala), ki pa ga takšna proizvodnja glede na zaloge zahteva. Prehod na bistveno večje število modelov (programov) je težak zaradi Premajhne tehnično-tehnolo-ške oziroma kadrovske prilagodljivosti. Vse to je značilno Za Jelko, saj je odpisanost strojne opreme kar 89-odstot-na> lastnih obratnih sredstev i°zd praktično nima, kadrovska sestava doslej ni omogočala prehoda na širše inženi-vinško poslovanje oziroma na Pestro pohištveno ponudbo. Problem se je še zaostril v času zadnjih gospodarskih pre-n°v v Jugoslaviji, ko je med Prvimi nastopila tržnost na Področju denarnega gospodarstva, na trgu surovin, in se pokazala v slabšanju kupne moči prebivalstva. Položaj v Jel-■ti je težji še zato, ker so se (zlasti v začetku letošnjega leta) izrazito poslabšali pogoji na področju primarne predela-Ve lesa. Poleg tega gozdno gospodarstvo zmanjšuje svoj let-ni posek, kakovost gozdnih sortinientov pa se tudi objektno slabša zaradi bolezni ozi-*°nia odmiranja gozdov. Poleg ega je poslovanje Jelke podojeno s poslovanjem dveh etneljnih organizacij Bresta. Tako v Tozdu Pohištvo pote-a tehnološko skoraj enaka Proizvodnja pohištva in v Toz-u Žagalnica proizvodnja žaganega lesa. Te in druge okoliščine so se odrazile na rezultatih Jelke. Nekaj časa, oziroma po zaključnem računu za leto 1987, je bilo mogoče njeno izgubo še pokriti. Toda izguba se je kljub številnim ukrepom ponovila v prvem četrtletju in se še povečala (na okrog 560 milijonov) ob polletju. Ocene poslovanja niso kazale na izboljšanje trendov. Vodstvo delovne in temeljne organizacije je ugotovilo, da so potrebni temeljitejši ukrepi. Sočasno z izdelavo oziroma s potrditvijo razvojnih usmeritev Bresta, ki jih je v luči novih pogojev delavskim svetom predložil glavni direktor, je vodstvo izdelalo tudi investicijsko sanacijski program za Tozd Jelka. Ta v celoti zasleduje splošno sprejeta Brestova izhodišča, ki so predvsem v tem: — da se bodo dejavnosti med seboj bolj dopolnjevale in ne podvajale (specializacija), — da bo proizvodnja racionalna in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti visoka, — da bo organiziranost dela bistveno boljša in obvlado-vana s sodobnejšimi metodami vodenja proizvodnje, — da bo dosežena večja stopnja zavzetosti za delo, večje spoštovanje kakovosti in rokov in s tem večja produktivnost dela. Na teh izhodiščih je zastavljena sanacija za Tozd Jelka. Tržno podlago predstavlja dolgoročna pogodba s švedsko firmo IKEA, ki je znana po svojih razmeroma ostrih zahtevah, vendar je pripravljena omogočiti tržno in proizvodno rekonstrukcijo Jelke za svoje potrebe. Zahteva pa predvsem spoštovanje rokov in kakovosti. Brest sodeluje z IKEO že več kot deset let. Po daljših pogajanjih je dogovorjeno, da bo Jelka postala specializirani proizvajalec ploskovnega pohištva s pigmentnimi laki. Po potrebi bo Jelka manjši del svojih zmogljivosti za površinsko obdelavo nudila tudi drugim uporabnikom. Takšna sanacija se v celoti vključuje v Brestov razvojni koncept. Življenje bi bilo seveda prelepo, če se ne bi pojavile tudi težave. Omenili smo že, da je prevladala ocena, da so v Jelki in Brestu potrebni korenitejši ukrepi. Zaradi hitro poslabšujočih se pogojev gospodarjenja in s tem povezanih rezultatov, ter da bi se pripravili na investicijo, smo bili prisiljeni ustaviti proizvodnjo v Tozdu Jelka. Sredi avgusta smo morali za večino Jelkinih delavcev na hitro poiskati delo v drugih temeljnih organizacijah Bresta. To je pri nekaterih seveda povzročilo nejevoljo. Toda časi v gospodarstvu so kruti. Kdor se je s podobnimi vprašanji ukvarjal, ve, da jih ne gre podcenjevati. Morali bomo razumeti, kako veliki napori so potrebni, da bi ohranili čimveč delovnih mest, ki dajejo dohodek — in ne izgubo. Zato se bomo morali sprijazniti z večkratnimi in včasih tudi zelo hitrimi ukrepi. Tako moramo samo zaradi reševanja dohodkovnosti in boljših rezultatov Bresta, in s tem zaradi varovanja socialne varnosti na dolgoročni osnovi, razumeti včasih hitre kadrovske in organizacijske odločitve. Na takšen način je bila podana tudi strokovna obrazložitev o ukinitvi žage v Tozdu Jelka, saj si Brest za 40.000 m3 hlodovine, kolikor je dobiva, ne more več privoščiti stroškov za dva žagarska obrata. To je povzročilo hudo nejevoljo v krajevni skupnosti. Brest je pri tem izjavil, da spoštuje tudi druge interese, žal pa jih zaradi težavnega položaja ne more finančno pokrivati. Naloge v Tozdu Jelka so torej tu. Delavski svet in zbor delavcev sta končno po nekaj zapletih sprejela investicijsko sanacijski program. Roki za izvedbo nalog so zdaj izjemno kratki. Zato je bil glede na opisano stanje na zadnji seji občinske skupščine sprejet sklep, da se začasno uvedejo ukrepi družbenega varstva v Tozdu Jelka. S tem naj bi se skrajšali nekateri nujni postopki in se utrdil ter umiril kolektiv, ki ob vseh opisanih dogajanjih in vplivih objektivno ni mogel ostati neprizadet. Zlasti še zato, ker bodo potrebne določene organizacijske in kadrovske spremembe. Vodstvo temeljne organizacije je za čas enega leta z določenimi pooblastili zaupano kolegijskemu organu, ki ga sestavljajo Marjan Braniselj kot predsednik in člana An tun Šoštarič ter Anton Popek. Nadaljnje informacije o dogajanjih v Tozdu Jelka bomo verjetno dobili prav od njih. Čeprav njih in druge delavce Jelke čakajo veliki napori, upajmo, da bodo informacije vzpodbudne. Z. Zabukovec Amorella Razkošje na morju - DO DANES V JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNICAH ŠE NISO ZGRADILI TAKO ZAHTEVNE, LUKSUZNE, TAKO SODOBNO OPREMLJENE, DRAGE IN VELIKE POTNIŠKE LADJE, KI JE VREDNA KAR 80 MILIJONOV DOLARJEV. Na ladjo se lahko vkrca 2200 potnikov, ki se namestijo v 565 kabinah. Dvanajst metrov ladje je v morju. Tam je strojnica s štirimi motorji skupne moči 24 tisoč kW. Elektriko proizvajajo štirje generatorji moči 2,5 mega vata. Nad strojnico je paluba v treh nadstropjih, namenjena več kot 600 osebnim in 50 tovornim avtomobilom. Poseben hidravlični sistem lahko to garažo prilagaja višini vozil. Nad garažami so vse do dvanajste palube razne restavracije, od naj cenejših na samopostrežni način, do naj dražje »a la car te«, brezcarinske prodajalne, butiki, diskoteka, nočni klub, bazeni, savne, solariji, otroški vrtec, frizer, brivec, ambulanta, bari, kavarne, konferenčne dvorane, igralnice ... Na ladji je delalo vsak dan po 700 delavcev. Hiteli so, kajti Amorella bi morala biti končana že meseca maja, izplula pa bo najverjetneje v začetku oktobra. Ladja je sedaj dobila dokončno podobo, lesk in blišč v notranjosti, v glavnem v belorožnati barvi, dopolnjeni s kovinsko pozlato in belo zaščitno barvo na zunanji strani. Skandinavci imajo radi ladijska potovanja, posebno še s tako razkošno ladjo, ki nudi brezcarinski nakup alkoholnih pijač in možnost »vrhunske« zabave sredi morja. Za tako vrsto zabave je Amorella imenitno opremljena. Amorella ima satelitsko navigacijo, vso najsodobnejšo opremo in bo tako gibčna, da bo zlahka manevrirala na mestu, potnikom pa razpoloženja ne bo pokvarilo niti najbolj razburkano morje. Potniki bodo pili in jedli iz kristala in porcelana, brez bojazni, da bi valovi naredili črepinje. Del opreme za to ladjo je izdelala tudi naša delovna organizacija Brest, nosilec posla pa je bila temeljna organizacija Gaber. Del opreme smo napravili za Lesnino, drugi del za Slovenijales — to sta bila dva izmed kooperantov, ki sta delovala pri končni izdelavi ladje. Z Amorello si bomo pridobili bogate izkušnje pri načrtovanju, projektiranju in organizaciji izvedbenih del. Vložili smo veliko pionirskega razvojnega dela, oblikovanja in izvedbenega inženirinškega dela, da ne govorimo o proizvodnji, ki ji je vsak izdelek predstavljal novost tako v materialu, kot v izvedbi. Vse predelne stene in pohištvo smo podrobno pregledali in testirali, pohištvo smo morali izdelati v vzorcih, da smo najprej dobili potrditev, da ustreza finskim predpisom. Dogajalo pa se je, da smo morali v zadnjem hipu menjavati osnovne materiale. Največji del materialov je bil uvožen iz tujine, nekaj pa je bilo tudi domačega. Nekateri materiali še niso dovolj preizkušeni in ne vemo, kako se obnašajo v različnih klimatskih pogojih. Ko analiziramo vsa dela, ki so potekala do končne izvedbe, ugotovimo, da smo se srečevali z nerešljivimi problemi, ki so pokazali nekaj šibkih točk naše organiziranosti. Skozi celotno delo smo lahko ugotavljali tudi kakovost kadrov tako v proizvodnji, kot na samem objektu. Ugotavljam namreč, da v marsičem še nismo usposobljeni za prevzem tako zahtevnega dela, ki ga je potrebno spremljati tako komercialno kot proizvodno in izvedbeno. Ker smo odstopali od začetnih začrtanih dogovorov, so se pokazale določene slabosti pri delitvi dela, kar je povzročilo neracionalno organizacijo delovnih mest in njihovo nezadostno izrabo na vseh ravneh sistema. Zavedati se moramo, da Gaber sam ne more izpeljati celotnega posla, ker nima dovolj kadrov, pa tudi tehnološko ni sposoben obvladati takšne proizvodnje. Ker nismo specializirani, nimamo izvedene tipizacije in standardizacije takšnega programa v proizvodnji in se naslanjamo na kooperacijo, ki pa ima veliko slabosti in ogromno improvizacij, pri tem pa trpi kakovost izdelkov. Na samem objektu pa smo doživeli drugo neprijetno presenečenje. Naše delo je bilo odvisno od del drugih kooperantov. Ugotovili smo, da ne moremo dobro in organizirano delati zaradi neusklajenega vodenja del s strani Lesnine in tako smo se tudi sami težko prilagajali razmeram na objektu. Celotno delo je preveč slonelo na posameznikih, ki so pripravili in vodili delo na objektu. Spoznali smo tudi, da v delovni organizaciji nimamo najboljše monterske ekipe, ki bi bila sposobna delati povsem samostojno. Tako ugotavljamo, da smo zagotovili zgolj številčno stanje monterjev, ne pa tudi kakovostno. Na tako zahtevnem objektu bi morali npr. delati le mizarji, ki so vešči svojega dela, proizvodni delavci pa bi prišli v poštev le za pomožna in druga fizična dela. Zaradi takšnih pomanjkljivosti in tako organiziranega dela pa se seveda porabi več časa oziroma delovnih ur za določena dela. Zavzeti se moramo torej, da bi pri nadaljnjih podobnih poslih Lužen j e izdelkov v temeljni organizaciji Pohištvo. delali ljudje, ki že imajo določene izkušnje, kajti bati se je, da bi nevešči in neizkušeni kadri porabili preveč časa in energije za ponovno kaljenje. Na koncu lahko ugotovimo, da smo z deli na ladji Amorella končali in si tako pridobili veliko izkušenj. Le-te so lahko več vredne kot plačilo za samo delo. Če se bomo hoteli tudi v prihodnje lotevati takšnih poslov, se moramo zavedati, da je izvedba in kakovost del od- visna od poznavanja celotnega izdelka in kakovosti kadrov. V različnih časopisih, po radiu in na televiziji smo si lahko prebrali in poslušali opevan posel stoletja. Kljub temu, da je bilo v delo vloženega ogromno znanja, menim, da kupec ni povsem zadovoljen z jugoslovansko kakovostjo dela. Treba bo še veliko truda in dodatnega znanja, da ne bi postali posli, kot je izvedba Amorelline »sestre« Anabelle, vprašljivi. I. Gornik PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 19. OKTOBRU SKUPŠČINA OBČINE, SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE CERKNICA VABIJO V SOBOTO, 22. OKTOBRA 1988 OB 11. URI V DOM KULTURE STARI TRG NA SLAVNOSTNI ZBOR DELEGATOV SKUPŠČINE OBČINE, SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV ZDRAVSTVENE POSTAJE V STAREM TRGU. OSTALE PRIREDITVE Sobota, 8. 10. 1988 ob 15. uri v Cerknici Sobota, 15. 10. 1988 ob 9. uri v Loški dolini ob 11. uri ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici ob 19.30 uri v Restavraciji »Nanos« Cerknici — Tradicionalno kolesarsko tekmovanja za pokal KK GRA- DIŠČE — suhi biatlon — proslava ob 100-letnici šole in otvoritev vodovoda — Babno polje — otvoritev razstave EX-TEM-PORE »19. OKTOBER« — nastop mešanega pevskega zbora PODJUNA Nedelja, 16. 10. 1988 ob 8. uri v Starem trgu od 9. ure naprej — balinarski turnir — tradicionalni pohod na Slivnico Od nedelje, 16. 10. 1988 do 22. 10. 1988 ob 19.30 uri — dnevi domačega filma v Kinodvorani Cerknica Torek, 18. 10. 1988 ob 18. uri — slovesnost ob 30-letnici glas- v glasbeni šoli bene šole Frana Gerbiča Sreda, 19. 10. 1988 ob 16. uri v osnovni šoli Maksim Gaspari Begunje Petek, 21. 10. 1988 ob 19. uri — predstavitev galerije Krpan v stari osnovni šoli — Stari trg Nedelja, 23. 10. 1988 ob 9. uri — hitropotezni šahovski turnir v šahovski sobi Stari trg ob 19. uri — revija pevskih zborov v Novi vasi — slovesna seja zadružnega sveta ob 40-letnici Kmetijske zadruge Cerknica Johna kuta namještaja” v Zagrebu Uprava Zagrebškega velesejma se je že lani odločila, da bo spremenila uporabnost nekaterih paviljonov. Paviljon 12, v katerem je tudi naša prodajalna pohištva, ima direkten pristop z Aleje B. Kidriča. V paviljonu so že doslej med sejemskimi prireditvami proizvajalci — razstavljale! prodajali svoje pohištvo. To dejstvo, predvsem pa želja po boljši ponudbi pohištva v Zagrebu, je porodilo idejo po ustanovitvi Robne kuče namještaja. Ideja je stara že deset let, do uresničitve pa prihaja letos. Nova Robna kuča namještaja ima več kot 13000 m2 Prodajne in razstavne površine in je tako največja prodajalna pohištva in spremljajoče opreme v Jugoslaviji. V Robni kuči sodeluje dvajset trgovskih in proizvodnih organizacij, ki tu prodajajo svoje izdelke. Ponudba pohištva bo zajela vso jugoslovansko proizvodnjo pohištva, kar pomeni več kot 200 proizvajalcev z več kot 2000 proizvodi, ter del pohištva iz uvoza. V okvir Robne kuče spada tudi ostala infrastruktura kot je parkirišče za več kot 500 osebnih avtomobilov, banka, gostinski objekti in rekreacijsko sprehajališče. Z uvedbo nove tramvajske Proge ima tudi odlične zveze z ostalimi predeli Zagreba. Uresničenje zamisli pa ni potekalo po predvidevanjih. Otvoritev je bila najprej načrtovana za 1. julij letos, na dan Zagrebškega velesejma pa je bila preložena na kasnejši datum in »dokončno« dogovorjena za 18. september, na dan otvoritve Jesenskega velesejma. Doslej slovesne otvo-ritve še ni bilo. Brest je le s težavo obdržal kvadraturo in lokacijo v pritličju. Po dolgotrajnih in mukotrpnih razgovorih in poga-Janjih smo dosedanjo lokacijo v Pritličju premaknili preko hoj niče v dosedanji prostor Šipada in obdržali 264 m2 prodnega prostora. Pri ureditvi oziroma videzu Robne kuče Zagrebški velesejem vztraja pri enotnem videzu vseh razstavnih, prodajnih in drugih površin. In prav ta zahteva je verjetno povzročila največ težav in zamud, kajti v času otvoritve Jesenskega velesejma smo imeli po načrtih urejen prodajni prostor samo mi, pa še mi z zamudo. Predavali so ugledni strokovnjaki iz vse Jugoslavije, skupaj s strokovnjaki iz naše razvojne službe in komerciale. Program predavanj je bil naslednji: 1. Splošno o požarni zaščiti objektov Predavatelj: Dragutin Red-žič — Zvezni sekretariat za notranje zadeve, Beograd 2. Integralna zaščita pred požarom Predavatelj: Dorde Simič — Sekretariat za notranje zadeve SR Srbije, Beograd 3. Standardizacija negorljivih materialov Predavatelj: Damjan Brankovič — Zvezni zavod za 8. standardizacijo, Beograd Kaj lahko pričakujemo v novem okolju? Tokrat se bomo prvič srečali s celotno jugoslovansko ponudbo pohištva na enem mestu. Prodaja bo po dnevno-tržnih cenah, krojila pa jo bo kakovost ponudbe, prodajni pogoji, cene, dobavni roki, kakovost izdelkov, pestrost ponudbe in še kaj. Vsi, tako v prodaji v Cerknici kot tudi kolektiv prodajalne v Zagrebu, stojimo pred izzivom, ki ga moramo sprejeti in dokazati, kaj pomenimo v ponudbi in plasmaju pohištva v Jugoslaviji. V. Harmcl 4. Uporaba negor plošč v va-gonogradnji Predavatelj: Ante Katunarič — Goša, Smederevska Pa-lanka 5. Nove konstrukcije za potre- be ladjedelništva Predavatelj: Slavko Klan- čar — Brest Cerknica 6. Zmanjšanje požarne obremenitve ladijskih prostorov, negorljivo pohištvo — ver-mikulit beton Predavatelj: Lazar Masniko-vič — 3. Maj, Rijeka 7. Od projekta do vgraditve sendvič plošč negor v ladjedelnici Uljanik Predavatelj: Dario Dikovič — Uljanik, Pula Uporaba negor plošč na potniških plovnih objektih Simpozij o uporabi in novosti na področju negor plošč Materialna škoda zaradi požarov v industriji in v poslovnih stavbah ter na ladjah, je ogromna. Z našimi negorljivimi izdelki in konstrukcijami pa si prizadevamo najti optimalne rešitve na področju požarne zaščite. Pri tem nam svetujejo priznani strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Tako smo že petič organizirali posvetovanje strokovnjakov s področja ladjedelništva in gradbeništva. Posvetovanje je bilo 29. in 30. septembra v naši delovni organizaciji. poenotenja videza vseh razstavnih površin je bilo potrebno opraviti veliko dela. fplpf J :i jl yS|| Sl. Jjf lili v. % Valj na nanašalka laka: stroj, izdelan v sodelovanju s firmo Sor-bini, od katerega si v Tozdu Strojegradnja veliko obetajo. Predavatelj: Josip škarič — Ladjedelnica Split 9. Uporaba negor plošč v rečnem ladjedelništvu Predavatelj: Nikola Japun-džič — Ladjedelnica Beograd Predavanje so popestrili z novo video kaseto o uporabi negor plošč na vseh mogočih področjih, ter o vseh ostalih uporabah vermikulita. Posvetovanja se je udeležilo okrog petdeset poznavalcev požarne problematike. V zvezi s temami, ki so bile predvidene, je bilo pričakovati živahno razpravo, vezano na problematiko v ladjedelništvu, gradbeništvu in vagonogradnji. Na ta način lahko pridobimo obilo svežih informacij o potrebah na vseh področjih požarne zaščite. S tem nam je bila dana možnost, da smo se vključili v razpravo s svojimi rešitvami in dolgoletnimi izkušnjami pri reševanju takšnih problemov. Na podobnih sestankih se vedno oblikujejo ideje o razvoju novih konstrukcijskih rešitev, danih pa je tudi mnogo opozoril ali želja po oblikovanju novega, boljšega. Pričakujemo pohvale in kritike na račun kakovosti, konstrukcijskih rešitev ter naših poslovnih odločitev. Drugi dan posvetovanja je bil namenjen predvsem sestankom s posameznimi firmami in sklepanju pogodb oziroma naročil. Takšno sodelovanje se je pokazalo že v preteklosti kot zelo uspešno in racionalno, saj se z obiski pri vsakem udeležencu posebej porabi neprimerno več časa. Posvetovanje v Brestu je prvo v letošnjem letu. V oktobru načrtujemo posvetovanje v Sarajevu, v novembru v Beogradu ter v decembru v Zagrebu. Vsi simpoziji so organizirani z željo po večji prodaji negor plošč in vermikulita na domačem trgu. C. Godeša Letni remont i Tnzdu Iverka Redni letni remont v letu 1988 smo začeli po načrtu, in sicer 1 avgusta, trajal pa je do vključno 16. avgusta. V tem času je poleg delavcev Tozda Iverka sodelovalo tudi 40 delavcev INA Nafta Lendava, Tozd Investicije in vzdrževanje. Na razpolago smo imeli strojno opremo iz Tozda Strojegradnja in Tozda Pohištvo. Prav tako pa so nam z ažurnim delom pomagali v Avtomonta-ži, Kovindu in Kovinoplastiki. Za glavno linijo za izdelavo ivernih plošč lahko rečemo, da je remont uspel, saj smo uspeli v roku opraviti vsa načrtovana dela. Naj navedem le največja remontna dela: — menjava rezilnih glav ive-rilnikov — obnovitev gorilne komore sušilnika iverja — zamenjava transportnega korita pod cikloni in silosom iverja — obnovitev sita z zamenjavo vstopnega in izstopnega dela — zamenjava cevi zračnega transporta —- obnovitev stiskalnice z zamenjavo izolacijskih ploščic, popravilom jeklenega traku in oblepljanje z teflonsko folijo. V proizvodni liniji II, ki zajema brušenje, oplemenitenje in razrez plošč, smo večji del popravil na brusilkah opravili že pred remontom. V oplemenitenju plošč pa se je remont podaljšal zaradi obnove hidravličnih cilindrov, ki smo jih poslali v tovarno Wemhoner v ZR Nemčijo. Ta dela so trajala od 28. julija do 5. septembra, seveda s transportom in carinskimi postopki vred. To linijo smo usposobili 15. septembra. Letos smo obnovili tudi progo za por talni žerjav na skladišču surovin z novim zaliv-nim betonom in sidranjem obeh tirnic. V glavnem je remont uspel, saj ne gre zanemariti dejstva, da so bile že prve plošče kakovostne in so upravičile zastavljeni cilj po visoki kvaliteti. B. Kranjc Maši inovatorji Na predlog komisije za priznanja pri delavskem svetu Sozda Slovenijales, je delavski svet sestavljene organizacije v letošnjem juliju podelil vrsto priznanj za ustvarjalne dosežke — inovacije delavcem v združenih delovnih organizacijah. Eno izmed njih je prejel tudi Andrej Modic iz DO Brest, sicer član delovnega kolektiva Tozd Žagalnica. — Mala plaketa za ustvarjalne dosežke, ki ste jo sicer prejeli z majhno zamudo, je tudi oblika nagrade za dolgoletno delo na področju inovativne dejavnosti. Kdaj in kje ste se pravzaprav začeli ukvarjati z inovativno dejavnostjo? Z inovatorstvom, kot se temu moderno reče, se praktično ukvarjam, odkar delam. Kot vzdrževalec strojev sem se ob polnoj armeniku velikokrat srečeval s stalnimi okvarami na enih in istih mestih, z delom, ki ga je bilo moč poenostaviti. Spraševal sem se kaj storiti, da bi razne nevšečnosti odpravili. Eno od takšnih plodnih razmišljanj je porodilo tudi skupinsko inovacijo pri parnem kotlu za črpanje vode. Poudariti moram, da je še kako pomembno delati in razmišljati v skupini, s sodelavci, ki se ob istem delu srečujejo z istimi problemi. »Inovativen« sem tudi v prostem času — doma — ko se moram lotevati običajnih manjših popravil, ki bi sicer zahtevala obrtnika. Če je človek pripraven, mu nikoli ne manjka »inovativnega« dela, ne na delovnem mestu ne doma. — Koliko časa ste že zaposleni oziroma koliko časa ste na Brestu in kaj ste po poklicu? Na Brestu sem zaposlen že šestindvajset let. Tri leta sem bil vajenec, od tega dve leti v Žagalnici in eno teto v Masivi. 1. septembra 1962. leta sem začel delati pri vzdrževanju strojev in na teh delih in nalogah sem vseskozi tudi ostal. Skoraj samoumevno se zdi, da si v tolikšnem času človek nabere veliko izkušenj, tudi takšnih, ki človeka vzpodbujajo k razmišljanju, kako sebi ali drugim olajšati delo. — V različnih okoljih so ideje oziroma izboljšave delavcev različno sprejete. So bile vaše vedno dobrodošle tako pri sodelavcih kot nadrejenih in kako nasploh ocenjujete odnos do inovatorjev v svojem okolju? S sodelavci se glede teh vprašanj zelo dobro razumemo, saj vsi vemo, da bo z uvedbo novosti delo lažje za vse, ki delajo na določenih delih. Delavci z drugih področij pa so velikokrat nevoščljivi; kdo bi vedel zakaj —■ ali zaradi denarja ali zaradi dela. Na lastni koži sem že nekajkrat preizkusil, da je vse dobro in prav, kar človek naredi, če za to ni nobene nagrade. Že majhne nagrade povzročajo veliko nevoščljivosti. Pri nadrejenih pa je bilo moje, oziroma naše inovativno delo največkrat sprejeto z razumevanjem. — Gotovo ste s svojimi izboljšavami sodelovali tudi v letošnji akciji »Predlagaj nekaj koristnega«. S koliko pred- logi ste sodelovali oziroma koliko je že uvedenih v prakso? Uradno sem v tej akciji sodeloval s tremi inovacijami in sicer sta dve izmed njih skrajšanje prvega valjčnega transporterja za polnoj armenik in avtomatsko napajanje vode v visokotlačnem kotlu za proizvodnjo pare. Vse tri so bile ovrednotene že pred akcijo, že v lanskem letu, in zanje sem prejel tudi ustrezno nagrado — glede na pravilnik o ustvarjalnosti pri delu. Vse tri izboljšave so tudi uvedene v praksi in seveda že preizkušene. — Kaj menite o razmišljanjih v delovni organizaciji, da bi v prihodnje razpisali določen problem oziroma opredelili področje, kjer bi bile potrebne določene izboljšave, drugačne rešitve? O izboljšavah, inovacijah na razpis je pri nas že tekla beseda. Pravzaprav smo pri nas že imeli dva takšna poizkusa, ki pa se nista obnesla. Veliko ljudi je o rešitvah problemov razmišljalo, do pravega odziva pa ni prišlo. Nismo namreč vedeli, kolikšna je lahko investicija za izboljšavo, koliko ljudi še dela na tem, koliko jih ima še boljše ali vsaj drugačne predloge in tako naprej. Zato je marsikdo menil, naj se s tem ukvarjajo drugi, predvsem razvojna služba s svojimi strokovnjaki in na ta način se je akcija izjalovila. Morda bi zaradi dobrih ali slabih izkušenj kazalo razmišljati še v kakšni drugi smeri. — Ste sodelovali na katerem od srečanj inovatorjev in ali menite, da so povezave med inovatorji potrebne? Z inovatorji se izven svojega okolja doslej nisem srečeval ne sodeloval na njihovih srečanjih. Edini polnoj armenik na Brestu, ki še obratuje in na katerem sem sodeloval z določenimi izboljšavami, je sedaj le še v naši temeljni organizaciji, tako da glede na specifiko dela v okviru delovne organizacije ni praktično s kom izmenjavati izkušenj. Morda bi lahko prišlo do takšnih srečanj, izmenjav v okviru Sozda Slovenijales, vendar prav veliko o tem vprašanju nisem razmišljal. — S svojim inovativnim delom ste si nabrali skozi vsa ta leta niz izkušenj. Kaj želite prenesti na mlajše, razmišlju-joče ljudi, ki Bodo ubrali pot podobno vaši? Človek mora ob svojem delu neprenehno razmišljati, kako delo čimbolj poenostaviti, izboljšati, predvsem pa je treba biti vztrajen. Ne gre pri vsakem delu za izboljšave visoke tehnologije, ker je »spodaj« še veliko reči, ki se jih je treba lotiti. Mnogo je bilo v teh letih inovacij, ki so bile uvedene v prakso, pa jih nismo obešali na veliki zvon. Za ustvarjalne ljudi je nagrada že to, da si z izboljšavo pri stroju olajšajo delo. V akciji »Predlagaj nekaj koristnega« pa so sodelovali tudi ljudje, ki so bili inovativni le v času akcije in še to zgolj zaradi nagrade, in ki niso bili sicer ustvarjalni ne prej ne potem. Nekaj pa nas je, ki Teden dni kasneje sta z izbranim programom nastopila mlada umetnika Mojca Zlobko na harfi in Cveto Kobal na flavti. Zvok inštrumentov je prijetno zvenel, vendar je uživalo v tem le štirideset poslušalcev. Delno lahko za skromen obisk krivimo tudi slabo vreme, saj je prenehalo deževati tik pred koncertom. Na tretjem koncertu so se nam s svojim programom predstavili priznani poustvarjalci glasbenih del: Jerko Novak — kitara, Tomaž Lorenz — violina, Eva Novšak —- mezzosopran. Imena izvajalcev in zelški am-bient sta pritegnila preko šestdeset obiskovalcev. Naslednji večer, na katerem sta nastopala z ustrezno harmoniko in mandolino Vladimir Hrovat ter s kitaro Igor Saje, je bil prijetno doživetje za vse navzoče, saj je bila takšna zasedba glasbenih inštrumentov tokrat v Zelšah prvikrat predstavljena. Tudi ta večer je Zelše zapustilo preko osemdeset navdušenih poslušalcev. Koncerte v zelški cerkvi je zaključila vokalnoinštrumen-talna skupina Epitaf. Pri nas so nastopili že drugič in tudi tokrat so s svojim nastopom pritegnili več kot osemdeset predvsem mlajših poslušalcev. Zadnji nastop smo pripravili v cerkniški farni cerkvi, saj smo povabili priznane izvajalce Stanka Arnolda s trobento, Maksa Strmčnika na orglah in sopranistko Olgo Gracelj. Zanimanje za ta koncert je bilo veliko tako zaradi nastopa naših vrhunskih glasbenih umetnikov, predvsem pa zaradi orgel. Če pod letošnjimi prireditvami skušamo potegniti črto, pridemo do naslednjih ugoto- smo ustvarili tudi veliko neprijavljenih inovacij zgolj v lastno dobro in v dobro kolektiva. In še jih bomo, kjerkoli se bo pokazalo, da je mogoče in potrebno. Pripravila V. Lavrič vitev: nastopili so kakovostni glasbeni umetniki, pripravljen je bil dober program, zadovoljiv je bil tudi obisk, čeprav je bilo iz naše občine manj obiskovalcev, kot je bilo pričakovati. Težko je navesti pravi vzrok temu, precej resnice pa je nedvomno v tem, da ljudje še vedno nekako omalovažujoče gledajo na kulturne prireditve v domačem kraju kljub temu, da gre za nastop vrhunskih izvajalcev z izbranim programom. Tudi neobveščenost ne bi smela biti izgovor, saj so bila v sredstvih obveščanja — poleg plakatov — sprotna tedenska obvestila o prireditvah, kar je dokazovalo veliko število obiskovalcev iz drugih krajev (Ljubljana, Postojna, Koper ...). Zelške prireditve bodo kljub vse težjemu finančnemu polo- * žaju po vsej verjetnosti tudi v prihodnjih letih. Neprijetno pa bi bilo po končanih naslednjih večerih znova ugotavljati, kako (ne)kulturna publika živi v naših krajih. Ali pa bi bilo morda pametneje zapisati »kakršni smo, takšno kulturo j si zaslužimo!« H. Mele Prizorišče tradicionalnih zelških prireditev. Zelše 1988 Pri izbiri programa za letošnje Zelške večere, ki si sicer sledijo že dobro desetletje in pol, smo imeli pred seboj predvsem dvoje: popestriti program iz prejšnjih let in izbrati kar najkakovostnejše izvajalce. Prvi letošnji koncert je začel Ljubljanski oktet, ki je v Zelšah gostoval že nekajkrat. Tudi letos je njihovemu petju prisluhnila polna cerkev poslušalcev, ki so se nastopajočim zahvalili z dolgim in navdušenim ploskanjem. v krizi Družbene dejavnosti Oblikovanje sredstev za družbene dejavnosti poteka že nekaj let pod vplivom omejevanja, tako da so razmere na tem področju iz dneva v dan bolj zaostrene. Že na začetku leta, ko je veljal zvezni interventni zakon, ki je predpisoval 10-odstotno zaostajanje sredstev za družbene dejavnosti za rastjo dohodka in bi v Primeru, če bi veljal do konca leta, za programe SIS družbenih dejavnosti letos zmanjkalo za okoli 33 odstotkov potrebnih sredstev. Skupščine vseh SIS so maja in junija letos prav zaradi zmanjšanja tega razkoraka in zaradi čim boljše uskladitve Programov z razpoložljivimi materialnimi možnostmi sprejele številne ukrepe in aktivnosti, ki se odražajo v veliko bolj racionalnem poslovanju izvajalskih organizacij, v opuščanju dodatnih programov ter v izredno restriktivnem pristopu pri dodeljevanju vseh vrst socialnovarstvenih pomoči. Aprila je zvezna skupščina sprejela dopolnitve interventnega zakona, ki pa so le začasno olajšale položaj družbenih dejavnosti. 15. maja je prišlo do sprejema novega interventnega zakona, ki je dovoljeno rast sredstev za družbene dejavnosti omejil v obdobju januar—december na 127-odstotno rast. Ker so bili ovrednoteni programi SIS še vedno višji, kot je to predpisoval interventni zakon, načrtovani priliv sredstev do konca leta pa nižji kot je zakon dopuščal, je prišlo julija na skupščini občinske zdravstvene skupnosti in občinske raziskovalne skupnosti do povišanja prispevnih stopenj. Občinska zdravstvena skupnost se že vrsto let srečuje z velikimi finančnimi težavami. Primanjkljaji so se prenašali lz leta v leto in so letos ob Polletnem obračunu znašali kar 1.683.416.110 dinarjev. Ži-r° račun je zaradi nelikvidno-sti že od sredine leta 1986 blokiran, vsa plačila pa izvaja Služba družbenega knjigovod- stva na podlagi tekočih prilivov. Konec septembra je imela občinska zdravstvena skupnost že za 2.783.110.601 dinarjev neplačanih obveznosti, oziroma bo šele v oktobru poravnala obveznosti, ki so nastale aprila in v začetku maja. Ocena učinkov sprejetih ukrepov za sedaj še ne more biti realna, vendar pa se že kaže zmanjševanje porabe sredstev, predvsem pri reševalnih prevozih in zobozdravstvenih storitvah, medtem ko je porast sredstev iz participacije minimalen. Z novim šolskim letom so osnovne šole realizirale večino sprejetih varčevalnih ukrepov. Že konec septembra so se skoraj vse šole znašle pred vprašanjem kako pokriti materialne stroške do konca leta, kar je bil povod celo za prekinitev dela na osnovni šoli Rakek. Osnovnim šolam zagotavlja občinska izobraževalna skupnost letos le za okrog 100 odstotkov več sredstev v primerjavi z letom poprej, kar ob dejstvu, da so osebni dohodki skladno z interventnim zakonom načrtovani z indeksom 219, materialni stroški pa v porastu čez načrtovano rastjo, ne zadošča. Pričakovanje, da bo izvajanje sprejetega sklepa na področju otroškega -varstva glede oblikovanja prispevkov staršev k ceni vzgo j no varstvenih storitev povzročilo precejšnje negodovanje staršev, proteste in celo izpise, se je žal v polni meri uresničilo. Do 30. maja letos je bilo v dnevno varstvo v naši občini vključenih 432 otrok, kar je pomenilo 37,5 odstotka vseh predšolskih otrok od 11. meseca starosti dalje. Trenutno je v vzgojnovarstvenih enotah le 298 predšolskih otrok. Izpisi so razpršeni po posameznih enotah, tako da so bili 1. septembra ukinjeni štirje oddelki. Ker pa se je zmanjšalo število otrok tudi v že prej ekonomsko neupravičenih oddelkih (Begunje, Nova vas, Grahovo), se v prihodnje pojavlja tudi vprašanje nadaljnjega obstoja teh oddelkov. Zaradi zmanjševanja števila otrok in s tem zmanjševanja števila oddelkov se je zmanjšalo tudi število zaposlenih, in sicer kar za 13 delavk. Zavedati se moramo, da vzgojno-varstvena dejavnost predvsem zagotavlja staršem — delavcem dnevno varstvo otrok in da bi si morala zato pridobiti status sestavnega dela družbene reprodukcije in ne porabe. V prihodnje bo zato zelo težko iskati prihranke pri krčenju te dejavnosti, ne nazadnje, tudi zaradi vprašanja izpraznjenih stavb. Posledice zaostrene politike se kažejo tudi v številu upravičencev do družbene pomoči otrokom. Lani je prejemalo družbeno denarno pomoč otrokom 942 upravičencev, medtem ko jo po novi odmeri v maju letos prejema za polovico manj upravičencev. Opozorila vredno je tudi dejstvo, da je program socialnega skrbstva pogojen s splošnim družbenoekonomskim stanjem in razmerami, zato je pričakovati zlasti v jesenskem in zimskem obdobju naraščanje potreb tako po vrstah storitev kot tudi po obsegu sred- • « *»**#**■ ■ -«#*■■■ . ■'»■j.t.V -.(V > - . ... - - « J . . B, e°grajska firma Avalafihn je v koprodukciji z ameriško filmsko družbo konec avgusta letos ob e,"kniškem jezeru posnela del filma J. Verna »V osemdesetih dneh okoli sveta«. Kljub številnim ukrepom se problemi v šolstvu kopičijo. štev, tako da tudi dosledno izvajanje sprejetih ukrepov na tem področju ne bo zadržalo porabe sredstev na načrtovani višini. Avgusta je bil interventni zakon ponovno spremenjen; določil je nižjo rast sredstev, torej z indeksom 223, opredelil pa je tudi drugačno osnovo za leto 1987. Vpliv teh zakonskih sprememb na oblikovanje sredstev za SIS družbenih dejavnosti je bil tako v občini Cerknica kot tudi v republiki precejšen, v smislu znižanja dovoljene porabe, zato je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje izdal navodila, ki so korigirala osnovo za leto 1987. Tako je dovoljeni izvirni priliv za SIS v občini Cerknica lahko ostal na ravni, ki je bila opredeljena v sprejetih finančnih načrtih. To pomeni, da ob zaključku leta 1988 v občini Cerknica na področju SIS družbenih dejavnosti ne bo izkazanih presežkov, zato tudi trenutno ni razlogov za zniževanje prispevnih stopenj. Glede na to, da so že napovedane nadaljnje spremembe interventne zakonodaje, ni do konca leta na področju družbenih dejavnosti pričakovati le sprememb v smislu nižanja ali višanja prispevnih stopenj in s tem tudi sprememb programov, pač pa zaradi izrazitega povišanja življenjskih stroškov predvsem izredno težak materialni položaj izvajalskih organizacij združenega dela v občini. Z. Jerič Komunalno odlagališče je nared Končno je po štiriletnih prizadevanjih centralno odlagališče komunalnih odpadkov v Pretržju za Rakekom le zgrajeno. Ker imajo taki objekti škodljiv vpliv na okolje, je potrebno pridobiti veliko več soglasij za gradbeno dovoljenje, kot za druge gradbene objekte. Upoštevati je potrebno vse mogoče posledice, ki jih lahko povzročijo tako deponirani odpadki. To so vplivi na podtalnico, rastlinstvo, živalstvo, zrak. Predvideti je treba tudi, kakšen smrad, koliko mrčesa in gledalcev ter koliko več ptic se bo pojavilo ob takšnem odlagališču, pa tudi videz krajine ni zanemarljiv dejavnik. Že leta 1981 smo začeli s prvimi iskanji in raziskavami za najustreznejšo lokacijo odlagališča odpadkov. Tako smo bili tudi med prvimi občinami v Sloveniji, ki so se lotile legalne izgradnje odlagališča. Večina občin uporablja, tako kot mi do sedaj, le neurejena odlagališča, ki so nastala z leti predvsem zaradi skokovitega naraščanja vseh vrst odpadkov. Dandanes je izredno težko pridobiti ustrezne lokacije za deponiranje odpadkov brez posledic za okolje, poleg tega pa se odpadkov vsi otepajo. Nihče noče imeti odlagališča na svojem območju, posebej še, če so odpadki nevarni ali strupeni. Posebno skrb vzbujajo nekateri odpadki, ki nastajajo v industriji ali v proizvodnji energije, saj običajno povzročitelji le-teh nimajo svojih urejenih odlagališč, ampak le začasna, ki so večinoma neustrezna. Komunala Cerknica je po Zakonu o ravnanju z odpadki in po občinskem odloku za- dolžena le za komunalne odpadke, torej ne bo na novo odlagališče sprejemala nobenih drugih odpadkov, ki tja ne sodijo. Red na odlagališču in vrsta odpadkov, ki jih bodo tam odlagali, je določen v pridobljenem uporabnem dovoljenju in obrtnem poslovniku. Dosedanje odlagališče na Kamni gorici bo Komunala popolnoma sanirala z zasipom po celotni površini tako, da nadaljnje odlaganje ne bo več mogoče. Vsi, ki so to odlagališče uporabljali, bodo prisiljeni najti za svoje odpadke primerne lokacije in jih tudi primerno urediti. Za nekatere odpadke, ki se nalagajo ali prosto kurijo in zlivajo že leta in leta na nedovoljenih krajih, bi morali povzročitelji odgovarjati in seveda prenehati s takšno prakso. Predvsem pa si morajo v prihodnje urediti ustrezne postopke, bodisi za odlaganje ali predelavo tehnoloških odpadkov. P. Tomšič Iz drugih lesarskih kolektivov MEBLO ob svoji 40-letnici ne prireja klasične proslave, marveč so ob tej priložnosti izbrali — za tiste oblikovalce, ki od iztekajočega se stoletja še veliko pričakujejo, mednarodni natečaj za nove oblike pohištva in opreme, — za jubilante, nagrajence in inovatorje — slavnostne seje delavskih svetov s podelitvijo priznanj, — za delovni kolektiv pismo glavnega direktorja, praznično glasilo in slavnostno kosilo, — za domače in tuje poslovne partnerje ter strokovno in politično javnost sporočilo s pojasnilom o drugačnem načinu praznovanja jubileja, — za športnike in rekreativce že izpeljano tradicionalno kolesarsko prireditev Juriš na Lokve, — za ljubitelje kulturnega dogajanja pevsko prireditev v novembru Uniles poje. Praznovanje jubileja bodo tako združili z življenjem in delom kolektiva. SLOVENIJALES TRGOVINA je sklenila posel za opremo sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu. Načrti za opremo so pripravljeni in potrjeni tudi s strani arhitektov iz Sovjetske zveze. Za izdelavo pohištva in opreme so izbrali tri kooperante — Tamis iz Mengša, Stilles iz Sevnice in Stol iz Kamnika. Opremo naj bi po pogodbi dobavili do 1. januarja, pohištvo pa do 15. februarja prihodnjega leta. Končna vrednost posla znaša 977.000 $, sovjetski kupci Naši upokojenci V temeljni organizaciji JELKA Begunje so se v preteklih mesecih letošnjega leta upokojili naslednji delavci: Jakob Petrič iz Selščka je odšel v pokoj 1. marca 1988 z del oziroma nalog grobi razrez iverke. Marija Opeka iz Begunj je odšla v pokoj 17. marca 1988 z del oziroma nalog popravila elementov. Ana Nared iz Begunj je odšla v pokoj 30. aprila 1988 z del oziroma nalog priprava toplih obrokov. Marija Primožič iz Begunj je odšla v pokoj 16. maja 1988 z del oziroma nalog montiranje pohištva. Ivan Oblak iz Selščka je odšel v pokoj 29. junija 1988 z del oziroma nalog skladiščenje hlodovine in vodenje izmene. Ivan Hren iz Brezja je odšel v pokoj 29. junija 1988 z del oziroma nalog razrez in krojenje furnirja. Ivana Rek iz Otav je odšla v pokoj 31. avgusta 1988 z del oziroma nalog pomoč pri liniji za polivanje laka. Za dolgoletno in marljivo delo se jim iskreno zahvaljujemo in jim želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih dni v zasluženem pokoju. Delovni kolektiv Tozd JELKA pa so jih pri tem poslu prosili, da izdelajo še ponudbo za dodatno opremo, kar je vsekakor znak zaupanja, da bo delo dobro in pravočasno opravljeno. LESNININA pomembna naložba v tem času so poslovni prostori na Litijski cesti v Ljubljani, ki jih bodo preuredili v prodajalno. Prostore s površino 135 m2 so kupili v tretji gradbeni fazi, zato jih čakajo še obsežna in zahtevna dela, preden bodo lahko pričeli s poslovanjem v novi prodajalni. Vsa dela so zaupali svoji temeljni organizaciji Inženiring in oprema, zato menijo, da lahko upravičeno pričakujejo otvoritev enajste Mavrične trgovine zadnje dni novembra. LESNINA je v manj kot letu in pol zgradila v provinci Sechuan na Kitajskem tovarno, v kateri bo 200 delavcev izdelovalo pohištveno okovje. Na leto bodo v tovarni izdelali 5 milijonov različnih sestavnih delov za pohištveno okovje. Tovarna je opremljena večinoma z jugoslovanskimi stroji in opremo; iz Italije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije je le tisto, kar so Kitajci posebej zahtevali. Za delo v tovarni sta se v dckanski Lami izšolali tudi dve skupini Kitajcev. Posel, ki ga je Lesnina opravila na Kitajskem, je vreden 2 milijona ameriških dolarjev in skoraj polovico vrednosti jim je uspelo iztržiti v gotovini, kar je ugodno, saj so za posle s Kitajsko sicer bolj značilne kompenzacije. NOVOLES je v maju sklenil z moskovsko firmo PMO pogodbo o proizvodnji 370 garnitur pohištvenih front, ki jih proizvajajo v temeljni organizaciji TSP. V mesecu juliju so ta posel povečali na 750 garnitur. To pomeni pošiljko v vrednosti 80.000 dolarjev. Po obisku tov. Ustinova so začeli z razgovori tudi z lesno industrijo Kazahstan. Tudi tukaj obstajajo realne možnosti za sodelovanje. Konkretni razgovori pa so potekali v mesecu avgustu v Sovjetski zvezi. MEBLOVA delovna enota Oblazinjeno pohištvo je v poletnih mesecih dala na trg novo sedežno garnituro Venezia, Štipendije so Kadrovske štipendije so temeljna oblika pridobivanja kadrov, ki se-izobražujejo v vzgojno izobraževalnih programih, za katere so organizacije združenega dela zainteresirane. Brest je letos razpisal sedemintrideset štipendij, za katere je dobil šestintrideset prošenj, nekaj prošenj za štipendije je prišlo tudi izven razpisa. Pri podeljevanju le-teh je svet za kadre DO, ki je za to pristojen samoupravni organ, sprejel sklep, da se štipendije podelijo vsem prosilcem z odličnim učnim uspehom. V primeru, če je kandidatov več kot je razpisanih mest, pa je svet za kadre kot bistven kriterij upošteval učni uspeh. Do sedaj je bilo sklenjenih trideset štipendijskih pogodb za redni študij in tri za študij ob delu. Struktura prijav oziroma nalog je bila tudi letos podobna kot prejšnja leta: ki se uvršča med visokokakovostne programe sedežnega oblazinjenega pohištva. Program vsebuje nekaj novih sedežnih elementov. Ti se izražajo v novih, manj poznanih oblikah. Zlasti se pri tem odlikujeta dva sedežna elementa, ki sta hkrati počivalnika. To sta: — fotelj, zofa počivalnik (levi in desni — namenjen za posebno obliko počitka, sedenje z nogami na sedežnem delu s koleni obrnjenimi proti širšemu delu, za naslon nam služi tako hrbtna blazina kot ročno opiralo) in —■ zofa počivalnik (levi in desni — namenjen za počitek z iztegnjenimi nogami). razdeljene — zelo malo prijav za poklice lesarskih smeri, še posebej za II., IV. in V. stopnjo, — preveč prijav za poklice tekstilno-obrtni konfekcionar (šivilja), strojni in naravoslov-no-matematični tehnik. Poklice, za katere med dijaki in študenti ni zanimanja, lahko svet za kadre določi kot deficitarne. Vsi štipendisti, ki se izobražujejo za te poklice, dobijo 200 točk kot dodatek h kadrovski štipendiji. Svet za kadre je določil naslednje deficitarne poklice: — vse stopnje lesarskih, kot je bilo že do sedaj, — ekonomist VIL stopnje (le 3. in 4. letnik), — ukinil pa je deficitarnost do V. stopnje kovinarstva in strojništva, medtem ko sta VI. in VIL stopnja ostali. Sklep velja le za letos sklenjene štipendijske pogodbe. J. Opeka LOGAŠKO okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Zaredil Vojteh Ribnikar. # V LOGATCU. Izdalo n Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega". 1889. (nadaljevanje iz prejšnje številke) UNEC Obnebje teh vasi je prijetno; po zimi ni tako mrzlo, kakor n. pr. v Ljubljani, po letu pa ne tako vroče. Burja včasih v zimskem času rogovili ter napravi velike zamete, vendar pa ni tako silna kakor v Po-stojini. Zemlja je srednje rodovitnosti; Unška zemljišča so zelo ilovnata, Ivanjeselska pa zelo plitva. Polje obdeluje se tako, kakor je drugod po Kranjskem običajno; vendar gre tu pohvalno omeniti, da so v novejšem času začeli mnogi umni posestniki zemljišča izboljševati. Lep vzor v tem jim je bil tukajšnji veleposestnik gosp. Anton Jer-šan, kateri je mnogo storil za po- vzdigo poljedelstva, živinoreje in sadjarstva. Njegova zemljišča so pravi vzor umnega gospodarstva. Kmetje sejejo ozimno pšenico, jari ječmen, oves, sade krompir, repo, korenje, fižol, bob in tudi turšica bolje vspeva, kakor n. pr. v sosed-njej Cerknici. Požeto žito suše v kozolcih! Goveja živina je vseskozi lepa, pincgavskega plemena. — Tudi sadjarstvo se je začelo povzdigovati; s čebelarstvom se pa prav malo pečajo. Kmetije so tudi tukaj silno razkosane. Vse posestvo teh vasi obseza 40 zemelj. Celi zemljaki so le trije; 20 je polzemljakov; 22 pa 1/3 zemijakov in 25 posestnikov poseduje 1/4 zemlje; 17 po 1/6 zemlje; bajtarjev je 25 in tudi mnogo najemnikov (fitnikov), osobito na Unči. Bajtarji in najemniki se v velikej meri pečajo z izdelovanjem obro-čov, zlasti v zimskem času, ter jih potem izvozijo v Trst, kjer zanje lepe novce dobe. Priden delavec lahko po goldinar in več na dan zasluži. Obročarstvo je silno stara obrt teh vasi; ž njim so se poprej še veliko bolj pečali, kakor dandanes. Nekaj zaslužka jim pa daje tudi izvažanje lesa iz graščinskih gozdov. Vsa okolica teh vasi je zelo prijazna. Med Rakekom in Uncem se razprostira ne velika, toda prijazna ravnica, katere oklepa na južni strani predgorje Javornika, na severno-vzhodnej pa Ravnik. Oba sta okrašena z lepimi gozdi. Svet med Uncem in Ivanjeselom je valovit, z njivami in senožeti pokrit. — Železnica sezidana je v velikem po-lukrogu okoli teh krajev. — Jugozahodno stran Unca obdajejo prijazni hribje, med katerimi gre omeniti Stari grad in Topol; na prvem stala je stara Haasberška graščina, ki pa že davno priča o minljivosti vsega, kar je ustvarila človeška roka. Le mali kup kamenja spominja nanjo. Hrib Topol je zgodovinsko nekoliko znamenit vsied boja med Francozi in Avstrijci I. 1813. Oddelek francoske vojske italijanskega podkralja Evgena utaboril in utrdil se je na tem hribu, a moral se je po kratkem boju s hrvaško pehoto in ogersko konjico umakniti proti Postojini. V sosednjo Planino pelje razun okrajne ceste, ki je obdana s prelepo živo mejo, tudi prekrasna grajščinska pot, ki vodi skozi senčnati bukov gozd. Najdivnejši kraj cele okolice pa je Škocijan, kateri je od Unca oddaljen le tri četrt ure. Tja vodi razun mnogih kolovozov tudi lepa graščinska pot. Po Škocijanu vali se voda iz Cerkniškega jezera, katera se je poskrila v trebušje Javornika ter se tu zopet na dan privalila. Na gorenjem konci stoji zadnja jama; to je strašan nad 60 m globok, okrogel, čez 40 m širok prepad. Skalovite, skoro navpične stene ga vklepajo, na dnu pa bobni jezerska voda. Čez ta prepad pa vodi nad 2 m širok, lepo obokan naraven most. Ako jo od zadnje jame zavijemo nekoliko proti des-nej strani, pridemo do druge votline, do Zevške žage. Jako strma pot pelje vanjo, v novejšem času pa je grajščina napravila lepo pot. V tem peklu imeli so Zevšani svojo žago. Krie spuščali so na jedni strani doli, žaganice pa so zopet z velikim trudom na rami vun nosili. Pred nekoliko leti so našli v tej jami postransko jamico, ki ima mnogo lepega kapnika. Žaga, ki je bila prav trdno narejena, se je opustila in je popolnoma podrta. — Od tukaj naprej teče voda zopet pod zemljo in se prikaže zopet na dan pri Bakovskih žagah. Bile ste dve in ste tudi v razvalinah. Opustile ste se baje zaradi tega, ker o svojem času grajščina ni hotela več les za kupčijo izkazovati. Voda se od todi vali mirno med lepimi senožeti in senčnatimi logi, a ni ji dano, se dolgo veseliti solnčne svetlobe, kajti kmalu se privali do groznega Škocijanskega žrela, katero jo v svojej nenasitijivosti za dolgo časa požre. Blizu tega žrela se struga vedno bolj zožuje, bregovi se vedno bolj in bolj stiskajo; tam, kjer so najožji, pelje z brega v breg nad 50 korakov dolg naraven most, ki je tako lepo obokan, da bi misiili, da ga je delala umetna človeška roka. Na desnej strani mosta stale ste dve cerkvici, večja sv. Kancijana, manjš® sv. Benedikta. Od obeh cerkva s® vidi sedaj samo še svetišče ali prezbiterij sv. Kancijana. — Na mostu stalo je cerkvenikovo stanovanje, ki je ime! tu njive in senožeti; sedaj je do tal podrto. Silen utis napravi osebito pogled iz mosta na nasprotno zevajoče žrelo-Narava z vso svojo divno krasoto umaknila se je v ta tihi in samotni kraj. Kadar vsahne vode, gre se lahko po žrelu daleč naprej, strop je poln manj ali bolj lepega kapni ka, ki se lesketa v različnih podobah. V to krasno divjino pribežali so z blagom prebivalci sosednjih vas'1 za časa mnogih napadov krvoločnih Turkov, ter ondi našli varno zavetje. Gotovo je Škocijan jeden n®!' lepših in najznamenitejših krajeV Notranjske, ki s svojo čarobno I®" poto napravi na vsacega ogledovalca globok, neizbrisljiv utis. Konec brestov Odprto pismo mojemu županu I ■ ■ uupuu pumu mujtlliu Z-UpUMU 2SSL0JJS in predsedniku občinskega socializma (leto XI!, številka 132, 30. september 1978) PRIČAKUJEMO ŽIVAHEN OKTOBER Glede na program za izvajanje določil zakona o združenem delu smo ugotovili, da je ostalo še precej nalog, ki jim moramo do 11. decembra Postaviti piko na i. V vsej delovni organizaciji moramo do omenjenega r°ka sprejeti 31 samoupravnih splošnih aktov — ali drugače: vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost 3 lastne in 4 skupne vse z referendumom. Vsi ti akti, razen enega, so potrebni za vpis sprememb v organiziranju delovne organizacije v sodni register oziroma so kot obvezni predpisani z zakonom. predkongresna dejavnost sindikata Osnutki dokumentov devetega kongresa slovenskih sindikatov so že dalj časa v razpravi po osnovnih organizacijah. Zbirajo se pripombe na gradivo, še posebej pa je pomembno, da zapisana načela soočimo z Pašo stvarnostjo, ocenimo kakovost dokumentov oziroma kakovost svo-Jega dela ter na tej podlagi tudi zastavimo prihodnje dejavnosti. y času predkongresnih dejavnosti osnovnih organizacij bi veljalo razmisliti tudi o predlogu, da vsaka organizacija prispeva nekaj k uspešno-sti kongresa in sicer s povečanjem produktivnosti, zmanjševanjem od-P®da, boljšim izkoriščanjem delovnega časa, zmanjševanjem bolniške in °dsotnosti nasploh, povečanjem inovacijske dejavnosti in podobnim. Nova organiziranost zveze komunistov na brestu Poudarjena je vloga osnovne organizacije kot temeljne oblike organiziranja komunistov. Osnovne organizacije se organizirajo v vseh TOZD in delovnih skupnostih ob pogoju, da so v TOZD zaposleni in v osnovni 0r9anizaciji Zveze komunstov organizirani najmanj trije člani. Tako imamo na Brestu organizacije Zveze komunistov v vseh TOZD in v delovni skupnosti Skupnih dejavnosti. Ustanovljeni sta novi osnovni organizaciji v Tovarni tapetniških izdelkov Podskrajnik in v Prodaji. Z novo organiziranostjo bodo odpravljene vse vmesne oblike organizira med osnovno organizacijo in organi občinske organizacije ZKS. P statutarno dopolnitvijo je na Brestu ukinjena tovarniška konferenca in nJen komite. °B letošnjem zagrebškem velesejmu Domačo pohištveno industrijo je zastopalo 110 proizvajalcev, med njimi .udi BREST. Brestova prodajalna pohištva, ki je v 12. paviljonu velese-Jerriskih zgradb v Zagrebu, je nekoliko spremenila svojo podobo, saj na em prostoru razstavljamo svoje izdelke v času sejmov. Brest je v glavnem razstavljal tisto pohištvo (z nekaj spremembami in uppolnitvami), ki je v proizvodno-prodajnem programu in je namenjeno lroki potrošnji (sestavi Katarine, Zale, Reala, jedilne garniture Jasna, uhinjski sestavi ter sedežne garniture). Obiskovalci sejma in poslovni partnerji so pokazali precej zanimanja a nekatere izdelke, bile pa so tudi kritične pripombe. Kako smo uspeli a Jem sejmu in kakšne so bile želje kupcev, bo pokazala kasnejša naliza v prodajni službi. brest Osebni dohodki v, °vPfečni mesečni osebni dohodek na podlagi števila delavcev po ^alkuliranih urah je znašal v prvem polletju 1978 za lesno industrijo ,u94 din, za Brest pa 4696 din. Lani je bil za 4 odstotke nad povprečij T’ 'etos pa 4 odstotke pod povprečjem. Tako imamo navidezen para-im S’ ^a 'z čistega dohodka izdvajamo večji delež za osebne dohodke in namo istočasno manjše povprečne osebne dohodke. Odgovor je pre- IN LESNA INDUSTRIJA k 'uiuouonu muiijou ooouiio uui iv/vi r\v_». vviy v v vi jo |ji u 'ndu^ Č.isti dohodek na delavca je za 5 odstotkov manjši kot je v lesni .^ekakor ti podatki še ne kažejo povsem dejanske podobe, saj so pQve Polletni in bo končni obračun znan šele na koncu leta. Vendar nam I,h ®d°. da bo treba pri vsakem delu nekoliko več storiti, če hočemo °ljsati poslovanje. BrESTOV SALON POHIŠTVA TUDI V SARAJEVU štea*i°n ie bil odprt 19. septembra; na otvoritvi so bili prisotni tudi in yilni_ družbenopolitični delavci občine, krajevnih skupnosti Bane Šurbat ni “oriša Kovačevič, pa tudi številni poslovni partnerji, predstavniki Les- p . - -rvivia, uiuvciiijaicoci, iNuvcya uuiiiu iii uuyuui va. tovns?tne je pozdravil direktor Brestove temeljne organizacije Prodaja Brett š, .Prance Turk in na kratko orisal razvoj delovne organizacije rest| ki posluje v okviru sestavljene organizacije Slovenijales Ljubljana. Nezadovoljni z rezultatom tovn' °dkrivanju vzrokov za neugodni finančni rezultat je komisija ugo-koi;1 a’ d? je bila v prvem polletju proizvodnja za izvoz občutljivo višja iZpJe. bilo zastavljeno z letnim planom. Poleg tega pa zaradi nepravilno |6sa nJene dokumentacije ni bilo fakturiranih za 480.000 din žaganega Proi7iVee težav se pojavlja pri prodaji programa ZALA. Kot je znano, za|0ZVaia nekatere elemente programa ZALA tudi JELKA. Pri pregledu b|aqa ln Prodaje tega programa je bilo ugotovljeno, da je del JELKINEGA Treba Pr°dan, realizacija pa je prikazana pri Tovarni pohištva Cerknica. det1 a Jp pojasniti, da po odpremi blaga iz našeg skladišča izgubimo evi-neaa°. in. nimamo več pregleda nad tem, koliko našega blaga je proda-ln koliko ga čaka na kupce v raznih skladiščih. ARJI BRESTA SPET NA TEKMI V CERKNICI KOšark, fra^ratroktivnem, napetem in izenačenem srečanju je BREST premagal Več s ' ANTIBES; sicer šele z zbranejšo igro v zadnjih minutah. Naj-to||| 0 seveda pokazali reprezentanti iz obeh ekip. Sicer rezultat ni za pomembneje je, da je takšna kvalitetna košarkarska tekma dvoran- traien vtis pri mladih gledalcih, ki so napolnili našo športno n° 'n bo prispevala k množičnosti te lepe športne igre. SPOŠTOVANA TOVARIŠA IN PRIJATELJA! Sporočam vama, da od danes naprej štrajkam. Moja šola za to nič ne ve, ker bom svoje poklicno delo vestno opravljal še naprej, vse dokler se ne bom prisiljen solidarno pridružiti ostalim učiteljem v občini, ko bodo začeli štrajk na svojih delovnih mestih. Žal se bo to, kot kaže, zgodilo — prezgodaj. Ne štrajkam torej kot učitelj, temveč kot družbeni delavec. Konkretno to pomeni, da me do nadaljnjega ne bo na seje predsedstva občinske konference SZDL, niti ne na sestanke delegacije v KS Nova vas za zbor KS v občinski skupščini, niti na sejo skupine delegatov občine Cerknica za Zbor občin skupščine SRS. Preslišal bom tudi vsa druga vabila družbenopolitičnega in delegatskega značaja — razen tistih, ki zadevajo neposredno moje strokovno delo v šoli. Doklej bo to trajalo? Dokler razmer v šolstvu ne boste uredili do te mere, da se bomo učitelji in drugi delavci šol počutili enakovredne vsem drugim delavcem: tistim v materialni proizvodnji, tistim v drugih družbenih dejavnostih, tistim v tako imenovanih strokovnih službah SIS, tistim v občinski upravi in tistim v občinski politični administraciji, da uporabim najbolj nevtralno besedo. Zakaj sem se tako odločil? Vprašajte raje, zakaj šele zdaj! Od petnajstega leta dalje — torej polnih petintrideset let — sem presedel ure in dneve, tudi nekaj noči, na sestankih. V vseh mogočih odborih, zborih, predsedstvih, komitejih, komisijah, štabih, delegacijah ... Vse v najboljši veri, da delam za pošteno družbo, da bo še boljša, še pravičnejša/ še bogatejša. Lahko rečem, da sem, osel, zanemaril svoj lastni standard. Če bi ves tisti čas, kolikor sem ga presedel za družbo, delal zase, ne vilo, Metalko bi si sezidal — opeko na opeko. Navajen sem delati — zmeraj sem raje delal, kot sede mlatil prazno slamo. Danes si očitam, da nisem v ta štrajk stopil prej — vsaj takrat lani, ko so upokojencem ukradli po eno pokojnino, zato da je povampirjena birokracija lahko spet zajela sapo. Zdaj, ko so se spravili na otroke — ne morem več molčati. Mar ne vidita, da se obroč stiska? Da bomo prišli počasi vsi na vrsto? Komu na čast? Kakšno ime zasluži gospodar, ki živi od kruha, katerega en kos je ukradel zgarani stari materi, drugega njenemu vnuku — svojemu lastnemu otroku? Pri vsej razbohoteni politični čvekariji te besede še ni v našem slovarju. Toda natanko to počne ta režim. Jemlje tistemu, ki se ne more braniti, in ker sem poklicno in človeško tesno povezan s tem vnukom, ga želim zaščititi s tem, da, preden mu bom nehal odpirati pamet, preden bom torej v resnici v njegovo škodo štrajkal, neham trošiti energijo za vse drugo: za vse tisto sedenje, za vse besedičenje, za ves tisti papir, ki se navsezadnje izkaže kot pleve v veter. Zadnjič sem bil po enem letu spet pri zdravnici — neke vrste živilski pregled, ki ga moramo tudi učitelji opraviti vsako leto, da ne bi kako okužili svojih otrok. Pregled zajema analizo krvi, blata, kot se temu imenitno reče, brisa iz grla ter merjenje pritiska. Na rentgen nam od Černobila sem ni več treba. Vse drugo je v redu, le pritisk mi iz leta v leto raste. Kaj ne bi?! Dan ali dva, preden smo šli na pregled, smo v šoli dvigali roke za to, ali sploh gremo ali ne — ker denarja za plačilo zrav-stvenemu domu ni. Ugotovili smo modro, da zakon pregled od nas zahteva, da nima smisla čakati na inšpektorja in njegove kazni, ker, če ni denarja za preglede, ga tudi za kazni ne more biti. Lepo vaju prosim, komu se ne bi dvignil — pritisk namreč, ob takšnih razpravah, v katere smo prisiljeni. Bojim se, da tudi z želodcem kmalu ne bo vse v redu; vse prepogosto se mi zadnje čase obrača. Zobe sem si tako ali tako ob trdem učiteljskem kruhu in na sestankih že davno polomil. Štrajkam torej iz zdravstvenih razlogov. Za zaključek še drobna anekdota. Začudeno pogledam, pomislim, se spomnim njega, njegove rubrike v redovalnici in vsega, kar tam ni pisalo, ker se napisati niti ne sme niti ne da. Pristanem na pijačo, ker sem bil žejen — njegove zgodbe. Vedel sem, da jo bom zvedel. In sem jo: pravkar je pripeljal svojega direktorja iz Hamburga. Vso Evropo je že videl do takrat, pa še vojske ni odslužil. Jaz, reva učiteljska, si s svojo plačo še Jugoslavije ne morem privoščiti. Kar sem videl, sem videl na račun Bresta in Kovinoplastike — za delo, ki sem ga zanju opravil ponoči. To je bila prva grenka pijača, plačana od »manj uspešnega« učenca. Še marsikatero flašo sem z njemu podobnimi fanti izpraznil od takrat. Vem, da so mi jo plačali iz čistega veselja. To me pomirja kot človeka, kot učitelja pa me je vsakega takega požirka sram. Sram namesto režima, ki to dopušča. Danes še v dosti grši meri kot takrat. To pismo sem napisal kot dokument. Kot dokaz vsem svojim učencem, tistim, ki sem jih že, in tistim, ki jih še bom učil materinščine, kot dokaz, da poznam in razumem hlapca Jerneja. Jernej je hlapčeval štirideset let, preden je spoznal, da je delal zastonj — jaz dobrih deset let manj. Za toliko je torej proletarska zavest napredovala v osemdesetih letih. Razumem tudi Hlapce in učitelja Jermana, ki pravi: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!« Tam nekje, drugo ali tretje leto svojega učiteljevanja sem tudi sam pomagal enemu od učencev končati osnovno šolo že v petem ali šestem razredu. Takrat je bilo to še čisto normalno. In fant mi tega danes vnebovpijočega pedagoškega greha niti ni zameril. Vsaj tako se je izkazalo že kaka tri ali štiri leta kasneje, ko me je pob že polnoleten ves žareč potrepljal v vaški gostilni od zadaj po rami in me namesto pozdrava prešerno pobaral: »Kaj pijete, tovariš? Nocoj jaz plačam!« Z vsem, od besede do besede se ujemajo ti hlapci z današnjim učiteljstvom, le zadnje besede — želan — ne morem sprejeti za svojo. In še tole je navsezadnje rekel Jerman: »Norec, ki se je napravil, da bi vam odpiral to pamet, devetkrat zaklenjeno!« Potem so ga linčali. Zaščitil ga je Kalander, kovač. Kdo bo mene? Čutim, da mi je pritisk popustil. Začenjam svoj štrajk. Proletarski pozdrav! Janez Praprotnik Taborniške novice Strelske novice Dol — majhna, a prijetna vasica ob Kolpi na nadmorski višini 190 m. Kraj, kjer nas je 68 tabornikov iz cerkniške občine preživelo letošnje taborjenje. Prijavljenih nas je bilo sicer več, a so nekateri v zadnjih dneh pred taborjenjem udeležbo odpovedali. Nekateri pa so na svojo odjavo celo pozabili, tako da smo v vodstvu lahko le sklepali, da jih ne bo na tabor. Takšna pozabljivost in neodgovornost sta povzročili vodstvu le dodatno skrb pri organizaciji taborjenja ... Čeprav ni manjkalo zapletov pri pripravi opreme, smo taborjenje začeli optimistično, z željo, da bi bil program čimbolj zanimiv, da se bo vsak dan zgodilo kaj novega. Taborili smo le v eni izmeni in smo bili na taboru vsi — tako naj mlajši kot naj starejši. Predhodnica, 28 TT-jev in kiu-bovcev, ki so na tabor prispeli s kanuji, s splavom in s kolesi, je postavila šotore in ostale gospodarske objekte. Vsi ostali pa so v Dol prispeli v torek, 26. julija, z avtobu- som. Celotno delo je potekalo po vodih in sicer so bili štirje vodi MČ-jev in pet vodov TT-jev. MČ-ji so si v prvih dneh poiskali in uredili vodove kotičke, kamor so zahajali v času gozdne šole. TT-ji pa so se v glavnem posvetili preživljanju v naravi, zato so odhajali na tri dnevne bivake. Seveda so tudi MČ-ji preživeli eno noč v improviziranem bivališču. Kolpa nam je v vročih dneh nudila prijetno osvežitev. V prostem času smo uživali v kopanju in igrah v vodi, v obliki tekmovanja pa smo izvedli tudi veščino plavalca za TT in MČ. Tudi kanuji niso počivali. Vozili smo se po leni reki, nekateri vodi pa so se odpravili tudi na večdnevne izlete. Ogledali smo si tudi Pred-grad in Stari grad. Pogovarjali smo se z ljudmi o življenju v teh krajih, o zgodovini in etnologiji. Povzpeli smo se tudi na Orlove stijene in Kozice, od koder je lep razgled na ta konec Slovenije. V petek, 29. julija, je k nam prispela skupina 28 Sokolov, članov socialdemokratske stranke iz Berlina, ki je taborila ob Volčjem jezeru. Da bi jih seznanili z našo dejavnostjo, smo jih vključili v naše delo. V soboto je ena skupina odšla na vožnjo s kanuji po Kolpi, druga se je seznanila s tiskarno, tretja pa je skupaj z vodom Lisjakov odšla na izlet proti Predgradu in Staremu trgu. V popoldanskih urah smo pripravili šaljive vodne igre, nato pa smo se pomerili še v odbojki in v igri med dvema ognjema. Starejši pa so se seznanili še z lokostrelstvom. V nedeljo so gostje odšli. Sklenjenih je bilo nekaj novih poznanstev, izmenjanih nekaj naslovov, dogovorili pa smo se še za nadaljnje sodelovanje. V začetku maja naslednjega leta pa Sokoli pričakujejo naše klubovce v Berlinu. Nedelja je običajno dan obiskov. Sončen dan so mnogi starši izkoristili za izlet, hkrati pa so videli tabor in naše dejavnosti. Pred koncem taborjenja pa se nam je uresničila še ena želja: v sredo 3. avgusta smo taborniki OJŠ iz Cerknice podpisali sporazum o sodelovanju z oddelkom za Ljudsko obrambo pri SO Cerknica. Po tem sporazumu bo ustanovljena intervencijska skupina, ki bo sestavljena iz naših klubov-cev, katerih naloga bo, da v primeru izrednih razmer (poplav, potresa...) poskrbi za zasilna bivališča ljudi, nudi pomoč pri vajah oddelka za LO, na drugi strani pa nam oddelek za LO nudi finančno in materialno pomoč, predvsem v obliki šotorov in ostale opreme, ki je nujna na taborjenju. S tem sporazumom smo okrepili dosedanje sodelovanje s tem oddelkom in upamo, da bo to sodelovanje v obojestransko korist. Tako je za nami še eno taborjenje. Analizirali in ocenili ga bomo skupaj z vodniki in vodstvom tabora. Za zaključek pa bodo vodniki in vodstva odšli na tridnevni izlet na Peco. A. Žnidaršič OB OBČINSKEM PRAZNIKU SEŽANE — ZMAGA BRESTA Občinska strelska zveza Sežana in občinski štab za teritorialno obrambo občine Sežana, sta v počastitev občinskega praznika, 28. avgusta, organizirala strelsko tekmovanje z vojaško puško MAUZER — M-4S. Tekmovanja se je udeležilo 74 ekip oziroma 221 strelcev. Vsak tekmovalec je dobil puško organizatorja ter 3 naboje za preizkus in 10 za oceno. Streljali so v 100 m oddaljene tarče. Zmagala je ekipa strelske družine Brest Cerknica, ki so jo sestavljali Janez Škrlj, Janez Obreza in Franc Mahne z novim rekordom tekmovanja. Odlično se je odrezal tudi član II. ekipe Miro Kunstek, ki je med posamezniki zasedel 2. mesto. Ekipni rezultati: 1. SD BREST 250 krogov 2. TO SEŽANA II. 246 krogov 3. TO SEŽANA I. 240 krogov Posamezno: 1. Zoran Oražen — TO Piran 91 krogov 2. Miro Kunstek — SD Brest 90 krogov 3. Verena Martinčič — SD Senožeče 88 krogov REPUBLIŠKO PRVENSTVO Z MALOKALIBRSKO PUŠKO USPEŠNO ZA BREST Strelska zveza Slovenije je organizirala republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško za mladince in mladinke. Strelska družina Brest je nastopila z ekipo mladink in mladincev posamezno. Mia-: dinke niso ubranile lanskoletnega prvega mesta, izgubile so ga za 10 krogov. Prijetno pa je presenetil mladinec Damjan Kandare, ki je osvojil naslov republiškega prvaka v trojnem položaju 3 krat 20. Kriterij za nastop na državnem prvenstvu, ki bo v Zenici, je tako osvojil mladinec Kandare in mladinka Saša Istenič,! ki je z 461 krogi zasedla 4. mesto. Ekipno — MLADINKE L SD FRANC LEŠNIK-VUK HOTINJA VAS 1251 krogov 2. SD BREST CERKNICA 1241 krogov 3. SD TINE KMETIČ TRZIN 1172 krogov Posamezno — MLADINCI 1. Damjan Kandare — SD Brest 484 krogov 2. Andrej Novak — SD Trebnje 484 krogov F. Mahne Filmi v oktobru 1. X. ob 19.30 in 2. X. ob 16. uri — ameriški pustolovski film VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI. 2. X. ob 19.30 — ameriški vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE. 3. X. ob 19.30 — ameriški akcijski film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV. 6. X. ob 17. uri in 19.30 — ameriška komedija VRNITEV V ŠOLO. 7. X. ob 17. uri in 9. X. ob 19.30 — ameriški akcijski film VETERANI V AKCIJI. 7. X. ob 19.30 in 10. X. ob 19.30 — ameriški vvestern JEZDECI MAŠČEVALCI. 8. X. ob 19.30 in 9. X. ob 16. uri — ameriška komedija ZLATI FANT. 13. X. ob 17. uri in 19.30 — ameriška grozljivka PETEK TRINAJSTEGA, VI. del. 14. X. ob 18. uri in 16. X. ob 19.30 — ameriški fantastični film PLANET OPIC. 15. X. ob 19.30 in 16. X. ob 16. uri — ameriška komedija MLADI VOLKODLAK, I. del. Od 17. X. do 21. X. ob 19.30 — DNEVI DOMAČEGA FILMA: — Jugoslovanski vojni film V IMENU LJUDSTVA, — Slovenski film DOKTOR, — Slovenski film ŽIVELA SVOBODA, — Slovenski film CFIRISTOPHOROS. 20. X. ob 22. uri — francoski erotični film SLADKA KOŽA ANGELIKE. 21. X. ob 18. uri in 24. X. ob 19.30 — ameriška komedija CIGANSKA DEKLICA. 22. X. ob 19.30 in 23. X. ob 16. uri — italijanski akcijski film ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER. 23. X. ob 19.30 — ameriška kriminalka ZAPORNICE BETONSKE DŽUNGLE. 27. X. ob 17. uri in 19.30 — ameriška zgodovinska komedija YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURJA. 28. X. ob 17. uri in 31. X. ob 19.30 — italijanski vvestern TEX WILLER. 29. X. ob 19.30 in 30. X. ob 16. uri — ameriška komedija MLADI VOLKODLAK, II. del. 28 X. ob 19.30 in 29. X. ob 19.30 — ameriški fantastični film OSMI POTNIK, II. del. Filmi v novembru 3. XI. ob 19.30 — jugoslovanska drama ANGEL VARUH. 4. XI. ob 19.30 — ameriški akcijski film DVA VRAGA IZ CHICAGA. 5. XI. ob 19.30 in 6. XI. ob 16. uri — avstralski pustolovski film KROKODIL DUNDEE. 6. XI. in 7. XI. ob 19.30 — ameriška komedija MOJA MILA LETA. 10. XI. ob 19.30 — film še ni predviden. 11. XI. in 14. XI. ob 19.30 — ameriška kriminalka PODZEMLJE. 12. XI. ob 19.30 in 13. XI. ob 16. uri — ameriška komedija BRUCA V OXFORDU. 13. XI. ob 19.30 — italijanski erotični film IZKUŠNJE LEPE VDOVE. 17. XI. ob 19.30 — slovenski film SANJE MOJIH DNI. 18. XI. ob 18. uri in 21. XI. ob 19.30 — ameriški vojni film DNEVNIK S PACIFIKA. 19. XI. ob 19.30 in 20. XI. ob 16. uri — hongkonški akcijski film KARATE POLICAJ. 20. XI. ob 19.30 — ameriška drama DINA. 24. XI. ob 19.30 — ameriška grozljivka ŽIVLJENJE PO SMRTI. 25. XI. ob 18. uri in 28. XI. ob 19.30 — italijanski akcijski film VRNITE NAVAJO GROMA, II. del. 26. XI. ob 19.30 in 27. XI. ob 16. uri — ameriški pustolovski film OD MUHE DO SMRTI. 27. XI. ob 19.30 — italijanski erotični film KALIGULA IN MESALINA. Hiter vzpon cerkniškega kolesarstva Lani aprila smo pod pokroviteljstvom SGP Imos-Gradišče pričeli s treningi pionirjev— kolesarjev. Začetki so bili zaradi neizkušenosti kolesarjev dokaj skromni. Vendar so z vztrajnim delom trenerja Petra Vesela in s trdno voljo kolesarjev še konec sezone 1987 dosegli vidne rezultate v republiškem merilu, in sicer 4. mesto na medklubski gorski dirki v Kobaridu, ki ga je osvojil Robi Matak. Velik uspeh so dosegli tudi na republiškem prvenstvu v cestni vožnji v Celju, kjer je bil Marko Škrlj sedmi. Kot ekipa pa so se uvrstili na 4. mesto. Že po enomesečnem počitku so kolesarji pričeli s pripravami na naslednjo sezono — s kondicijskimi treningi v telovadnici in s tekom v naravi, z marcem pa so zopet pričeli s treningi na kolesu. Udeleževali so se tekem v primorskem in republiškem merilu, BRESTOV OBZORNIK — informativno glasilo delavcev delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Izhaja na dva meseca v nakladi 2.800 Izvodov. Glavni In odgovorni urednik: Vanda LAVRIČ. Uredniški odbor: Miran PETAN, Franc GORNIK, Peter MELE, Janez OPEKA, Jože KOROŠEC, Zdravko ZABUKOVEC, Vili FRIM, Andrej VIVOD, Hedvika MELE, Hermina MALIS, Jožica ŠKERU, Franc MELE, Anton OBREZA. Foto: Jože ŠKERLJ. Odbor za obveščanje je izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije. Predsednik odbora: Vili FRIM. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). pa tudi državnega prvenstva na dirkališču v Kranju. Največji uspeh na državnem p1" venstvu je na dirkališču dosegel Simon Arko, ki je osvojil naslov državnega prvaka v disciplini 500 m na čas v kategoriji mlajših pionirjev. Lep uspeh je dosegel tud' Tomaž Mivec z dvema petim3 mestoma v disciplinah 2000 D1 — zasledovalna vožnja in 500 metrov na čas. Poleg izrednega uspeha f" državnem prvenstvu so pionh' ji dosegli lepe rezultate tud' na treh dirkah za primorsk" prvenstvo. Pri starejših pi°' nirjih je v skupnem seštevk" Rudi Debevc dosegel drug3 mesto (prvi na gorskem kr"’ nometru v Cerknici in drug' na kronometru v Idriji), T°' maž Mivec pa tretje mest0 (prvi na kriteriju v Novi God' ci in drugi na gorskem kron? metru v Cerknici). Pri mlaj' ših pionirjih pa je bil Simo*1 Arko v skupnem seštevku tret’ ji (drugi na kronometru v id' riji in tretji na gorskem kr? nometru v Cerknici). VeU^ uspeh so kolesarji dosegli "f medklubski dirki v Kokrici' kjer je bil Tomaž Mivec dr"' gi, Boštjan Nared pa četrti- Tako se je sezona 1988 ko"' čala zelo uspešno. Vendar st"0 z mislimi že v naslednji seZ" ni, ko bomo prvič imeli ekipc mlajših mladincev. Naša želja je pridobiti čir" več mladih kolesarjev iz cel cerkniške občine, ki bi prič" s treningi v cerkniški telova niči že v novembru. , D. Hrib"