LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAI». "ESAR DÍAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -- Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 23 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1940 Núm. (Štev.) 156 m NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ aig. 6.—; Ea pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Spremembe morajo priti Nekateri evropski državniki so ^enja, da je treba za vsako ceno ohraniti "status quo", to je oblika držav kakršne so. To mnenje bi bilo pravilno, če bi tvorile države obenem tudi narodno celoto, a je ne tvorijo. Skoro vse evropske države imajo manjšine, ki Jün jezikovno ne pripadajo. Za one državnike, ki jim je narod Sarao sredstvo za dosego njihovih ^menov, seveda tako vprašanje ni-Dla važnosti, življenjske važnosti pa Je za prizadete narode, ki jim brez Popolne narodne svobode in skupno-1 nemore biti zagotovljen kultur-111 in. gospodarski napredek. ,"er saj ski mir je bil brez dvoma sMenjen na podlagi neštetih narod-Í1 krivic, ki se sedaj bridko maščujejo in povzročajo v glavnem današ-Jo zmedo v Evropi. Društvo narodov, ki je bilo ustanovljeno v svrho ^¿narodnega varstva in prava, ni Užilo namenu, ali pa samo takrat, I ir.1- so bili v nevarnosti interesi «Cenejših. To nam potrjuje nešteto Q°kazov. .Danes smo prav tam, kakor smo jJ1 Pred petindvajsetimi leti. Še celo slabšem smo. Stojimo v zname-JU novih vojn, ki bodo brez dvoma je Vzr°čile še vse večjih pretreslja-Zarf ^ ztnec^' kakor jih je povzročila svetovna vojna. Wavni krivec temu je zasebni ka- Indiji. Afriki, na Ki-P°Vsod ■ erni 111 Južni Ameriki, W^ajo Angleži najvažnejše Skoro koncesije v svoji posesti, ške ün£OVsod tod imajo tudi voja-stv0 p J?®ke» da jim ščitijo boga-^mčii°P°>ma so jih izrinili iz in "nsije, Japonske, Meksike S 12 Italije- Utame^v116 korporativne ali tota-Í6lttoW®Ve tudi niso nič boljše od m ličnih, še celo slabše so, kaj Dr. Kjoseivanov. tsches Volksblatt", ki izhaja v Beogradu, piše, da je Anglija napela vse sile z namenom vzeti ves petro-lejski trg Nemčiji v Romuniji. Najvažnejše politično vprašanje je, teritorijalno. V tej atmosferi sta Nemčija in Rusija koncentrirali na madžarski in romunski meji močne vojaške oddelke. Kakor .je znano Madžarska ni hola pristopiti v balkanski pakt, da-si so ji bili zagotovili povoljno rešitev manjšinskega vprašanja. Seveda ne še sedaj, marveč pozneje, kar pa ni verjela, temveč je še bolj poostrila časopisno kampanjo proti Romuniji, očividno po navodilih iz Berlina. V tej stiski se je romunski voditelj mladine Sodoroviči odpravil v Italijo, kjer išče posredovanja Italije in obenem pripravlja poset kralja Karola pri Mussoliniju in papežu. To jih je seveda pa v Budimpešti še bolj razkačilo, kajti Italija je velika prijateljica in zaščitnica tudi Madžarske in enako tudi Vatikan. Pred dnevi povzročena kriza v bolgarskem ministrskem kabinetu, k' jo je povzročil odstop dosedanje-( ga zunanj. ministra Kjoseivanova, je moskovski radio pripisoval v prid Rusiji in Nemčiji. Kjoseivanov je Novi zapletljaji ob Severnem morju in Skandinavskih državah ti «ko tud: jejo P°leš gospodarji bi jm narodno zasužnjiti narode, ti. Italija ■ jim Posrečilo podredila Pri¿.a Je,to dovolj jasno dokazala tudi drug-od ™ b° ist0 izvajala 1*6*4 ^j vedno zasledovali tudi doslej *« nikjer doka Jožllost L 0' dasi so imeli lepo pri-kem in £ J.°. lmajo prav sedaj na Češ JaPonc°-]skem-tajski nar ^^ko podjarmljajo ki-ga °svobaH?v n® morda 2at0- da bi C-ev' »effo : +l domačih izkoriščeval-J^imperS;.da.ga P°dredijo svo-Edino Jahsticmm interesom. J^abiS? imaj° drugačen ga tudi Í ve Prekanjeno trditi, "nshjo pravično izvajati, Posledice potopljenega nemškega okl.opriJia V Graf Spee" v ustju la-platske reke so sedaj povzročile nove zapletljaje na Norveškem, ki nikakor ne bodo ostale brez jjosledic. Nemški trgovski parnik "Alt-mark", ki ima seveda vojaško posadko s topovi, je oskrboval živež "Graf Speeju" in drugim nemškim vojnim edinicam, ki so prežale na angleške trgovske parnike ter jih pridno potapljale. Altmark je od potopljenih angleških parnikov moštvo reševal ter je imel na svojem krovu 299 angleških mornarjev in častnikov. Angleži so seveda to vedeli, zato so prežali na ta parnik. Rušilca "Cossack" in "Intrepid" sta ga zasledila v norveških nevtralnih vodah, ko se je skušal, kakor svoj čas "Bremen", neopaženo zmuzniti v Hamburg. Altmark bi tudi najbrže dosegel cilj, a so Angleži prekršili mednarodno pomorsko pravo ter sta ga omenjena rušilca z topovskim ognjem v norveških vodah napadla. Odvzela sta mu angleške ujetnike ter je bilo od nemške posadke več mrtvih in ranjenih. Radi tega incidenta sn nastali zelo napeti odnošaji nie.^Anglijo in Norveško. Norveški zunanji minister Koth je ostro napadel Anglijo, ki kali mir v teh vodah in nordijskih državah- Seveda ga je Cham-berlain kmalu potem krepko zavrnil, češ, da Norveška po svojem obnašanju ni nevtralna, marveč podpira Nemčijo. Po izjavah norveškega zunanjega ministra Kotha in švedskega kralja Gustava, smemo sklepati, da imata ti dve državi namen na miren način urediti vse zadeve z Nemčijo in Rusijo ter ne želita biti deležni usede Finske, ki je nasedla obljubam Anglije. Anglija se pač opravičuje, da ni mogla nuditi izdatnejše pomoči Finski, ker ni v vojni napovedi z Rusijo, kakor je na primer z Nemčijo in da tudi nima ničesar proti Rusiji, marveč samo proti Nemčiji. S tega sklepamo, da še Anglija še ni odpovedala misli, da bi se kako spravila z Rusijo in bi potem skupno porazili Nemčijo. Presenečenja v tem smislu nikakor niso izključena. kajti ničesar ne zavisi od besed, marveč od dejanja. Dokler ne bo vsak narod, bodisi velik ali majhen, popoln gospodar na svoji zemlji, ne bo miru med njimi, ker ga biti ne more. Narodne manjšine je treba odpraviti, a ne z asimilacijo, marveč s priključitvijo k njihovim lastnim narodnim celotam. Zato je "status quo" nemogoč. Mirnim potom, kakor so nekateri mnenja, bi se tudi ne dalo ničesar doseči, saj smo celih dvajset let po vojni zastonj čakali. V ospredju so bili interesi velesil. Kdo bi se za male narode in manjšinska vprašanja menil. Besedo so pač imeli oni, katere smo v začetku omenili. Zato je popolnoma umljivo, da bodo skušali vsi gospodarsko izkoriščani narodi izrabiti današnjo reakcijo ultra nacionalizma, ki se skriva za totalitarne države, v svojo popolno kulturno, narodno, gospodarsko in politično svobodo, če jim nameravajo sovjeti iskreno k temu pripomoči, potem je vsa borba proti njim zaman- Če pa imajo enake namene tudi v Franciji in Angliji, kakor trdijo, potem bo vojna lahko kmalu zaključena. A za- enkrat jim nihče ne verjame, niti oni najbrže ne, ki jim za denar delajo propagando. Enkrat gre osel na led. Ne smemo pa misliti, da ni v Franciji in Angliji tudi ljudi, ki pošteno mislijo. Treba pa je enkrat za vselej vzeti v obzir, da so minuli časi, ko se je dalo z narodi poljubno kakor s kakim živinčetom prekupčevati. Zdaj so bili podložni temu, zdaj onemu tujemu vladarju, ki jih je pod-jarmljal z raznimi vojnami in denarjem. Zgodovina, učiteljica narodov, tako pripoveduje in ona gotovo ne laže. Nam Slovencem pa ni treba nazaj v zgodovino se ozirati. Vsi narodi so se začeli zavedati svoje suverenosti ter zahtevajo vedno odločneje popolno nacionalno, kulturno, socialno, gospodarsko in politično svobodo in neodvisnost. Zavedajo se, da jim tega ne bodo od nikjer ponudili, marveč da si morajo le sami z lastnimi močmi izvoje-vati v smislu mednarodnega prava. Društvo narodov je potrebna in koristna ustanova, a jo je treba prenoviti, se slišijo izjave dalekovidnih in pametnih mož, da bo res služilo pravičnim mednarodnim interesom. hotel nekoliko sodelovati v balkau* skem paktu in to ga je vrglo z ministrskega mesta. Kakor zatrjujejo je Rusija za danes sklicala v Galatzu podonavsko zborovanje, kjer bo obrazložila svo-iskala kar najtesnejših stikov s čla-iskala kar najtesnejših stikov z članicami balkanskega pakta in še posebej s Turčijo, ki je zaveznica za-padnih zveznih velesil. Sovjeti pa so pričeli na Kavkazu in Črnem morju zbirati svoje sile- Vsled nerešenega manjšinskega v-prašanja v Podonavju in Balkanu, ne morejo prizadete države priti do sporazuma in bodo prav to nesoglasje izrabili drugi ter jim določili meje... Ljubomir Davidovic umrl Iz Beograda poročajo, da jc -,tam umrl vodja demokratske stranke Ljubomir Davidovic, star 77 let, ki Ljubomir Davidovic je bil tudi svoječasno ministrski predsednik. življenje Davidoviča je zelo tesno povezano z notranjim razvojem Jugoslavije. Stekel si je mnogo zaslug posebno za notranjo obnovo Srbije. Zavzemal je večkrat tudi mesto prosvetnega ministra. GARIBALDINCI BODO ŠLI NA POMOČ FINCEM Kapitan Camilo Marabini ima menda zbranih v Franciji kakih 10 tisoč Italijanov, ki so organizirani v Legiji Garibaldincev. Garibaldin-ci, pravi kapitan, bi se radi borili na strani Francije, na Maginotovi črti, ali kjerkoli, a jim Francija iz raznih političnih razlogov tega ni mogla dovoliti. Francija namreč ne mara dajati povoda Italiji za kaka nesoglasja. In poleg tc^a je Italija tudi še vedno zaveznica Nemčije. Z Rusijo pa Italija ni v dobrih političnih odnošajih, zato jo ne bo Francija nič razžalila, če bo pomagala spraviti Garibaldinee na Finsko proti sovjetom. Še celo vesel bo Musso-lini te plemenite geste Francije in italijanskih protifašistov, če se bodo šli borit za fašistične interese. Judovsko zborovanje v Ljubljani Pred nekaj tedni so v Ljubljani zborovali Judje, kar se je v Ljubl jani zgodilo prvikrat v zgodovini. Slovenska javnost o tem ni nič vedela, ker so Judje to stvar opravili na tihem med seboj. Znana stvar je sicer, da je v Ljubljani že od starih časov nekaj judovskih družin, ki so doslej mirno živele med Slovenci, ki pa se nikdar niso vtikale v javnost. Kakor se zdi, je priliv tujega judovstva zdaj tako velik, da so začeli v Ljubljani že zborovati. Kakor znano, je na Slovenskem največ Judov bilo v Slovenski Krajini. Zdaj pa so prišli begunci še iz Avstrije, Češke in Nemčije. Večina jih je kajpada šla v južne kraje, nekaj pa jih je morda le ostalo pri nas. Sijajen sprejem kneza Pavla v Zagrebu V nedeljo 14. januarja so knez namestnik Pavle in kneginja Olga z velikim spremstvom uradno obiskala hrvatsko prestolico Zagreb. Tu sta bila sprejeta od vseh članov vlade na čelu s predsednikom Dragiša Cvetkovicem in podpretsednikom dr. Vladko Mačkom. Sprejem, ki se ga je udeležila stotisočglava množica hrvatskega naroda je bil nad vse ve-licastén. Kneza namestnika je pivi pozdravi vodja hrvatskega naroda dr. Maček, za tem ban banovine Hrvatske dr. šubašic, nadškof in me-tropolit hrvatski dr. Stepinac, po-verenik mesta Zagreba Starčevic in kmet Tomo Baburic. Knez namestnik je odgovoril sledeče: "Vesel sem da se mi je ponudila prilika v glavnem mestu Zagrebu, da moram izreči prisrčne pozdrave Vam, dragi bratje Hrvatje, in po Vas vsej banovini Hrvatski.' Moje veselje je toliko večje, ker ta moj obisk pade na srečni dan, ko združeni Srbi, Hrvatje in Slovenci v popolnem medsebojnem zaupanju in ljubezni grade svojo lepšo bodočnost. S skupnim sodelovanjem v preteklosti, neprestanimi boji skozi stoletja in ogromnimi žrtvami so Srbi, Hrvati in Slovenci ustvarili našo ju- Knez-namestnik Pavle goslovansko domovino. Ta borba je v preteklosti dala junaške borce in velike mučenike, ki so s svojim življenjem zapisali najlepše strani naše zgodovine. Vsa ta prizadevanja in visoka narodna zavest našega naroda se je v resnih trenutkih znala vedno pokazati. Naj nas navdaja z vero in zaupanjem, da smelo gledamo v svojo bodočnost! Vprašanja, ki so ločila naš narod, so zdaj uspešno rešena. Nadaljna graditev naše države ne predstavlja pos'ebno 'težkih nalog. Složni na znotraj, smo sami dovolj močni, da vsako zlo odklonimo. Sloga na znotraj in mir na mejah, to je bila vedno moja skrb! Veselim se, da se moram s tega mesta zahvaliti za tako prisrčen in prelep sprejem. Veseli me tudi, da v tako velikem številu vidim izrazite zastopnike hrvatskega naroda, naroda kremenitih kmetov in hrabrih vojakov, služabnikov Bogu in očetnjavi! Današnji dan in ta sprejem naj bo \ dokaz, da smo šli dobro pot. Vaši zbrani, so lahko prepričani, da bo vpoštevani predstavniki, ki so tu tako! Kneginja Olga in jaz se iskreno zahvaljujeva g. Baburiču za lepe besede, ki jih je na naju naslovil. Živeli!" Ob priliki obiska Visočanstev minister dr. Krek je dal sledečo izjavo: "Srečen sem, da kot zastopnik slovenskega naroda v kr. vladi danes prisostvujem proslavi sprejema in bivanja Nj. kr. Visočanstev kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu. To je velik praznik hr- A ra entinske Vesti m t> 'á državna banka pomaga kmetom Argentina v marsičem tudi pred-njači pred evropskimi državami. Gospodarske in politične svobode je tu mnogo več nego v starem svetu. Vendar ko v Evropi radi kratijo politično svobodo, se za gospodarsko malo menijo ter dopustijo, da. nekateri oderuhi poljubno izkoriščajo ljudstvo. V Argentini pa ima vlada tuli proti tem oderuhom prav radikalna sredstva. Ko so namreč trgovci sadja le preveč navijali cene in niso vsi vladni opomini ničesar zalegli, je občina Buenos Airesa nastavila lastne stoj- vatskega naroda in hrvatskega kraljevskega svobodnega mesta Zagreba. Pozdrav in sprejem Nj. Visoean-stev in njuna triunfalna pot skozi špalir tisočerih narodnih množic, to so silni vtisi, ki jih človek le redko doživi. Nepopisno veličasten je bil pozdrav in mimohod hrvatskega naroda in nejgovih organizacij pred Nj. kr. Visočanstvima knezom namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo, čudovito lepa in mogočna pesem združenih zborov. Vsake oči, vsak obraz, vsaka roka in vsak glas ne preglednih množic navdušenih Hrvatov in Hrvatic izraža eno in isto: samo veliko veselje in srečo, da lahko vidijo in pozdravijo vzvišena gosta. Ti zagrebški dnevi so ket celota ena sama, v velikem navdušenju množic izražena ljubezen iri iskreno globoka privrženost hrvatskega naroda kralju in kraljevskemu domu. Hrvatski narod je te dni posebej pokazal in dokazal, da je zdaj zadovoljen in hvaležen premodremu knezu, ker so se za časa njegovi vladavine uresničile osnovne želje Hrvatov s tem, da je dobila Hrvatska isto mesto in tak poiožaj v Jugoslaviji, kakršen odgovarja moči, veličini in važnosti hrvatskega naroda med jugoslovanskimi narodi. Hrvatski narod je te dni kronal narodni sporazum s svojim navdušenim odobravanjem. Ovacije, ki jih je ljudstvo prirejalo nosilcem politike narodnega sporazuma, ljubljenemu vodji hrvatskega naroda dr. Vladi kil Mačku in predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, so nepobiteh, dokaz, da smo v politiki narodnega sporazuma našli in uresničili za Hrvate pravilno in srečno rešitev. Jaz nisem nič drugega kot skromen izvrševalec volje in politike voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca. On je politiko narodnega sporazuma zagovarjal, branil in ji do zmage bistveno pomagal. Njegov delež ni bil nič manjši takrat, ko smo še iskali trajnega in iskrenega sodelovanja z vodstvom hrvatskega naroda, kakor dandanes, ko je trebu narodni sporazum uvajati v vsako panogo državne uprave in politike. Mislim, da predstavniki hrvatskega naroda to jako dobro vedo in zato mi lahko verjamete, da sem iskren, in tako iz vsega srca čestitam Zagrebu in Hrvatom k uspehu, ki so jih dosegli kakor tudi k odlični organizaciji sedanjih slovesnosti. Želim le, da bi hrvatski narod spremljala božja pomoč, da bi s srečno roko organiziral svojo toliko ljubljeno domovino Hrvatsko sebi v korist in v blagor naše Jugoslavije. Sedanji zagrebški kraljevski dnevi imajo pa po mojem pojmovanju še daljnji in širši pomen. Oni glasno govore, da je treba zdravo načelo politike ¡ narodnega sporazuma, ki je prineslo srečo hrvatskemu narodu, uporabiti in izvesti v vsej državi, torej tudi za srbski in slovenski narod. Mislim, da so teogromne manifestacije ljudstva nazorno razblinile vse pomisleke in vse zapreke in protirazlo-ge. Mislim, da ni nobene ovire več, in da je prišel čas, ko je treba urediti poleg Hrvatske enakopravno Slovenijo in srbski del države in sploh vse kraje po narodovih željah. V bodočnosti, ki ni jasna, mora biti naša narodna družina vsa zadovoljna, sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev harmonično, državna skupnost pa urejena, da bi država vso svojo odporno moč lahko posvetila morebitnim bodočim nevarnostim." niče za sadje. Trgovci in razpeče-valci sadja so bili na ta način prisiljeni znižati ceno vzporedno z.občinskimi, če so hoteli blago vnovčiti. Odkar je vojna v Evropi pa so jpet pridno na delu razni špekulanti poljedelskih pridelkov ter že vnaprej jtokupavajo od kmetov pridelek, ki so ga, vsled stiske za denar prisiljeni prodati. Tako so na primer pričeli špeku-lantje pokupovati od kmetov letošnji pridelek koruze, ki sedaj dozoreva in obeta biti povoljen. Temu je naredila konec državna banka, ki je omogočila kmetom $ 1-20 predujma na vsak kvintal koruze, kar jim bo popolnoma zadostovalo za pokriti stroške "coseche". Pozneje pa bodo kmetje lahko prodali blago po določeni tržni ceni. ki ne more biti vnaprej stabilizirana. Spričo dogodkov v Evropi računajo, da cene pasti nikakora ne morepo, pač pa se bodo povišale. In ravno na to so računali špekulantje, ki jim je vlada načrte preprečila, ko je kmetom dala iz državne banke posebno posojilo. škili volitev v provinci Catamarka je jako nejasna. Kaj bo vse radi teh volitev nastalo, se ne da prerokovati. vendar eno je gotovo, ljubezen med antipersonaHsti in demokrati se je precej ohladila- Da niso volitve INTERVENCIJA V PROVINCI CATAMARKA Zadeva, katera se tiče december- Alberto Barceló, kandidat za guvernerja province Bs. Aires Velikonočni Prazniki! Pošljite Vaš denar v Jugoslavijo in Italijo potom zračne pošte! Način nakazovanja denarja potom zračne pošte je eden najbržih. Da ne bo kasno, izkoristite ga. Na-značena vsota bo takoj izročena Vaši Obitelji v gotovini, a Vam bomo kasneje dostavili odgovarjajočo povratno priznanico. Posetite še danes naš Jugoslovanski Oddelek i v katerem boste vljudno in hitro postreženi v svojem jeziku. Naš način nakazovanja je hiter, varen in ugoden. Poslužujte se ga vedno. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 5 « 2 Alsina 999 — Pueyrredón 175 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellanada), Córdoba 1223 (Bogarlo) t POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA Po dolgi mučni bolezni je Bog poklical k sebi MARIJO UŠAJ iz črnič pri Gorici št. 74. Dobro pripravljena in lepo previdena, je izdihnila svojo dušo dne 16. januarja, stara 59 let. Zapušča žalostnega moža Jožefa in otroke Ivanko in Gustelja v domovini, tu v Argentini pa so otroci: Pepi, Leopold, Franc in Marija. Naj počiva v miru! pred vrati, bi mogoče prišlo celo do razkola. Vsekakor pa bo to za koti-kordanciste imelo slabe posledice ter bodo "ta kratko" vlekli, dočim si bosta socialistična in radikalska stranka opomogli. Kaj je privedlo zvezno oblast, da je tako strogo nastopila proti svojim zaveznikom, vedo pač v vladni palači. V nedeljo 25. se ima vršiti volitev guvernerja. Kako bo vsa ta zadeva izpadla se bo videlo, kajti te dni je odšel kot interventor v to provinco general Martínez Pita. Odlok o intervenciji je napravil med radikali ugoden vtis. DRZEN NAPAD V ponedeljek okrog 10 zvečer se je ustavil pred malo trgovino jest-vin, ki jo ima v ulici Fonrouge 851 Aurelio Lochetto, star 52 let, avto. Iz njega so izstopili trije neznanci in se napotili v trgovino. Tu so zahtevali od trgovca za 50 centavov mesnine. Ko se je ta pripravljal, da jih bo postregel, je eden od neznancev zaklical: roke kvišku, bodite mirni! Seveda je prestrašeni trgovec storil, kar so mu zapovedali. Med tem so prebrskali predale ter odnesli ves denar, kar ga je Lochetto med dnevom izkupil. Že so odhajali, ko so zaslišali tam neke glasove Zelo so pač morali biti predrzni, ali pa so jim bile znane razmere. Oni niso pobegnili, ampak so šli tja, odkoder so prihajali glasovi Tu sta se razgovarjala Zoilo Miranda in njegova žena. Miranda jim je moral izročiti denar, seveda nerad, saj so ga nili. Ne pa tako prodajalka Contre-ras, s svojim 4 letnim sinom, ld je ob vznožju drevesa imela postavljeno stojnico s sladkarijami. Njo in sina je vejevje močno oplazilo, da je radi tega deček takoj izdihnil, mater pa so težko poškodovano odpeljali v bolnišnico Pirovano- Vojak Cliiarello je bil le lahko ranjen na roki. Da se je drevo podrlo je bil vzrok precej močan veter in je drevo imelo korenike čisto pri vrhu zemlje. DELO V KLAVNICAH DELNO USTAVLJENO Pomorska vožnja je radi vojne v Evropi silno otežkočena. Radi nje trpi tako uvoz kakor izvoz, ker je premalo parnikov na razpolago. Argentina je pri tem posebno prizadeta. To občutijo posebno klavnice (frigorifiki), ki so se z blagom močno založile, a jim sedaj leži v zalogah. To je dalo klavnicam povod, da so te dni začasno odpustile čez 1500 delavcev. PRAZEN STRAH Močno so se prestrašili upravniki kanadske banke, ki se nahaja na vogalu ulic Callao in Cangallo, ko so prejeli od policije sporočilo, da so vrata banke odprta. Strah pa je bil prazen. Ko so vse prostore pregledali in preiskali, so ugotovili, da je vsP v najlepšem redu ter niso v banko vdrli tatovi, ampak je bančni na' stavljenec le pozabil zapreti vrata. JUEGUES V ZAPORU Na Heinricha Jurguesa. ki je zna» radi tega dobro nabunkali. Ko so1 po svojih objavah, naperjenih proti vse to izvršili, so jo hitro pobrisali j nacistični Nemčiji, se je izvršil pre-po ulici Fonrouge in Emilio Castro, tekli ponedeljek napad ter je bil Tolovaji pa s tem plenom očivid- Jurgues pri tem nekoliko raujen. no niso bili zadovoljni, ali pa so ho-1 Sedaj se nahaja omenjeni Jurgues teli izrabiti lepo priliko, ko so ime- v zaporu v Vili i Devoto, kjer bo moli taksi, ki so ga ugrabli šoferju 1 ra presedeti 22 dni radi prepovedi Palermu, na RivadaVia in Pederne-1 nošnje orožja. ra, da so s svojim delom nadaljevali.; --. Kmalu po izvršenem napadu na Lo- VARČEVANJE chetta in Mirando, so vdrli v trgo-j Kakor lansko leto, tako hoče tud1 vino papirja, na avenidi Riéstra letos -izvršna oblast varčevati. V te® 1591), last Pedra Romieda, starega ¡ letu namerava za najmanj 30 mil'' Gti let ter odnesli 65 pesov denarja. | jonov pesov na proračunu privarče-Ko so že bili v avtu, da se odpelje- vati. jo, je šel Romieda na ulico in klical na pomoč. Radi tega se je eden tolovajev vrnil in zadal starčku hud udarec, radi katerega je moral v bolnišnico. Tolovaji, katerih je bilo pet, kakor pravi lastnik taksija, so jo nato ¡ popihali in jih do sedaj še niso iz- i sledili. Našli so pa taksi, katerega ' so tolovaji ustavili med ulicama Ca- ! stro in I jas Casas. KEMIČNO IZBOLJŠAN KRUH Občinska kemična preiskovalnica je dognala, da razne pekarije prodajajo kruh uporabljajoč takoime-novani "kemični izboljševalec". Ker je to prepovedano, je začela pregledovati kruh po pekarnah, kakor pri razpečevelackih. Našla je mnogo takega kruha ter je mnogo pekov zato kaznovala. DREVO UBILO OTROKA Ob avenidah Constituyentes in Cual. Paz v Saavedri se nahajajo zemljišče, na katerem stoje že stoletja stara drevesa, ki počasi ginejo in propadajo. Eno tako drevo se jé v ponedeljek popoldne podrlo. Velika serča je bila, da so padajoče drevo pravočasno opazili, kajti v nasprotnem slučaju, bi se lahko dogodila velika nesreča. Tam v bližini so namreč imeli vojaške vaje, vojaki drugega peš-polka ter se ravno odpravljali na odhod, ko se je drevo podrlo. Pada-' joče drevo pa so opazili in so se vsi razen Chiarella pravočasno umak-l OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl, poslaništvo išče in žel' vedeti kje se nahajajo sledeči izseljenci: Pericak Andrija iz Brloga- J»v' ljal se je do 1935 leta iz Buenos A'" resa. Banič Stjepan iz Gračanice. javlja se več od 1936 leta. Do teg« časa se je nahajal v Buenos AireSU Spudic Anton iz Reštova. Posle« nji krat se je zglasil leta 1930. Pavlic Ivan iz lianjvrha. Pocl# kov ni. Kriletič-čovič Ivan. Nima pod»1' kov. Cébalo Boro Frane iz žrnova. selil se je 1927. leta in se sploh n javil svojcem. Lengyel Juan (Jovan) iz Elein»^' Leta 1933 se je zglasil iz Avellane^ Po poklicu je čevljar in je navad1' delal v neki tovarni čevljev. Če kdo od rojakov ve za katere» gori imenovanih, je naprošen, da j9 vi poslaništvu. POSLUŽUJTE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Vesti iz organizacij ms&Mmm&mmmmmmmm*¡, ¡s • • > £ I Občni zbor "Slovenskega doma" Kakor je bilo že j avl j eno, vršil se bo v nedeljo 25. t. m. ob 6 uri pop. redni občni zbor društva "Slovenski dom". Za ta občni zbor se je že razposlalo vabila članom "Slovenskega doma", kakor tudi članom bivših društev: Prosvete, Sokola in Tabora- "Slov. dom" je v te slučaju napravil nekako tako kakor delajo tudi argentinska društva. S tem se namreč daje priliko vsem članom, ki so se iz tega ali onega vzroka društvu odtegnili, da se ponovno vrnejo v droštvo, ter začnejo delovati v društvu kakor nekdaj. Odbor, kakor delujoče članstvo "Slovenskega doma" je pokazalo dobro voljo, pokažite tudi bivši člani nnenovanih društev, kakor tudi sedanji svojo dobro voljo, pridite v nedeljo na občni zbor in delujte zopet v svojo korist in izobrazbo ter našo skupno izseljenstvo. Radi tega smo pa tudi prepričali. da ne bo noben od povabljenih v nedeljo izostal, ki mu je do naše sklupne koristi, ampak se bo občnega zbora gotovo udeležil. Opozarjamo, da nepovabljeni ni-°iajo vstopa. v Občni zbor se bo pa vršil s sledečim dnevnim redom: 1- Nagovor predsednika. 2> Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo načelnikov odsekov in dvigih funkcionarjev. Vpisanje novih članov. Volitev. 7. Slučajnosti. I skupaj $ 21.50, prejeli v redu. Hva-I ia! Res je, kakor trdite: Če bi vsak takoj napravil svojo dolžnost napram listu, ki jo nekateri ne naredijo iz same nemarnosti, bi pri listu ne bili nikoli v zadregi radi denarja. List vsem zelo dopade in komaj čakajo, da izide. A tega pa ne pomislijo vsi, da redno izdajanje zavisi edino od dobre volje naročnikov. Če pa bi vsak lemalo poagitiral za list, kakor to delajo nekateri, bi lahko vkljub vsemu še izboljšali list. Sprejmite naše pozdrave! Naročnino za Slovenski list so plačali g. Hladniku sledeči: Ivan Bi-težnik za tri leta iz Cinco Saltosa, Žlemberger iz Loma Negra za tri leta in Štular in Marko Bajuk iz Loma Negra vsak po eno leto, skupaj $ 48.—. Vsem lepa hvala in naše pozdrave ! ! Justina P., V. Marteili. __ Prejeli naročnino za eno leto. Hvala in pozdrav ! Franc Gaucho, Vera. — Enoietno naročnino prejeli v redu. Hvala in naše pozdrave! Vsi, ki ste poravnali naročnino pri naših zastopnikih in pri naših ko-bradorjih ter osebno na upravništvu, imate tozadevno potrdilo. Ilvala vsem tudi za preplačilo v tiskovni sklad. Nekateri po Avellanedi in drugod so nam javili, da jih ni obiskal ko-brador in da bi radi poravnali naročnino, javljamo, da to lahko napravite na ta način, da pridete osebno na uredništvo. Enkrat na leto ne bo to noben prevelik strošek. Sicer pa lahko poravnate naročnino tudi pri g. Škrbcu na Banko Holandés in g. Laknerju na banki Germánico, ko imate opravek v mestu. G. P. D. S. Gospodarsko in podporno društvo Slovencev v Villi Devoto bo priredilo v nedeljo 3. marca ob 4 uri popoldne, v svojih društvenih prostorih, ulica Simbrón 5148 vinsko trgatev ^ kateri bodo bistre oči mož postave skrbno pazile na uzmo-viče. Kogar bodo zasledili ti strogi možje, se bo moral zagovarjati pred strogim sodnikom. Za uzmoviče je pripravljena tudi "špehkamra". Na razpolago bo buffet. Sviral bo orkester "Triglav". K obilni udeležbi vabi ODBOR 12 uredništva in uprav- NIŠTVA I«npin J Mar dd piau __ Na Ve» ° Za tri leta in P°lletno za nosa naročnika Komiansa Franc, ko bi prejeli od doma obvestilo, da ima dotični denar že v rokah. Za podrobnejše informacije obrnite se na uredništvo Slov. lista. PATRONAT SLOV. LISTA Patronat Slov. lista ima vedno na razpolago službe za kuharice, sobarice, za vse delo, kakor tudi za zakonske pare. Kdor bi tedaj iskal kako tako službo, naj se zglasi. Če bi kdo vedel za katerokoli delo za moškeva ali žensko, je napro-šen, da nam sporoči. DOMAČE VESTI ŠTORKLJA Štorklja je 29. januarja obiskala hišo našega rojaka Marka Gulina iz Vrtojbe ter prinesla njegovi ženi Rafaeli roj. Krpan zdravo punčko, ki so ji dali ime Irena Frančiška. Srečnim starcem čestitamo! KDO VE ZANJ? Kdor bi kaj vedel o Janezu Ra-muti, doma iz Bojanje vasi štev. 54. je naprošen, da se javi Poslaništvu Kraljevine Jugoslavije, Charcas 1705, Buenos Aires. Leopold šetina: ŠTUDENČKU Studenček bistri tik goré mrzel teče izpod zemljé. Stezica ozka mimo vodi, mlado dekle po nji hodi. Dekle studenčku govori: Kako si srečen vedno ti. žalosti ti ne poznaš, radosti, srečo, vsega imaš. Nad tabo ptički žvrgole, v vodi ribce se love. K tebi kakor ljubica se sklanja plaha srnica. Dá ti usta v poljub, bil žejni si edini up. Hladne se napije vode in spet v temne teče gozde. A Zakaj jaz nisem srnica, studenček, tvoja ljubica, Ustna k tebi nagnila, ljubezni sladke se napila, Odšel jedaleč v tuji svet, bogve, če vrnil se bo spet. / Brez studenčka srni ni živeti, in brez njega meni je umreti. V VINOGRADU Pozna jesen je, že prazne so brajde, v vetru klopotec se sam s sabo [krega; v golo vejevje več sonce ne najde, krakanje vrane se v polje razlega. / V gosto meglo se oko nam ozira, srca nam zima ledena ne greje; viničar duri za sabo zapira, da se ob čaši veselo nasmeje. I i Letina dobra in vinčece rdeče, kaj nam mar zima, ki lega med [griče; v srcih nam mladih rodi se od sreče pesem, ki v vinski hram radostno [kliče! Lidija Grilec. . 8C D o IOE XODOI IOE IODOE "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — ü. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga pro- I dajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo., 1 D o o D o h LEPA PRILOŽNOST Če bi kdo naših primorskih rojakov ali rojakinj potreboval lire doma, te lahko prav poceni kupi pri nekem našem rojaku, ki ima lire doma. Temu rojaku bi plačali šele tedaj, Žalostna statistika Ravnatelj zdravstvenega zavoda v Ljubljani jepovedal, da se Slovenci v jugoslovanski državi najmanj množimo, da letno ostaja v naših domovih praznih 1000 zibelk in to zaradi namenoma preprečenih rojstev, da se je v zadnjih 10 letih rod povečal samo za 8%, dočim so se Srbi in Hrvatje najmanj za dvakratno tolik odstotek irt zlasti srbski narod stalno narašča, kakor Slovenci stalno padamo. mirno življenje v Argentini je neprecenljive vrednosti. niii, dokaz Vaše ljubezni do Jjj. dokažete s tem, če nam ponte cim prej, Vaše denarno dokS .(z zra™° vošto brez kav ' m z največjo varnostjo, Kor do sedaj: Spomnite se Vaše družine, katera ne more praznovati VELIKE NOČI v takih blagodejnih okoliščinah. Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES Central^: } Bmé. MITRÉ 234 vogal 25 de Mayo. Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernié DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto XOEXOS Za kratek čas DEKLICA IZ MESTA Milica je prišla prvič na deželo. Radovedno je ogledovala deklo, ki je molzla kravo. Ko je dekla na-molzla poln žehtar, jo je Milica zaprosila : "Oh, prosim, zli j mleko nazaj v kravo in začni od začetka!" L POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. if»i—in ir»»*Tiv Nemške ladje tudi v Trstu v škripcih Sedanja evropska vojna je zalotila tudi v tržaškem pristanišču nekaj nemških ladij, ki so jim zatem pot v domovino zaprli. Razen neštetih drugih so bile tudi te obsojene na nekako ujetništvo, odkoder jim pod isto zastavo ne bo izhoda, dokler vojne ne bo konec. Nemci so to spoznali in so začeli misliti na to, kako bi te ladje vendar spravili v promet, da ne bi imeli preveč škode. Ponudili so jih najprej svoji politični zaveznici Italiji, da bi jih odkupila. Ker pa ima Italija dovolj takšnih ladij in ker je uvedla tudi v tem oziru varčevanje, da ne izdaja denarja za stvari, ki niso nujno potrebne, je nemško ponudbo vljudno odklonila. Nemci so nato svoje ladje, ki so bile brez haska zasidrane v tržaškem pristanišču, skušali prodati Jugoslaviji, ne za denar, pač pa za živila, ki jih v Nemčiji vsekakor bolj potrebujejo kot pa denar. Menda pa je tudi ta poskus propadel, kajti iz Trsta so prišla druga zanimiva obvestila. Ta poročila pravijo, da se je nekaterim lastnikom teh nemških ladij le posrečilo skleniti kupčije s tržaškimi družbami. Z vso zanesljivostjo tega sicer še ni mogoče trditi, sundjivo pa se zdi, zakaj so nekatere ladje v Trstu kar nenadno prebarvali in so na njih zavihra-le italijanske zastave. Malo je verjetno, da so Nemci poskusili na ta način dobiti z italijansko zastavo ladje nazaj, saj je tudi italijanskim ladjam pot v Nemčijo zaprta. 30E3? ŠVEDSKA NE BO POMAGALA FINSKI Švedski kralj Gustav je z odobre-njem vlade izjavil, da Švedska ne more pomagati sedaj Finski, čeprav čuti z njeno usodo, ker bi s tem kršila nevtralnost in se izpostavila vo-jujočim se velesilam. Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs: Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'', se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno; oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Kvartači Kvartača igrata. Približa se jima gospod in pravi: "Pri kvartanju se zapravi dosti časa." "Da", mu odgovori eden izmed njiju, "posebno pri mešanju in razdeljevanju kvart." * Strahopetec "Janez, včasih ti kar zavidam, da si že oženjen." "Zakaj neki?" "Tebi se je treba bati vsaj samo ene ženske, mi samci se moramo pa vseh bati." Med prijateljicami. "Ali zanesljivo veš, da te bo tvoj zaročenec tudi po poroki rad imel ?'' "Čisto zanesljivo... Saj ima poročene ženske najrajši." t MARICI V SPOMIN Kot angelček si na ta svet prihitela, le malo si časa med nami živela in spet si prav tiho odšla kot angelček s tega svetá. Z jesenskimi rožami grob smo [pokrili, a nismo se dolgo ob njem žalostili: saj tam, kjer si zdaj, ni nadlog ne [gorjá, Zofka Lah, učenka III. razr. ljud. šole v Reki pri Hočah. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" V enereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. BEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Sil», kost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ČBEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brea operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30 — PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Nag zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. __ Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in m«- plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 plaza once Slovenci doma in po svetu Drobne vesti iz naših krajev Ilirska Bistrica. — Pred nedavnim je umrl znani posestnik in lesni trgovec Anton Ličan- Pokojnik je bil mnogo let bistriški župan. Komen. — V Velikem dolu je zgo-la hiša Antonije Žerjalove. Uničeno je vse poljsko orodje in drugo blago. Škode je 10,000 lir. Trst. — Umrli so: Godnič Ivan 30 let, Pertot Emil 33, Dodič Ivan 33 let, Kolman Rudolf 55, Hajok Franc 78, Filipič Marija 83, Voaopi-vec Ivan 63. Trst. — Pred dnevi je nenadoma umrl dr. Julijan Jurcev, specialist za ginekologijo. Rojen je bil v Cavtatu in čeprav je bil naše krvi, je postal zagrizen protivnik našega ljudstva ter se aktivno udejstvoval v vrstah dalmatinskih Italijanov. * Trst. — Dne 25. nov. so oblasti zaprle za tri dni dve trgovini zaradi povišanja cen. V Košani je bil jav-ljen oblastem Anto Beničar, ker je skril 36 kg sladkorja. * Dekani. — Oblasti so zaprle za tri dni trgovini Josipa Stančiča in Margarete Mahničeve, ker sta prodajala blago po višjih cenah. * Nabr^žina. — Na železniški progi med Nabrežino in Prosekom so neznanci ukradli 62 zvitkov bakrene žice- Gorica. — Umrli so: Silič Franc 56 let, Stranšček Josip 83, Drašček Anton 53, Ipavec Stanislav 24, Jam-šek Ivan 56, Hoban Dominik 29, Terčič Katarina vd. Feltrin 63, Žer- jal Avgust 53, Kerševan Ernesta 33. * Štanjel. — v Kobjeglavi so aretirali 25-letnega Bernarda Furlana. Zalotili so ga v času, ko je kuhal žganje. Karabinjerji so ob tej priliki odnesli 19 litrov žganja in vse priprave. * Deskle. _ 20-letnemu Stanislavu Bitežniku je v rokah eksplodirala svetiljka na karbid. Prepeljali so ga v bolnišnico s težkimi poškodbami in z opeklinami 1. in 2. stopnje. * Kanal. — Pri delu si je 29-letni Jernej Tronkar zlomil nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer bo moral ostati 60 dni. * Vipava. _ Ob cesti pri Št. Vidu so neznanci potrgali železne kljuke na telegrafskih drogovih. Karabinjerji pridno iščejo storilce. * Vipolže. — Z nogo pod voz je prišel 19-letni Ivan Skočaj. Z zlomljeno nogo so ga odpeljali v goriško bolnišnico. * Števerjan. — Ko je nesla težak koš krompirja, se je Karolini Mara-šovi spodrsnilo tako, da si je pri pad cu zlomila desno roko. * Prosek. —• Po dolgi bolezni je umrl Rudolf Puntar, posestnik in mesar. * Trst. — Pri delu v ladjedelnici sv. Marka je postalo slabo 43-letnemu delavcu Antonu Banku. Pri tem je lobanjo. Zdravniki le malo upanjo v njegovo rešitev. * Gorica. — Med 40-letnim Petrom Lipičarjem iz Kala pri Kanalu in 34-letnim Josipom Humarjem je prišlo zaradi prodaje sena do prepira. Toda po prvi pomiritvi, ki sta jo sklenila v gostilni, je prišlo do ponovnega prepira, v katerem je Lipi-car dobil težko brco ter padel in si zlomil nogo. Humar je bil prijavljen oblastem. Trst. — Umrli so: Bune por. Lasic Leopolda 69, Antonič Lidija 12, Čuk vd. Brull Anna 82, Benčič Anton 56, Živec Gvidon 45, Pertot Peter 39, Javorski vd. Nušak Božena 87, Ger-golet por. Petelin Ivana 36. Boršt. — 25-letnemu Zorku Černe-ta iz Sobrežičev je počila v rokah bencinska lampa. Odneslo mu je dva prsta. Bošt pri Trstu. — 5. novembra pr. leta jeumrl znani Luka Sedmak, kateri je pred vojno sodeloval pri naših narodnih društvih v Borštu. ¥ MaJezige. — Nekateri delavci iz naše vasi so se dali slikati. Eden od njih je pri tem držal na prsih srp in kladivo. Zaradi tega so ga pozvali na karabinjersko postajo, kjer so ga aretirali in odgnali v zapor. * Vel. Repen. _ 60-letni Josip Rau-bar je padel s senika. Pri padcu si je zlomil nogo in se težko ranil na glavi. Zdraviti se bo moral 6—8 tednov. * Milje. — Res veliko srečo je imela Karinela Benčina por. Vivoda, ker je našla po nekaj dneh svojo denarnico, v kateri je bilo 813 lir. * Dolina. — Na stopnicah se je spodrsnilo 72-letni Ivani Praselovi. Pri tem si je zlomila nogo. Zaradi visoke starosti bolnice bo zdravljenje precej komplicirano. Gorica. — Štefan Silič, star 60 let, iz Renč je bil kaznovan zaradi kraje na 400 lir denarne kazni in 20 dni zapora. Pred prizivnim sodiščem je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. * Postojna. — Umrla je Frančiška čeč, roj. Vadnal, stara 68 let. * Trst. — Pred sodiščem se je moral zagovarjati šofer Rubbieri, ki je v Nabrežini pozovil kolesarja Teodorja Okretiča. Bil je oproščen, ker je dokazal, da ni zakrivil nesreče. * Ajdovščina. — Prometno ministrstvo je dovolilo nedeljsko avtobusno zvezo s Trstom. Avtobus bo odšel iz Trsta ob 6. zjutraj, od 7.50 bo že v Ajdovščini, odkoder bo odšel ob 8. zvečer in prišel v Trst ob 19.50. S so zadovoljene želje tržaških trgovcev in smučarjev, ki bodo lahko iz Ajdovščine prispeli na črnovrške snežne poljane. * Pliskovica. — Ko je razkladal drva z voza, se je nekaj cepanic sesulo na 54-letnega Alojza Vrabca, ki je dobil težke poškodbe. Zlomljeno ima desno nogo na dveh mestih. Šest pijo komplikacije. Trst. — Aretirali so 74-letno Marijo Gregorovac vd. Lepeič zaradi beračenja. $ Trst. — Umrli so: Smerdu por. Virkner Josipina 57 let, Vrubel Ana 67, Jelovica Anton 75, Muha Adolf 61, Prodan Jakob 47, Udovič Franc 63, Stanič vd. Čok Marija 70, Šu-šteršič por. Skok Erminija 42, Fa-Terčon Ivan 68, Petelin por. Skcrl gpnel Josip 68, Peiicon Josip 55, Marija 80, Parovel Ivan 49, Kris-tjančič Ivan 35. Renče. — Na cesti proti Gorici sta trčila s kolesi 19-letni Marko Vodo-pivec in 24-letni Alojz Gregorio. Gre-goriča so prepeljali v goriško bolnišnico s pobito glavo, Vodopivec pa je ostal nepoškodovan. Solkan. — 57-letni Josip Nikolav-čič iz Gorice je padel tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil nogo. Zdraviti se bo moral 60 dni. * Preval. — Pred tržaškim sodiščem i se je moral zagovarjati mesar Kari llrovat, ker je prodajal pokvarjeno meso. Z njim je bil prijavljen tudi Josip Rehar. Oba sta dobila po 1000 lir denarne kazni. * Idrija. — Pred prizivnim sodiščem v Trstu se je vršila razprava v zadevi šoferja Ivana Jereba, ki je zakrivil nesrečo na mostu v Gorici. 0 nesreči smo pisali tudi v našem listu. Pri tej nesreči so trije voja-' ki in en civilist prišli ob življenje. Šofer se je zagovarjal, da so popokale verige in da je to povzročilo nesrečo. Kazen mu je bila znižana od 2 let na 14 mesecev. * Trst. — V mestu in na deželi je bilo kaznovanih z globami od 20 do 50 lir 12 trgovcev, ki so prodajali blago po višjih cenah kakor je predpisano. * Sežana. — že tretjič v teku enega leta so tatovi obiskali stanovanje Marije Škrinjarjeve. Odnesli so ji vse, kar so dobili, celo rjuhe s postelje. Škoda je velika. * Osebna vest. — G. Ludvik Na-nut, naš rojak iz Kanala, je bil na vseučilišču v Padovi promoviran za doktorja prava. * Kronberg pri Gorici. — Umrl je Blaž Pavlin iz spoštovane družine 1 FOTOGRAFIJA I ¡"LA MODERNA" ¡ 4 VELIK POPUST PRI & FOTOGRAFIRANJU s s >" Ne pozabite 5 "é FOTO "LA MODERNA" $ S. SASLAVSKY £ Av. SAN MARTIN 2579 $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires ji¡¡ 9 A padel tako nesrečno, da si je prebiltednov se bo zdravil, ako ne nasto- KROJACNICA "GORICA" Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni. Priporoča se: Franc Leban WARNES 2191 BUENOS AIRES Nasproti postaje La Paternal Pavlinove na Fajdigovšču. Rodil se je januarja 1850, torej bi v dveh mesecih dočakal 90 let. polje. — V Polju ob gornji RekT, kjer je teren zelo močvirnat, se bodo osuševalna dela v kratkem nadaljevala. Reški pokrajinski upravni odbor je pravkar potrdil načrt za ta dela, za katera bodo zanašali stroški 300.000 lir. Bazovica. — Tukajšnji politični tajnik je pred časom prepovedal peti v slovenskem jeziku in prodajati "Jutro". Ker pa je kradel iz strankine blagajne, je sedaj izgubil veliko besedo. Zato smemo domači fantje zopet mirno peti in tudi "Jutro" je zopet na prodaj. NAROČNIKI! — ALI STE PORAVNALI NAROČNINO? NAPRAVITE SVOJO _DOLŽNOST!_ VRABČE DOBILE RADIO Vrabče nad Št. Vidom. — Te dni so fašistične oblasti podelile naši vasi radijski aparat, ki je namenjen za vzgojo domačinov. Poslušali bodo predvsem govore fašističnih vodij _ in kmetijske ure, ki jih oddajajo italijanske postaje. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA Tolmin. — Vojaški tovorni avto se je na ostrem ovinku zvrnil po strmem pobočju, ko je vozil les iz Sv. Lucije proti Lepenji. Na avtomobilu je bilo tudi devet vojakov. Pri padcu so vsi dobili težje ali lažje poškodbe. Kakor pišejo, trije vojaki so zaradi poškodb kmalu nato umrli. RADI SLOVENSKEGA PETJA KONFINIRANI Vipava. — Štirje domači fantje so bili zaradi slovenskega petja pozvani pred konfinacijsko komisijo v Gorico, ki jih je obsodila na večletno konfinacijo. ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 UKINJENI VOJAŠKI DOPUSTI V jeseni, ko je bilo mnogo dela po polju, so italijanske vojaške o-blasti dovoljevale vojaškim obveznikom, ki so bili svoj čas poklicani pod zastavo, tudi daljše dopuste, da bi lahko doma pomagali pri delu. Tedaj, ko je bilo na kmetijah največ dela, so italijanske vojaške oblasti upoštevale izredno težaven položaj kmetskega ljudstva in so ljudem po deželi skušale vsaj v neki meri pomagati na ta način, da so poslale številne rezerviste spet za nekaj časa domov, dokler delo na kmetijah ni bilo v glavnem končano. Seveda to ni bila oprostitev od vojaške službe, pač pa samo dopust. Ker že v mesecu oktobru po polju navadno ni več toliko posla, so vojaške oblasti 18. oktobra izdale odlok, po katerem se te vrste dopusti ukinjajo. Odlok utemeljujejo s tem, češ da za takšne dopuste ni več stvarne potrebe. ZOPET DVE NESREČI V Avčah pri Kanalu se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje mladega possetnika, 34 letni Ivan Munih je šel v gozd podirat drevesa. Ker najbrž ni bil dovolj previden, je padlo nanj drevo, ki ga je sekal. Obležal je na mestu mrtev. — Druga nesreča se je pripetila v Trenti pod Triglavom. Iz Tolmina je peljal vojaški tovornik gradbeni materijal na Mojstrovko nad Sočo. Na vozilu je bilo tudi 12 vojakov, Na občinski cesti v bližini Trente se je ta tovorni voz srečal z drugim. Šofer je zavozil zelo ob desni rob ceste, ki je bil zavarovan z zidom. Nenadoma še je pa zid zrušil in tovornik je strmoglavil v Sočo. Pet vojakov je še pravočasno skočilo s tovornika, drugih sedem pa je zletelo v strugo. Tri nevarno ranjene so prepjeljali v vojaško bolnišnico v Vidmu, ostale štiri zdravijo v bližnji vojašnici na Logu. PODZEMSKE JAME Ena zadnjih številk "Istre" prinaša zanimivo poročilo s Primorskega o raziskovanju kraških tal in o novih odkritjih kraških jam. V njeni pravi: "Že nekaj let sem stalno proučujejo jame na Primorskem. To znanstveno delo opravlja Jamsko društvo iz Trsta, ki dobiva od oblasti izdatne denarne podpore. Letos je bilo delovanje osredotočeno na Banjščico, kjer je brezštevila jam. Največjo jamo so našli pri Lašču, ki je 200 metrov globoka. Raziskovali so tudi v okolici Podgrada v Istri. Tu so raziskovali požiralnik pri Novi Kračini, ki je dolg 841 m. Preiskali so dalje Mrtvo jezero v Škoci-janski jami. Vseh jam, ki so jih do zdaj preiskali, je 3703. Računajo, da je na vsem svetu 20 do 30.000 jam. Iz tega sledi, da je samo na Primorskem več kakor 10 odstotkov vseh jam na svetu." RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC O8orio 5085 — La Paternal PETROLEJ V ZEMLJI POD TRSTOM Po Trstu in okolici se je pred kratkim hitro raznesla novica, da je nek tržaški glasbenik nedaleč od svojega stanovanja naletel na čuden studenec, namreč na vodo, ki ima v sebi baje prav precej petroleja. Razumljivo je, da je to novo odkritje v sedanjih časih, ko tako primanjkuje petroleja in temu podobnega goriva, vzbudilo veliko zanimanje tudi pri gospodarskih krogih, ki se z zemeljskim bogastvom u-kvarjajo. Na rudarskem uradu v Trstu bi bili gotovo prepričani, da je to čisto navadna potegavščina, če ne bi bil dotični glasbenik sam prišel na ta urad in prijavil to svojo najdbo. Svet so začeli na onem kraju takoj raziskovati. VELIK POŽAR V bližini železniške postaje na Prestranku ima tvrdka Prioglio velika skladišča krme. V 18 obsežnih senikih ima za okrog 2 milijona lir blaga. Pred nekaj dnevi je prav ob prvem svitu zapazil nočni čuvaj, du se dvigajo iz enega senika rahli o-blaki dima. Hitel je hitro k telefonu in poklical požarno hrambo iz Postojne." Bila je takoj na kraju ne' sreče, toda senik je bil že v plamenih, Ker je pihal močan veter, je b|-la nevarnost, da se bo ogenj razširil tudi na sosednja skladišča. D» bi požar omejili, so prihiteli še ga* silci iz Slavine in potem tudi oni i« Trsta. Združenemu trudu se je P0' srečilo širjenje ognja ustaviti in f?a pogasiti. Zgorel je samo senik, v k«' tereni se je nahajalo 250 tisoč kil»" gramov stisnjenega sena. Škoda znaša približno 60 tisoč lir._ KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zditavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 SLOVENSKI GROB V ALBANIJI Ob koncu septembra je umrl pri vojakih v Albaniji vsled bolezni in nesreče 20 letni Joško Sivec. Bil je iz Livka doma. GOSPODARSKO POSLOPJE V PLAMENIH Požar je nastal na posestvu Franca Novaka v Dolenjem Zemonu pri Jablanici. Goreti je pričelo iz neznanih razlogov v seniku. Poleg tega je namreč zgorelo še gospodarsko poslopje. V obeh stavbah je bilo 20 stotov slame, 130 stotov sena ter mnogo poljskega orodja in drugih potrebščin. Vse blago in orodje sta bila skupno s stavbama vred vniče-na. Novaku je požar povzročil za 20 tisoč lir škode. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI ILIRSKI BISTRICI Trst. — Pred meseci je prišlo ue-ke noči od nedelje na ponedeljek v Trnovem pri Ilirski Bistrici do železniške nesreče večjega obsega. Motorni vlak, ki je privozil iz Trsta in v katerem je bilo precej potnikov, je zavozil pri trnovski postaji na stranski tir, kjer je stal tovorni vlak. Vlakovodja je še nekaj tre-notkov pred nesrečo zagledal tovorni vlak in prijel za zavore. Posrečijo se mu je v znatni meri omiliti udarec, ki bi bil drugače strašen. Vendar je bil sunek zelo močan in vsi potniki so popadali s sedeže v. Na kraj nesreče so takoj prišli karabi-njerji in dragi, ki so pričeli z reševanjem nesrečnežev. Večina potnikov je odnesla samo lažje rane, le štirje so bili težko ranjeni. Škoda na železniških objektih ni velika, kakor Pravijo, in tudi promet ni bil zaradi tega oviran, le vlak je imel nekaj zamude. Tudi inozemske agencije so objavite vest o tej nesreči ter pri-dodale, da je bilo nekaj smrtnih žrtev, o katerih italijanska poročila molčijo. SENIK V PLAMENU Bazovica. — Prve dni decembra J® požar uničil senik Mateja Marca. •Poklicani so bili takoj gasilci iz Trsta in obveščeni bazovski karabi-nJerji. Toda gasilci so prišli prekas-no, ko je ogenj uničil ves senik. S senikom vred je zgorelo 80 stotov sena in 20 stotov slame. Škodo cenijo na 28,000 lir, ki je krita z zava-r°valnino. Vzrok požara ni znan. rij, ki bodo globoko rezale v življenje rudarjev in celokupnega mesta. Delovni red je sedaj takole razdeljen: polovica rudarjev dela od šestih zjutraj do dveh popoldne, druga polovica pa od dvanajstih do osmih zvečer, obe skupini se pa ne zamenjata v istih rovih, ampak dela vsaka skupina v svojem lastnem rovu. Delo je močno pospešeno. Če hočejo rudarji zadostiti predpisom in zahtevam, morajo zastaviti vse svoje sile. Zlasti starejši možje tožijo, da so napori zelo narasli, da jih bodo težko zmagovali. Upa se, da bo vodstvom nastavilo in zaposlilo večje število mlajših delavnih moči. Te nove radarje bodo nabrali med nezaposlenimi sinovi že upokojenih rudarjev, tako so obljubili odločujoči gospodje. Ta korak bi bil zelo u-mesten in bi ga' delavstvo z veseljem pozdravilo. Vplival bi tudi zelo pomirjevalno in blagodejno na duhove, ki so jih dogodki in negotovosti zadnjih mesecev razvneli. Mezda se ne bo izplačevala več štirinajstdnevno, kakor je bilo dozdaj udomačeno, ampak mesečno. Kako se bo izplačevala, še ni znano. Tudi za njeno višino še ne vemo. Zagotovljeno pa nam je bilo lepo zboljšanje našega gmotnega stanja, zato ga tudi z veselim upanjem pričakujemo. Precej neprijetnega šuma je bilo med rudarji, ker je bilo sedaj pri spremembi gospodarjev vpokojenih okrog 60 delavcev, od katerih so nekateri še prav sposobni za delo. Upamo pa, da se bodo krivice, če so se pripetile, širokogrudno popravile in človeško ublažile. Rudniške pisarne bodo prenesli v žgalnico. Grad je bil pri transakciji izvzet in ostane še naprej v lasti finančnega ministrstva. Zakaj bodo porabili 12 poslopij, iz katerih obstoji celotna graščina, še ne vemo. Gotovo pa je — in to vzbuja skoro tiho žalost — da je naš "Grad", čigar zgodovina je tako tesno povezana z vso zgodovino rudnika in ki je bil središče vsega rudniškega obratovanja in gibalo vsega idrijskega življenja, zgubil svojo stoletno veljavo: za rudnik Grad ne pomeni nič več. van g. Lojze Trampuš, trgovec z živino iz Zgornje Branice. DVA GROBA V Zgornjem Vrtovinu v duhovni-ji Kamnje v Vipavski dolini je umrl 78 letni Alojzij Lozar, gospodar daleč okrog znane, ugledne in trdne kmetije. Bil je dober oče, ki je lepo vzgojil družino. Eden izmed sinov je jezuit, ki zlasti kot spovednik vneto deluje v Gorici in na deželi. Kljub silni burji je ranjkega na zadnji poti spremljala velika množica, ki mu je izkazala čast in spoštovanje. Naj v miru počiva tam pod svojimi kostanji. Žalujočim naše sošalje! — Na Gradišču nad Vipavo so pokopali 75 letnega Matijo Ježa. Bil je premožen gospodar in po vsem Vipavskem spoštovan kmet. Pošten in kremenit značaj, prava vipavska korenina, je vse življenje neumorno delal in skrbel za svojo družino. Naj mu sveti večna luč! Preostalim iskreno sožalje! MRTVEGA SO GA NAŠLI Trst, decembra 1939. — V svojem stanovanju so našli mrtvega 80-let nega starčka Ignaca Zorna, ki je živel kot samec. Zdravniki so ugoto vili, da ga je zadela kap. LJUDSKO GIBANJE IN NOV DAVEK Planina pri Vipavi. — Lansko leto se je v naši župniji rodilo 26 otrok, umrlo je 11 oseb, 10 parov se je pa poročilo. V zadnjih 16 letih smo imeli 370 rojstev, 210 pogrebov in 75 porok. Številke nam povedo, da živi pri nas zdrav kmečki rod, ki pošteno skrbi, da se naše število množi in ni strahu, da bi izumrli. — Za novoletno voščilo smo prejeli od županstva ljubeznivo sporočilo, da je bil povišan občinski davek od vrednosti družinskega dohodka. Ker smo z dajatvami že itak preobloženi in ker nas bremeni že itak 20% davek na vino, ki nam daje skoro edini izkupiček za trdo pre« življanje, nam je zgornje "voščilo" zelo zagrenilo novoletno razpoloženje. . IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Ker je tihotapil špirit, je bil 34-Jetni Josip Trinko iz Sovodenj obojen na 1900 lir den. kazni. — Rudolf Božič, star 26 let, iz Rakovice Pri Sv. Luciji je bil obtožen, da je žganje. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. — Andrej *Všig iz Spodnje Tribuše je bil obsojen na 90 lir denarne kazni, ker so aasli pri njem dva avtomatična Vzigalnika. ^ANCKA ŽGURJEVA UMRLA » Podragi na Vipavskem je umr-£ dne 28. novembra ga. Francka gurjeva roj. Škapin, vdova po zna-fcm kmetu-poetu Francu Žgurju, ki Je umrl lani 11. februarja in tašča "azilija Jerasa, višjega geómetra pn katastrski upravi v Celju. ^IJSKI RUDNIK POD NOVIM GOSPODARJEM 8 , novim letom je prevzela živo-rudnik, ki je bil dozdaj v nisClVni uPrav'> zasebne del- Pos h ^ruvžba "Monte Amiata", ki Vosr i e- Že ,ui.ive^.ii italijanski ži-niev "ránik enakega imena. U-a«\da je sprememba gospodarja 'Jenju vrotn _ DOPOLAVOR V ŠAPUAVEM HOTELU Šturje na Vipavskem. — Znani naš hotel "Šapla" je v zadnjih letih parkrat spremenil najemnika. Ker ni več predilnice in se je tudi ostali promet skrčil nihče ni mogel izhajati. Sedaj se je naselil v njem 'Dopolavoro' za Šturje in Ajdovščino, ki bo imel tam pivnico. V številne sobe in druge prostore se bodo baje doselili razni strankarski uradi in pisarne iz Ajdovščine in Šturij. — Blagopokojni g. Ivan Dietz je imel v ponedeljek, 8. januarja pred-poldne prav slovesen pogreb. Udeležili so se ga številni njegovi nekdanji delavci in drugi prijatelji. V sprevodu so nosili več vencev in šopkov in naš znani cerkveni pevski zbor mu je zapel ganljive žalostin-ke. Pogreb je vodil kanalski dekan g. I. Semič, ki je tukajšnji rojak in mu je bil pokojnik za krstnega botra. Poštenemu možu in uglednemu občanu so se domačini častno oddolžili. Naj počiva v miru! NOV ŽUPAN V ŠTJAKU Štjak nad Vipavsko dolino. — Dobili smo novega župana-podeštata. Pred dnevi je bil namreč za našega enJU vrsto sprememb in novota-' novega občinskega načelnika imeno- .................................m....... 'IIMII' MITIIWII »iMBiTfffl AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL JJUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, PRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH „ KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI * ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO De!!^6 bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno — Specijalisti ta pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO calle cangallo 1542 • xystt-' "«oarcMBCMiec imumlmmmmmmmh GORICA NAJ BI IMELA PRIDEVEK "SVETA" "Piccolo" priobčuje pismo neke ga goriškega bojevnika na goriške ga župana, v katerem podpisnik predlaga, naj g. župan poskrbi, da se Gorici uradno podeli naslov: ''Santa Gorizia" (Sveta Gorica). Svoj predlog utemeljuje: Gorica je bila trideset mesecev prizorišče naj- OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Ušaj Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem. G ARMENDIA 4 9 47 Buenos Aires La Paternal Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji ini vedno sveže pivo. Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires ostrejših bojev. Italijanski vojaki so tu s svojo krvjo pisali zgodovino Italije. Pesnik V. Locchi je mesto takrat krstil s pridevkom "Sveta". Gorica je obdana s številnimi kraji in višinami, ki se imenujejo po svetnikih: Kalvarija, Sv. Gora, Sv. Valentin. Sv. Gabrijel, Sv. Katarina, Št. Maver, Sv. Danjel, Sv. Marko, Sv. Mihael, Štandrež, Sv. Rok, Sv. Trojica, Št. Peter. Zemlja v mestu in v okolici je posvečena, ker je v njej počivalo toliko junakov in 70.000 okostij je shranjenih na Oslavju. Zato naj fašistična vlada podeli Gorici pridevek "Sveta'*'/kar bo gotovo v veselje vseh meščanov. Kaj bo ukrenila vlada, ne vemo. Vendar menimo, da gremo predaleč, ako upravičenost "Svete Gorice" utemeljujemo z okoliškimi imeni, kajti ta. naselja in višine nosijo svojo označbo po cerkvah, ki so jih naši pradedje sezidali. V TOLMUN JE SKOČILA Čepovan. — Dne 14. decembra je imela Katarina Kofol, po domače Farbarjeva, stara okrog 50 let, iti v Trst k pregledu radi pokojnine, ki bi jo imela prejeti vsled nezgode pri kmečkem delu. Uboga mati je že dalje časa bolehala na živcih. Novica, da mora v Trst, jo je tako močno pretresla, da vso noč pred odhodom ni nič spala. Zjutraj, ko je šla na avtobus, jo je nenadoma prevzela taka zmedenost, da je pri bivši Žni-deršičevi žagi skočila v globoki tolmun. Njen mož jo je spremljal in šel par korakov za njo. Nesreča se je zgodila pa tako hipno, da ni mogel skočiti za ženo in zabraniti zmedenega dejanja. Tudi na rešitev iz divje vode ni mogel misliti. Ko so prihiteli vaščani, so potegnili že mrtvo nesrečnico iz vode. Pokojnica je bila dobra žena in mati. SMRTNA KOSA Umrla je 80 letna- Marjeta Kos, mati g. dekana v Komnu. Bila je blaga, zgledna krščanska žena, rojena na Bukovem, ki je dolgo vrsto let gospodinjila na strmi Podlesko-vici. Naj počiva v miru! STRELA V ZIMI Na Gočah je med dežjem in grmenjem udarila strela in zažgala pri Kebetu konjski hlev. Zgorelo je mnogo krme in tudi lesa. Škodo cenijo na 25.000 lir. BIK PODRL MLADENKO Zgornja Branica. — Sedemnajstletno Milko Štembergar je bik tako močno poškodoval, da je njeno stanje zelo nevarno. Bik se je sam od-vezal in pridrvel na dvorišče, uboga Milka ni imela niti časa, da bi se pravočasno umaknila v hišo. NOVA CESTÁ Ajdovščina. — Skozi naš trg so pričeli graditi novo, široko državno cesto. Šla bo od šturskega mosta, ki ga bodo razširili, preko nekdanje barvarnice in se bo zopet priključila stari cesti v bližini ajdovskega pokopališča. Z delom so že pričeli. VESTI IZ IDRIJSKE KOTLINE Pretekli mesec sta v Sp. Idriji praznovala zlato poroko Jakob Ko-gej in njegova žena Apolonija roj. Tavčar. Ker zadnji čas obadva obiskuje bolezen, jima želimo zdravja, da bi večer svojega življenja preživ-ljáala v miru in zadovoljnosti. — Zadnji čas so se poročili Anton Likar iz Loma v Srednji Kanomlji z Julko Kosmač iz Vodic v Mrzlem Vrhu pri Ledinah, in Franc Vidmar iz Sp. Idrije s Cecilijo Petrič iz Gor. Kanomlje. Obilo sreče! — V visoki starosti 94 let je v Spodnji Kanomlji, po domače pri Markovcu, umrl Jakob Petrič, hišni posestnik. Rodil se je 30. aprila 1846. Bil je najstarejši v fari. — V 76 letu starosti je v Spodnji Idriji umrl znani izdelo-vatelj pečnic Tomaž Cari, v Srednji Kanomlji v 83 letu Marijana Obre-kar, v Masorah Neža Lapanje v 71 letu in v Sp. Idriji Janez Podobnik v 66 letu. Vsem rajnkim večni pokoj! BAKER JE TREBA JAVITI Kdor poseduje več kot 2 kg bakra, bodisi v ostankih, bodisi v izdelkih in v orodju, ki se ga rabi v industriji in v trgovini, je moral presežek do 31. decembra javiti pri svojem županstvu. Javiti je bilo treb\ tudi vse umetniške bakrene izdelke in kuhinjsko bakreno posodo s kotli vred. POROKI Osek v Vipavski dolini. — Poročil se je Vencelj Černič, posestnik in cerkevni ključar v Gabrijah pri Mir-nu z Milko Remec iz ugledne hiše v Vitovljah. — Jože Ličen iz Oseka se je poročil z Amalijo Toplikar, hčerko bivšega župana. — Obema paroma želimo obilo sreče! ZIMA Kakor v Sloveniji, smo imeli tudi tu v Julijski Krajini lepe, deloma vedre in sončne božične praznike z zmernim mrazom. Na Štefanovo je oblačnost postajala gostejša in v sredo 27. decembra je v hribih začelo ^nežiti. Popoldne pa je pritisnila huda burja. Zanašala je snežinke s Trnovske in Kraške planote do Gorice in Trsta. Ker je vedno močneje brila, je razgnala oblake in razvedrila nebo. Toplomer je v dveh dneh napravil prav vratolomen pre-okret. Danes je na primer kazal še do pet stohpinj nad ničlo, naslednji dan smo imeli pa v raznih legah do pet stopinj nad ničlo, nasled-Pri sv. Luciji je padec znašal kar l2 stopinj, od pet nad ničlo na sedem pod ničlo. V Gorici smo imeli šest stopinj pod ničlo, naslednji dan pa že deset stopinj pod ničlo. V Trstu je divjala burja. Tudi po Krasu, po Vipavski dolini in tudi v Gorah je razsajala burja neugnanka, ki prodre v najbolj zavarovane kotičke in pretrese kosti. Imeli smo najmrz-lejše dneve v tej zimi, saj javljajo, da je mraz ponekod, n. pr. v Podbr-du bil že 16 stopinj pod ničlo, na Sveti gori pa 14 stopinj pod ničlo. SMRT ZNANEGA PODJETNIKA Na operaciji je v Trstu umrl g. Edvard Martiroli, ki ga je kot gradbenega podjetnika poznala skoro vsa dežela. Dosegel je 59 let. Ob času gradnje bohinjske železnice je prišel kot mlad delavec iz starih pokrajin v Solkan, kjer je pozneje u-stanovil stavbno podjetje. Po vojni je svoje podjetje močno razširil. Najprej je obnavljal zlasti v Solkanu v vojni porušene hiše. Potem se je lotil večjih in obsežnih del. Prevzel je gradbo novih cest in oskrboval omrežje državnih cest po deželi. Največje njegovo delo je pa bila zgradba svetogorskega svetišča in samostana. NOV OBČINSKI KOMISAR V CERKNU Dosedanji naš občinski komisar dr. A. Grillo je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan kot začasni občinski upravitelj g. A. De Podestá, tukajšnji iesni trgovec, ki je svoj-čas nam že županova! SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 nova tovarna cementa Naša tovarna za cement, ki nosi sedaj naslov "Cementi Isonzo", stalno dela in svoj obrat še povečuje. Pred dnevi je podjetje obiskal g. prefekt v spremstvu g. kvestorja in drugih odličnikov. Pregledal je vso tovarno in se zlasti zanimal za stanje delavstva. Nastavljenci so odličnim gostom priredili s1 ovešen sprejem. pravice. Pristaniška oblast je namreč italijanskega konzula v Splitu obvestila, da so ribiči privlekli jadrnico do obale. Izid tega spora pričakuje javnost z velikim zanimanjem. DRZNI ROPARJI V Razložne pri Mirniku v zapad-nih Brdih so zakrinkani roparji vdrli ponoči v hišo posestnika Franca Sirka, ki biva na samem. Z orožjem v roki so zahtevali: "Denar ali življenje!" Prestrašeni mož jim je namesto denarja ponujal kravo, ki je pa rokovnjači niso hoteli vzeti, moral jim je izročiti ključe, nakar so prevrgli vse kote in odnesli 900 lir denarja. — Pri Kodermacih, župnija Ko-dermaci ob Idriji v Benečiji, so vdrli najbrž ravno isti zločinci v neko hišo in tudi kričali na gospodarja: Ljubezen koroške Slovenke do svoje domovine "Koroški Slovenec" ponatiskuje pismo koroške Slovenke, ki se že več let nahaja v Chileju v Južni Ameriki. Pismo je polno ljubezni do slovenske domovine in zato posnemamo iz njega nekatere odstavke: "Kako je z našo ljubljeno Koroško sedaj? Gotovo se je tudi tam mnogo spremenilo in gotovo vplivi zadnjih dogodkov niso ostali brez odmeva. Zato pa se moramo zediniti in biti ču-ječi vsi, ki se zavedamo dragulja kot je naša materna beseda, da ga ohranimo nam in njim, ki pridejo za nami. O, velike naloge so to! Za to je treba značajev polnih idealizma "Denar ali življenje!" Moža je ta-1 in kreposti in ne dvomim, da jih je ko prevzelo, da je omedlel in padel med nami; Prečesto mi pride na mi vali ali pa bili zidarji. Sedaj so se vsi vrnili v domovino, ker je italijanska vlada pozvala iz tujine vse svoje izseljence, da bi se naselili na poljih v Južni Italiji, katera so pridobili tam z izsuševanjem močvirnatih kompleksov. Italijani so vzeli s seboj le obleko in nekaj denarja, o-stalo pa so pustili pri nas. Vse so prodali, svoj denar pa bodo dobili pozneje po posebnem dogovoru med našo državo in Italijo. po tleh. Roparji so ga pričeli brcati in suvati z nogami. Ker se pi ni več ganil in ni dal znakov življenja, so se preplašili in zbežali. Z nezavestjo je ubogi kmet rešil svojo gotovino. Sosedje pa hudomušno trdijo, da njegova omedlevica ni bila tako težka kakor je izgledala. organizaciji sami s svojim njem priborili zakonitost. delova- ZA ZDRUŽITEV RADIKALNIH SKUPIN • :'i07; v api^rt . -Za slogo vseh radikalnih skupin v državi se zavzemajo radikali iz Ba-njaluke. Na svojem sestanku so izrazili željo, da bi se združile vse štiri skupine, katere vodijo Aca Stano- 544 KVINTALOV KAVE SO PRETIHOTAPILI V letih 1935 in 1936 je večja skupina trgovcev, mešetarjev in šoferjev pretihotapila iz državnih skladišč v Mestrah pri Benetkah, v Genovi in v Trstu 544 kvintalov kave. Država je utrpela nad 850.000 lir škode na carini. Tihotapsko tolpo je vodil neki carinski podinšpektor, ki je po odkritju sleparskega početja zbežal najprej v Švico, potem v Francijo, od tam pa v Španijo, kjer se je javil med italijanske prostovoljce v španski vojni, pa so ga izsledili in zaprli. Pretekli teden se je pred tržaškim sodiščem vršila proti čedni družbi večdnevna razprava. Državni pravdnik je zahteval za vse obtožene^ skupaj 57 let strogega zapora in' 14 milijonov lir globe, za glavnega krivca samega — carinskega nadzornika pa 24 let ječe in 5 milijonov denarne kazni. Sodišče je prisodilo prvemu obtožencu 10 let ječe in plačilo 4 milijonov globe. Drugi poglavitni ''družabniki" bodo sedeli po tri leta in plačali globe, ki gredo v milijone. sel: tudi jaz sem Slovenka, tudi cd mene ima domovina pravico terjati žrtve. Ali kako nezmožna sem, ne morem ji dokazati svoje ljubezni v delih, zato pa polagam na njen oltar prisego zvestobe. Kako resničen je pregovor: Če hočeš spoznati domovino, pojdi v tujino! In jaz sem jo spoznala v urah, ko se mi je sto-žilo po tistih tratah, kjer sem se i-grala kot otrok, ko se mi je stožilo po Karavankah, po Dravici, po lepih smrekovih gozdovih, ki jih tukaj ni, po prijateljih, po lepi slovenski pesmi, ki je ne slišim nikoli več in ne nazadnje po šentruperškem samostanu, ki mi je bil dom. Prečesto iz vse duše zahrepenim po Pismo slovenskega vojaka z zapadne fronte "Kor. Slovenec" objavlja pismo vojaka-Slovenca z zapadne fronte, ki se glasi :• "Čutim se dolžnega, da se zahvalim upravi za vestno in redno pošiljanje lista, ki nas tako tesno veže z vami doma ter nam živo slika življenje in dogodke po naših dolinah in hribih. Božič smo obhajali zelo prijetno. Bridke občutke, ki so sernas hoteli polastiti, smo krotili z izvrstnim mozeljskim vinom, ki ga je tu v izobilju. Na željo tovarišev-| Nemcev smo zapeli tudi našo božično in več narodnih, ki so jim zelo u-gajale. Pet nas je skupaj in dva sta nastavljena pri kuhinjskem kanonu; pa znata tako imenitno streljati z njim, da najhujši in največji zadetki v bliki mesa priletijo točno v naše sklede in tam lepo obležijo. "Koroški Slovenec" nas nasičuje duhovno, tadva pa telesno. Zato kar brez skrbi za nas." Ponesrečena italijanska jadrnica Italijanska motorna jadrnica "Rosina C." je pred mesecem plula v hudi burji in snežnem viharju mimo naše obale v Albanijo. Ko pa je plula okoli Korčule, jo je valovje pograbilo in butnilo ob bližnjo čer, kjer se je jadrnica, natovorjena s 400 tonami cementa, toliko poškodovala, da je začela vdirati vanjo voda. Na pomoč je prihitela jugoslovanska ladja "Dedinje", ki je vso mornarje in lastnika jadrnice po velikih naporih naše posadke rešila. Lastnik je jadrnico prepustil usodi. Ko se je pa vreme popravilo, so šli bližnji ribiči z dvema motornima jadrnicama in začeli s črpalkami črpati vodo iz jadrnice. Posrečilo se jim je, da so vodo v toliki meri iztisnili, da so jadrnico s tovorom vred privlekli v pristanišče. Od tovora ga bo dve tretjini še dobrega. Sedaj pa bo nastal zanimiv pravni spor, komu pripada jadrnica s tovorom vred. Ker jo jelastnik prepustil usodi in tako pristaniški oblasti v Splitu javil, hi pripadlo potem vse skupaj tistemu, ki je jadrnico rešil. Ker pa je vse skupaj vredno več milijonov, je verjetno, da se bo italijanski lastnik potegoval za svoje skem čtivu in še bolj po človeku, s katerim bi se mogla pogovoriti v živi slovenski materni besedi. — Oj, kako daleč, daleč so planine.... Dežela draga, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš? — In še: Nmav črez jiza-ro, nmav črez gmajnico,... Bog ve če bom še kedaj videla deželo, kamor vsak dan pohitijo moje misli in jo oklepajo z vdano sveto ljubezni- jo." GLASBENIK UMRL 21. januarja je v Zagrebu umrl po hudi bolezni znani glasbenik in diri gent Andrej Mitrovič, ki se je svoj sloven-| udejstvoval tudi v Sloveniji. Dragiša Cvetkovic, ministrski predsednik jevic, Dragiša Cvetkovic, dr. Lazar Markovič in Božidar Maksimovié. Poziv in pozdrav so poslali vsem prizadetim veljakom. Izselitev italijanskih družin iz Jugoslavije 385 Italijanov se je izselilo pred nekaj dnevi iz vasi Mahovljani pri Banjaluki. To so bile italijanske družine, katere je bila pred šestde- U O n o ioc i0e30c MODERNA KROJAČNICA Peter Capuder izdeluje modeme obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES U. T. 41 - 9718 :oi ŽELEZARNA V ZENICI SE POVEČAVA Velika potreba po železu, katero moramo še vedno večji del uvažati kljub velikim rudnim zakladom doma, je pripravila upravo Jugoslovanskega jekla d. d., da je sklenila povečati obrat s postavitvijo nove, to je sedme peči. Dosedanjih šest peči da dnevno 500 ton željeza. Sedma peč bo električna. Naprave bo dobavila nemška tvrdka Siemens, čeprav so se domače industrijé potegovale za dobavo. S povečanjem o-brata se bo povečalo tudi število delavcev in uradništva. Stalno naraščanje prebivalstva v Zenici je silno podražilo stanovanja. Zavoljo tega je sklenila uprava družbe, da bo zgradila veliko delavsko kolonijo in kolonijo uradniških stanovanja, - ki bo imela 44 hiš. Delavska kolonija bo dobila večje število hiš, med drugim tudi dve hiši, v katerih bo dobilo stanovanje 320 samskih delavcev. Vse skupaj bo veljalo 20,000.000 dinarjev. POTRDITEV PRAVIL DVEM HRVATSKIM SKUPINAM Obe zaščitni organizaciji hrvaškega ljudskega gibanja, ki sta delovali že nekaj let, namreč Seljačka za-štita in Gradjanska zaštita, sta prijavili svoja pravila banski oblasti. Ban dr. fiubašič je obema organizacijama potrdil pravila in s tem sta organizaciji tudi pravno postali zakoniti. Hrvaški list so s tem v zvezi dejali, da sta bili obe organizaciji že prej zakoniti, saj je predsednik vlade Cvetkovic dejal, da sta si ti dve Nemška "Bela knjiga" Nedavno smo bili prinesli izvleček iz francoske "Rumene knjige", sedaj pa prinašamo kot v nasprotujočo se dopolnilo še nemško "Belo knjigo": Pod naslovom "Listine k pred-zgodovini vojne" je nemško zunanje ministrstvo izdalo zelo obširno zbirko diplomatičnih listin, s katerimi naj bi bil doprinešen dokaz, da Nemčija s Poljsko ni iskala nobene- Mussolini, ki je odredil preselitev italijanskih družin iz Jugoslavije setimi leti naselila avstrijska vlada v imenovani vasi. Italijani so kmeto- Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cepe nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom fj STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADAU Facundo Quiroga 1320 TI. T. 22 - 8327 DOCK S U D ga spora in da je na poljskem vprašanju prišlo • do izbruha vojne po drugih, predvsem po angleški krivdi. Nemška "Bela knjiga" objavlja na 344 straneh 482 diplomatičnih dokumentov, kakor not, spomenic, po-slaniških in konzularnih poročil, navodil zunanjega ministrstva in zapiskov raznih diplomatov. Uvod h knjigi je napisal sam zu nanji minister von Ribbentrop, ki pravi, da je namen te knjige, da še enkrat doprinese "neovrgljiv dokaz, da nosi na sedanji vojni vso krivdo izključno Anglija, ki je sklonila, da Nemčijo uniči". Zunanji minister pravi, da je "volja za vojno pri Angliji postala jasna takoj po monakovski konferenci" in da je Anglija potem hitro izkoristila "poljsko zaslepljenost", da je izvedla svoj že dolgo pripravljeni načrt, da napade Nemčijo. Minister pravi na koncu svojega uvoda, da "Nemčija ne bo odložila orožja prej, dokler ni dosegla svojega cilja, namreč da vojaško uniči nasprotnike in si zavaruje svoj življensjski prostor." Diplomatične listine so razdelje v štiri poglavja. Prvo poglavje obravnava razvoj nemško-poljskih odnošajev od leta 1919 do 1933, ko so narodni socialisti prevzeli oblast v Nemčiji, ter dalje do izbruha vojne leta 1939. Na podlagi 216 vsebinsko skrajno zanimivih dokumentov dokazuje "Bela knjiga", da se je položaj nemške narodne manjšine vedno slabšal. Nemški generalni konzuli neprestano poročajo osrednji vladi v Berlinu o vseh podrobnostih položaja nemške manjšine, nemška vlada pa potem posreduje v aVršavi. Tudi po sklenitvi prijateljskega pakta med Nemčijo in Poljsko v letu 1934 se položaj ni zboljšal, marveč se je po poročilu konzulov še poslabšal posebno v Gdansku. Tudi po zlomu Češkoslovaške so se odnošaji neprestano zaostrevali, dokler v oktobru 1938 nemški zunanji minister ni predložil poljskemu veleposlaniku končno ureditev vseh sporov na osnovi povratka Gdanska v okvir Nemčije in podpisa nenapadalnega pakta za dobo 25 let. Drugo poglavje se v podrobnostih (107 dokumentov) peča z angleško politiko napram Nemčiji v letih 1938 in 1939, govori o "angleškem oboroževanju in hujskanju proti Nemčiji". Tretje poglavje nosi naslov "Nemška prizadevanja za zavarovanje mirnih odnošajev s sosednimi državami" in objavlja k temu predmetu 27 dokumentov, ki naj dokažejo, kako miroljubna politika je bila nemška takrat, ko jo je začela obkro-ževati angleška nevarnost. Četrto poglavje nosi naslov: "Poljska kot orodje angleške volje za vojno" (133 dokumentov). Razdeljeno je na dvoje poglavij, od katerih obravnava prvo posledice angleške obkroževalne politike za zadržanje Poljske tako napram Gdansku kakor napram narodnim manjšinam, med tem ko pedaja drugo podpoglavje sliko zadnjih tednov, ko so se začeli gostiti oblaki in je postal izbruh vojne neizbežen. Vso to poglavje je tako sestavljeno, da meče vso krivdo za odklonilno zadržanje Poljske napram nemškim zahtevam na Anglijo, in so v njem zelo zanimiva poročila nemških konzulatov na Poljskem, ki pričajo, kako resno je nemški konzularni zbor vzel vso zadevo v roke in kako vestno je stal na straži in obveščal svojo osrednjo vlado o vsem, kar se je dogajalo. Nemška "Bela knjiga" konča z objavo brzojava nemškega zunanjega ministra na vse nemške diplomatične postaje v inozemstvu. Brzojav nosi naslov "V informacijo in zaradi zadržanja v besedi". V tem brzo-javu javlja nemška vlada, da je vsega kriva Anglija. "Žetev, ki jo je sejala Anglija je s tem dozorela"» pravi brzojavka in daje s tem nemškim diplomatom navodilo za nadaljnje zadržanje v tem vprašanju. Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 Indijanca iz Altiplana Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires R o j a k i Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje of.ov .CENE ZMERNE TINOGASTA 5 2 S 1 Villa Devoto Skozi sadne vrtove v Cinco Saltos. ij..'». 11, Villa Regina—Ing. Iluergo, Gral to tudi ni mala stvar. Njegova fa- ra je bila tiste^ni Chos Malal, tam daleč nekje v gorah med Indijanci, od koder potrebuje kake 4 dni, da pride v Rio Negro... Kar bo, bo. Kar na telefon. Nikar ne mislite, da ga nimajo! Malo bolj sitna stvar je z njim, ker moraš vrteti in čakati in spet vrteti in spet čakati, predno srečno dosežeš zvezo. In konečno se mi je le posrečilo do-klicati župnišče v Cipolleti, od koder sem zvedel, da je Pernišek tam in da ima ravno mašo. Da naj takoj pote mpride, da ga jaz čakam v General Roca, tako smo se domenili in čez eno uro in pol sva si podala roke. Roca... Alien—Cipolleti... Sami novi kraji so to, ne le za mene, ki sem jih prvič videl, temveč novi so ti kraji, kajti pred 50 leti je bila tam še vse sama gmajna, ali bolje rečeno: puščava. Ob vodi je pač rastla kaka vrba in kak grm, med katerimi so iskali senco in zavetje Indijanci, ki so živeli od rib in divjačine in pa tudi od ropanja. Ni treba misliti, da so bili Indijanci sami nedolžni ko-štrunčki... Poskušali so jih menda tudi z lepa spravili do redu, toda ni šlo in nazadnje... Fortin General Roca... beseda že nekaj pove. Ta general je postavil trdnjavo v sredi "gornje doline", Nisva se poznala drugače kot po pis-kakor se tisti del Rio Negro imenu- mih in vendar sva si že od davno do-je, namreč Alto Valle,, ki je stala bra prijatelja..,, od davna,... tose v bližini sedanjega največjega kraja v Rio Negro General Roca. Pravijo, da so marsikateremu evropcu odrezali glavo, predno so se Indijanci definitvno umaknili od tam in šli daljo v gore, prav v Čile, kjer je njihov rod Araukancev imel svoje središče. Tiste gmajne imajo danes vse pogoje argentinskega raja. Ob. 7. uri zjutraj sem sedel v kolektiv v Villa Regina, ki vozi vse do Neuquena in teče vsak dan nekaj krat, dočim moraš na vliak čakati- c-n cel dan. Samo 6 vlakov je tedensko pravi, od kar sem v Ameriki. Pa ne mislite, da sem ga samo jaz z veseljem pričakoval! Kar vsuii so se okrog njega otroci. da sem jaz kar gledal. Potem mi je on raztolmačil, da je bil pred leti za kaplana v General Roca, le žal, da se takrat ni nič -kaj zavedel, da je tudi naših ljudi tam okoli. Pa vseeno jih prav dosti pozna, kajti imela sva kaj posla celo popoldne, ko sva se vozila od ene čakre do druge, in našla nešteto naših ljudi. Slovencev ni, pač pa so lstra- Kolektivo vozi med čakrami- Tam ¡ ni, kateri so se kaj debelo čudili ta- se nam je posmejala zelena detelja, tamkaj cvetoči krompir, tam drugje bogato obloženo sadno drevje in spet zelena trta in grede paradižnika..., Kmalu pa ostane ta lepi vrt zadaj in spet smo bili sredi gmajne, dokler nas ni spet objela prijetna to-polova senca in smo bili znova v ča-krah Ing. Iluergo. In taka je vsa 'Gornja dolina". Še mnogo je sveta, ki čaka delavne roke. Po dobri dveurni vožnji sem bil v General Roca. Ta kraj ima kakih 10.000 prebivalcev, z bližnjo okolico Pa se enkrat toliko in je najpomembnejši kraj v vsem tistem delil dežele. Imel sem nekatere naslove naših r°jakov. Osebno seveda nisem nobenega poznal, toda pisal sem nekaterim, da bom prišel, toda našel ni-Sem nikogar, ki bi me čakal. Torej kaj sedaj? Edini, ki bi mi vedel kaj svetovati. bi bil naš misijonar Ludovik Pernišek. Rila sva v dotrovorn, da se ho-Ya kaj našla v Rio Negro. Toda zanj keuiu obisku in nienda niti tisti niso verjeli, da bo res kaj, ki so dobili moje pismo. Toda meni se je mudilo dalje in s Perniškom sva si namenila skupno pot. Spet smo napregli telefon. Srečno sva našla Antona Sinigoja, rojaka iz Dornberga in kar takoj smo bili dogovorjeni. Še tisti večer v Cinco Saltos! V Cipolleti je prišel Sinigoj s svojim autom. Dober konjiček, sem si mislil. Ne bo mu treba ne ovsa ne detelje, pa mlade zobe kaže... In mi je tisti konjiček res marsikateri korak prihranil, pa tudi prenesel čez marsikateri kilometerček 06ta. • Svetla noč je kazala temne obrise topolov skozi katere je tekla naša cesta. Saj to je blizu, je rekel Sinigoj. In res ni bilo daleč. Morda kake pol ure.. . in vendar je več kot 20 km, če prav vem- Zavili smo sem, zavili tja in mimogrede sem zvedel: tamle so naši. Tukaj je ''Cuatro esquinas" tista pot pelje dO Brugerjevehi, tu-kajle smo blizu vasi Cinco Saltos; tale drevesca sem sadil in negoval jaz. To je čakra nekega Angleža, pri katerem sem bil dolga leta v službi. Sedaj je tukaj moj brat. Tukaj ¿ta še dva Slovenca, ki imata lastne čakre, skoro moja soseda, to je Terčič in Bitežnik. Med tem smo pa zavili v ogrado in že smo stali pred hiso. Tukaj smo. Kot da sem prišel domov iz dolge poti, kjer so mi pošumeli v pozdrav jeseni, ki stoje zadaj za hišo in stoletne jablane, stare hruške in častitljivi oreh... Saj je to skoraj nemogoče, se mi je zdelo. Vse na okrog skrivnostna tihota, le skozi drevje je šelestel lahen vetrič. Le naprej, le v hišo je vabila Si-nigojeva mama. Pa sva s Perniškom tudi kar rada ubogala. Saj je bila ura že blizu enajste. Žene nimam doma. Sem jo peljal v Copahue, v toplice in tam sta tudi hčer in sin in tako imam samo mamo doma. Ne vem če bo kaj večerje. tako nama je povedal Sinigoj Anton že preje. Pa je bila večerja že kar gotova. Tudi soseda, žena Vodopivčeva, ki živijo v Sinigojevi "koči", je prišla na pomoč in tako je bilo kar vsega dovolj in tudi časa dobrega vina. Tako da smo kar pozabili, da ura teče in ko je bila polnoč, se nam še kar ni mudilo nikamor. Toda zjutraj bo treba zgodaj vstati... Prijeten hlad je prihajal skozi okno s šelestenjem lahnega velriča, ki se je poigraval v drevesnem listju. . . Toda nisem dolgo poslušal tistih melodij, kajti oči so bile zaspane. .,. Zgodaj zjutraj... Saj je bila pol 7 ure že. pa je komaj začel vstajati dan... vstati je bilo treba, kajti ob pol 8 ure moramo biti v Cipolleti- Tri «mo tudi bili Tam je bila tudi maša. To se pravi kar dve. Tako kot je bilo že napovedano. Ob 8 uri bo moja maša in tako je bilo. Tn tudi nekaj naših .ie prišlo. Celp Brugerjevi iz Cinco Saltosa, ki so. nje .prišli čakat na vlak, meneč da pridem z vlakom. Tudi v Cipolleti in okolici smo našli nekaj naših. V kraju samem imajo mehanično delavnico Oorupo-vi, in še tri druee družine so tam. Nekoliko zunaj žive kar štirje bratje Bezici, lepo v slogi, velika družina štirih poročenih bratov, doma iz otoka Šolte v Dalmaciji. Cel dan so bili sami obiski na o- krog, dokler nismo zvečer spet prišli v Cinco Saltos, kjer je bilo treba od blizu pogledati priprave za nedeljo. Treba bo na noge spraviti pev^d zbor. Slavica, Zofka, Štefka. Milka... Saj pele bi vse rade, toda so razdalje, so opravki... Toda kjer je dobra volja, se vse težave zmagajo in tudi v Cinco Saltosu smo jih zmagali in smo se dogovorili, da bo naslednji, večer, v soboto, pevska vaja. In je tudi bila. Toda... vsaka vas ima svoj glas.. ...Na zadnje smo pa le nabrali takih pesmi, da smp ..bili odločeni: bo kar bo. V soboto je bil Sinigojev avto spet cel dan na delu in njegov lastnik seveda tudi. Obiskala sva vse rojake po- Cinco Saltosu, katere je bilo mogoče dobiti doma. Bila sva pri Saksidi, pri Kralju, pri Vladimiru Singoju, in še čez vodo sva šla v Coionio Centenario, kjer imajo tudi mnogi naši čakre. Tam sem našel Rennerja iz štjaka, in Ludovika Mi-sleja iz Razgorij pri Štjaku. To je pogledala njegova žena Ivnaka, ki je pa kar takoj vedela, da je čas kosila. Ta dva sta se šele pred nekaj meseci naselila tamkaj in se po-kmetila, pa se tudi prav dobro počutita, kakor večina naših- Tamkaj i-majo že lastno zemljo, bolj ali manj zasajeno z drevjem, še mnogi drugi rojaki in še raste število naših rojakov. Lahko rečem, da doslej nisem nikjer dobil naših naseljencev, ki bi bili razmeroma toliko zadovoljni, kot tisti, ki so se naselili po teh krajih in žive življenje zunaj v božji naravi pri zdravem delu med brazdami in ponosnimi sadovnjaki. Še en skok sva napravila tisto popoldne. Skoz Cordero sva zavila, kjer je oni znameniti jez, s katerim so zajeli reko Neuquen in jo prisilili, da mora namakati donosne vrtove. Nekaj veličastnega je tista naprava. Tam okrog je zrastla tudi precejšna vas, ki vsa živi samo od dela, ki ga stalno daje tisti jez. Ogledala sva si tudi umetne slapove. po katerih ima ime Cinco Saltos. Zajeta voda je namreč tako visoko, da bi bil njen tek po nama kalnih kanalih preveč deroč, zato so morali spustiti vodo na nižji položaj in v ta namen je tamkaj "pet slapov". Ko sva prišla srečno domov, sem že od daleč zaslišal, da se pevska vaja vrši. Ni bilo pevk veliko, toda bile so, in če bodo te zapele, jim bo že tudi^o, pomagal. Drugo jutro je bilo seveda na vse kraje skrbi in posla. Treba je k maši. Tamkaj je v nedeljo maša komaj na sedem let. Navadno je maša v petek, razen prvega petka v mesecu, ko je naslednjo soboto. Duhovnik pride iz Cipolleti. Tisti dan je bil pa praznik za cel Cinco Saltos, ker je bila ena maša ob osmih, druga pa ob 10 uri. Nemala skrb je bila p? tudi, kako preskrbeti kosilo njim, ki so imeli priti od bolj daleč. To so imeli na skrbi Bitežnik, na čigar domu je bil sklenjen asado, in vsi trije bratje Sinigoj in Bruger. Ženske so imele na brigi prikuhe in slaščice, možje pa meso... Jaz sem imel pa skrb, kako bo v ecrkvi. Treba bo kaj lepega povedati. toda bil sem tako neznansko hripav... in če bi mi ne dal sam čudež božji, ne vem kaj bi. Tako sem pa le mogel spraviti besedo skozi grlo. Doživeli smo v cerkvi dve prelepi slovesnosti. Pri maši je marsikomu bih) do solz milo, ko je donela slovenja beseda in slovenska pesem. Skoro polna je bila kapela. Kakih 80 naših se je zbralo, kljub temu da je že v času hruševe trgatve, ki doli ne pozna ne nedelje ne praznika. Še lepše smo zapeli in se pogovorili popoldne pri svetogorski slovesnosti. Tedaj je postalo petje tako krepko, da se je okrog kapele zbrala vsa vas in so od daleč spoštljivo prisostvovali prizoru, kakor ga menda še ni doživel tisti kraj. Da je bilo srce naših ljudi tisti dan res polno veselja, to vsak razume. Zato pa je bila glasna tudi naša beseda pri pečenki in pri čaši vina. Tisti dan se je zbralo vse, kar je le moglo blizu. Iz Cipolleti in celo iz Aliena. Cordera in še od dalje so prišli. Žal niso mogli vsi priti. A tisti, ki so prišli, so bili pa vsi tako veseli, da se ni nikomur mudilo domov. V Cinco Saltos se kaj takega ne doživi. In kar dva duhovnika sva bila tam. P. Pernišek je v soboto moral ostati v Neuquenu in tudi v nedeljo dopoldne je bil tam- Toda o-poldne v nedeljo je že bil zopet! med nam in jepopoldne on vodil petje. Pač nihče ni bil tako ganjen kot on, ki leta in leta ne sreča Slovenca, s katerim bi svojo materino besedo spregovoril; tisti dan je pa bil kakor eden od davnih dni velikih ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 174 — I'utonila je? Utonila! — potrdi carica Ka-arina brezčutno in pogleda Orlova ¿ neko posebno škodoželjnostjo. Kdo jo je utopil? — Jaz! — Ti! — Jaz? — Ne, pri P>ogu, jaz ni« Sem ničesar kriv! Misliš? — odvrne Katarina in Pogleda v oči. — O, motiš se, moj raB¡ prijatelj, čaprav nisi bil ne- £ sredno udeležen pri njenem umo- ' Sl jo vendar izročil njenim morilcem ... s- je nisi ti izročil rabljem ko Jo v beneškem pristanišču na pre-djoj Ma^'n zvabil na svojo vojno la- i je nisi ti pripeljal v Petro-pav- M trdnjavo? tró nisi ti izročil rabljem v Pc-v "Pavlovski trdnjavi, ki so jo vrgli °dno celico, ki bi se prav za prav j a imenovati mrtvaška celica? m0'f\8p?nmi 8C na vse! ~~ Kajneda» t ^r'ov> imela sem prav, ko v, rekla, da sva njene smrti kri- g,tlrlj ' četudi sem sokriv njene líalo . reče knez Gregor Orlov z k'iko nesiRurní™ glasom, ker ni ni-ti.„n,r m°gel razumeti, čemu so bai Hosfi p?kojne Klarise Pineberg pri 8etn t. 1S v- njegovo palačo, — č« to y./jV'di storil, za koga seje vse godilo? «ari,..,'''I0, Katarina, za tebe, velika l°8ti V s' zagotovil "tvojo mi- k» Ri y f° to 8e,n «toril samo zato, da 8a,n"pet (.)W°jil tvojo ljubezen! 'j®m» " *PRa 8e,n izročil rab-Kaj <3lft ta i mcne briga. če je propada, ker Up0.rnicaí Fropasti je rao-r 8e je drznila dvigniti pro- ti moji ljubljeni carici, drznila se je poizkušati, da bi ji ukradla carsko krono in njo pahnila s prestola Rusije. Bila je tatica, ki je zaslužila smrt. — Veseli me, dragi moj Orlov, — reče carica Katarina in sede na rob postelje, na kateri je ležala mrtva grofica Klarisa Pineberg, — da si tako uvideven. Lepa je ta Benečaakn, kajneda, ugajala ti je, Gregor Orlov. — Ne, ne, — nikar ne taji, kajti jaz vem, da si do te žene čutil neko posebno nagnjenje, .u — Priznavam ti, da sem z njo sočustvoval, — jo prekine hitro Gregor Orlov, — toda prisegam ti, da nisem nikdar videl v njej ženo, ki bi jo bil morda kedaj poželel... Nekaj čudnega me je vleklo k »jej. tega čuvstva pa si nisem mogel raztolmačiti, — kadar sem pogledal v oči te lepe žene, mi je bilo tako čudno pri duši! Dobro torej, Katarina, — priznal ti boiu iskreno in odkrito, — sedaj je mrtva, otrpla in mrzla, umorjena je — sedaj leži mrtva tukaj pred menoj... tudi sedaj mi je pri duši, kakor da bi naju družile neke skrivnostne vezi. — Zares? — vzklikne Katarina. '— Čudno! — Zakaj čudno? — Ker si narava nikdar ničesar ne skriva, — reče carica Katarina in se zazre v Orlovove oči. — Morda te bo zanimalo, knez Gregor Orlov, če ti povem, kdo je bila prav za prav ta lepa žena, ki si jo pripeljal iz Benetk. — Kdo je bila? — vzklikne knez Gregor Orlov. — Bila je sleparka, pustolovka, ki se je izdala za hčerko pokone carice Elizabete, v resnici pa tfe je rodila najbrž kot kakšna služkinja. — Mislite? — reče carica Katarina in ga venomer gleda. — O tem se lahko prepričava. Kolikor vem, pozna Panin, naš modri grof Panin. njeno poreklo in njene starše... Dovoli mi, Gregor Orlov, da pokličem grofa Panina in Subova v spalnico! Carica Katarina vstane in se napoti proti vratom. Orlov pa skoči pred njo in vzklikne: — Katarina! Moja ljubljena velika carjca — mar nameravaš poklicati ta dva strašna človeka v najino — da, v najino spalnico? Poklicati ju hočeš baš sedaj, ko se je naposled po tolikih letih uresničila moja najtoplejša želja? Katarina! Pusti ju in ostani pri meni! — Pozneje, pozneje, moj dragi Orlov! — mu odgovori Katarina in se čudno nasmehne. — Katarina, — Katarina, — zavpije Gregor Orlov, — kaj nameravaš? — Oh, čutim, da me qaka nekaj strašnega! Usmili se me, bodi usmiljena, nikar me ne onesreči ravno sedaj, ko seni mislil, da me čaka največja sreča ! — Ne igraj se z menoj tako kruto. povej mi. kaj nameravaš, povej mi vse! Povej mi sama, kar mi imaš povedati. — ne kliči nikogar v sobo — ne kliči Panina in tistega Subova. — vem, da sta samo na videz moja prijatelja, v resnici pa me sovražita ! — Panin bo vstopil v to spalnico, pa ne bo prišel kot tvoj sovražnik, niti kot prijatelj! — odvrne carica Katarina dostojanstveno. Panin bo stopil med tebe in med to truplo kot nositelj resnice, radi tega ga ne smeš zavrniti! Katarina ca še enkrat strogo premeri, potem pa odpre z odločno kretnjo vrata in glasno zakliče: — Grof Panin! — Major Subov! — Vstopita! Caričina spremljevalca sta mirno in resnih obrazov stopila v spalnico. Subov seveda ni mogel skriti porogljivega smehljaja, ki mu je ležal na ustnicah. Katarina pokaže na truplo v Or-lovi postelji in reče: — Grof Panin, tukaj leži truplo tiste Klarise Pineberg, ki se je drznila iztegniti roko po ruski kroni. Hotela se je boriti z menoj in me pahniti s carskega prestola! Zanimalo bi nas, če bi mogli slišati, kdo je prav za prav bila ta žena. Ali imate pri sebi dokumente o njenem rojstvu in njenem poreklu? Grof Panin potegne iz žepa sveženj starih listov» ki so že porume-neli. — Pri sebi imam listine, ki jasno dokazujejo, kdo je ta žena. Če Vaše Veličanstvo ukazuje in želi, jih bom prečital. Orlov si obriše svilnato rutico znojno čelo. Bil je popolnoma zmeden in boječ, čutil je, da ga čaka strašno odkritje, katerega ni slutil. Toda še vedno ni mogel ničesar slutiti, — še vedno se ni mogel spomniti, čemu je carica dala prenesti truplo grofice Klarise Pineberg ravno v njegovo palačo. — Obvestite nas na kratko o vsem, kar piše v listinah — reče carica Katarina. — Predvsem pa nas zanima, kdo je prav za prav ta mrtva žena. — Listina številka 1, reče- grof Panin, ko je listal po porumenelih listinah, — dokazuje, 'da je bila po-kojnica hčerka slavne ruske carice Elizabete. Ni bila zakonski otrok, rodila se je v palači, v kateri je carica Elizabeta takrat stanovala. Pri porodu je pomagala carici dvorna dama Raznka, ona in dvorni zdrav-nik sta podpisala to listino. — Listina številka 2 pravi, — nadaljuje Panin po kratkem molku in odpre drugo listino, da je novorojenec deklica in da je dobila pri krstu ime Natalka. Listina številka 3 je osebna izpoved pokojne carice s katero je hotela ohraniti in čuvati poznejša prava svoje hčerke. V tem spisu pove carica, kdo je oče otroka. Brez ovinkov pripoveduje, da je nekega dne opazila na ulici mladega artilerijskega častnika, ki ji je zelo ugajal. Po svojih zaupnikih je zapoveda-la mlademu poročniku, naj pride na sestanek v majhen paviljon njenega dvornega parka; pozneje pa je hodil mladenič v samo palačo. Pri četrtem sestanku se je carica Elizabeta udala častniku. Iz tega razmerja se je rodilo žensko dete. ki je pozneje dobilo ime Klarisa grofica Pineberg, — Katera pa leži sedaj mrtva pred nami in je utonila v vodni celici Petro-pavlov-ske trdnjave. To ime je dobila hčerka carice E-lizabete zato, ker jo je vzel za svojo neki nemški plemič. Mnogih važnih vzrokov jebilo, da so odstranili deklico z dvora in jo spravili v Nemčiji na varno. — Kaj vam je, knez Orlov ? — reče carica Katarina. — Vi se tresete! Tako strašno ste prebledeli! — Ali se morda ne počutite dobro? — Da, da — čutim, kako sem slab--- —■ Tedaj končajmo s tem zanimivim razlaganjem, — vzklikne carica Katarina, — povejte nam razločno in popolnoma enostavno, moj di •agi grof Panin, kako se je imenoval tisti mladi artiljerijski poročnik? Kako se imenuje tisti, ki je bil ljubi>nec pokojne carice Elizabete in oče te Klarise Pineberg, ki je sinoči utonila v vodni celici Petro-pav-lovske trdrtjave? Panin je nekaj trenutkov odlašal s svojim odgovorom, potem pa je dejal s svečanim glasom: SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ praznikov- tam pod slovenskim soncem. Le škoda, da se kaj takega ne more zgoditi večkrat. Naslednje jutro smo napregli zgo daj, ker je bila pot dolga. V Plaza Huineul in še naprej. Kot napovedano, je bila tam maša ob 8 uri, toda naših nihče ni mogel priti. Obiskala sva s Sinigojem Rejeve, toda ker se nama je mudilo v Copahue, zato sva obljubila, da se oglasiva v sredo večer na povratku in se je tako tudi zgodilo. Janez Hladnik CERKVENI VESTNIK 25. febr. Maša na Avellanedi za Antona Umek. Molitve na Paterna-lu. 3. marca Maša na Paternalu za Ivan Roje. Molitve na Paternalu ob 4 uri. Sveti Križev pot je postna molitev. Pravijo nekateri, da je tukaj "vse drugače"... Pa je vseeno isti Bog in ista božja postava. Le cerkvene odredbe so v nekaterih stvareh različne, ker te se vedno ravnajo po krajevnih potrebah. Božje so pa nespremenljive. In med temi božjimi postavami je neobhodna potreba posta, pokore in molitve. Da pa človek razume namen in smisel zemeljskih težav nam je naš Odreše-nik zapustil tudi svoj zgled, in posebno zgled svojega trpljenja- Tisti kristjan, ki ima kaj ljubezni in hvaležnosti do Boga, rad premišljuje in moli sveti križev pot, spomin Kristusovega trpljenja. Vse postne nedelje pri popoldanski molitvi se moli sveti križev pot. Pridite, dragi verniki, da boste s premišljevanjem te molitve razumeli, česar brez križa nihče ne razume prav. Popoldanske molitve se bodo po 1. marcu vršile z začetkom ob 4 uri. Janez Hladnik ALI SI ŽE PRIDO-BIL NOVEGA NAROČNIKA ? Mladinski kotiček Orač Sedem bije, zvon pri farni cerkvi [zazvoni, kmet ustavi vola in pobožno križ [stori. Prav do kože že jesensko sonce peče, kmet si briše znoj, ki mu od čela [teče. i Vola vlečeta z vso silo, sopeta težki), s težkimi nogami grebeta zemljo. Zdaj pa zdaj se biča oster švig [začuje, mlad vol hiti, starejši omaguje. f Vsakokrat, ko brazdo novo plug [zastavlja, kmet iskreno svojo zemljo [blagoslavlja: Res si revna, skopa, a domača gruda, res od nas zahtevaš mnogo truda — ljubša si mi kakor tuja zlata ruda! Jože Mihelčič, Dobrava pri Kropi. STARŠI V PREGOVORIH —Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje. —Kdor matere-zemlje ne časti, ta-njenega sadu vreden ni. —Kdor mater tepe, mu roka usahne. Če vlečeš očeta do raga, bodo tvoji otroci vlekli tebe čez prag. —Kakor ti spoštuješ svoje starše, tako bodo tvoji otroci spoštovali tebe. —Kdor se nad svojimi starši jezi, temu se sreča na vrat obesi. —Kdor staršev ne uboga, ga tepe nadloga. —Kdor staršev v življenju ne spoštuje, jih na grobu objokuje. —Kdor svojim staršem življenje greni, sam srečo pohodi, v nadlogo drvi. —Očeta in mater ne žali, sicer ti sreča uide- MATI POJE Večna, otročiček moj, vigred se ti' smeje, še pozimi sonce ti mlade ude greje. V tvojem srcu polno je nageljnov cvetočih, drobnih ptičkov, murnčkov, v mladi dan pojočih. Angeli zalivajo rože razcvetene, skrbno jih negujejo, v vrtec tvoj vsajene. Enkrat bi še vrtec tak jaz imela rada! Trnje le z bodicami v srcu zdaj me zbada... Peter Leveč, dijak. Uganke Kaj bog ne vidi nikoli in kralj precej redko, a kadar hoče, vidi navaden kmet lahko? (•BSaiiBua iqag) * Telo imam stekleno in v njem kri -— iz srebra. Če vreme je ledeno, kri mi v noge tišči, kadar pa je topleje, vsa v glavo sili mi. (■j^auiouuejj) * Kar naprej teče, vse dni in noči, pa vendarle vedno lepo na miru stoji. (•BJfl) Kdo v cerkev in iz nje po lastni glavi gre? (•niC[A33 A ifíqag) SANJE Sonce božje greje z žarkom zlatim mi obraz, vetre mehko veje — daleč je še zimski mraz! V gošči poje slavček kakor angelček z nebá. — Hvala za pozdravček! duša sladko se smeliljá. Sanje, ah, le sanje..,. Ni dišečega več cvetja, ni pomladi več zelene, ni več slavčkovega petja, ni pod belo brezo mene. Kot usahlo cvetje z néba naletavajo snežinke, burja na uho mi tuli svoje divje žalostinke. Janez, dijak, Mengeš. si lahko vzameš pest dateljnov." Metka si je obliznila usta in poželjivo pogledala dateljne v zaboju. A ni se jih dotaknila. "No, le vzemi, le!" ji je prigovarjal trgovec, ko je videl, kako se obotavlja. "Prosim, dajte mi jih raje vi," je rekla Metka. "Zakaj jih pa nočeš vzeti sama?" se je začudil trgovec. "Zato, ker je vaša roka večja!" se je odrezala Metka. LJUBLJENCI MALE METKE Najrajši mala Metka ima očeta, mamo: oj, da še dolgo ne bi ju dali v črno jamo! Za očkom in za mamo pa mala Metka tudi medvedka kosmatinca iskreno, srčno ljubi. Poglejte jo, kako ga pritiska vroče nase! Ves dan v naročju njenem lenobo leno pase. Ti trije so najdražji zaklad njen na tem svetu. Ob njih se Metka greje kot zlat metuljček v cvetu... SKROMNA DEKLICA Mati je poslala Metko v trgovino. Ko ji je trgovec vse lepo stehtal, je rekel: "No, ker .si tako pridna deklica, Pavliha in krojači Pavlika je romal križem kražem po svetu. Nekega dne je priromal v majhno mesto na deželi. Tam mu je bilo tako všeč, da je sklenil ostati nekaj dni. Nekaj pa Pavlihi v tem mestu le ni bilo všeč. Kadarkoli je šel mimo hiše, v kateri je imel krojaški mojster Škarja svojo delavnico, so se pomočniki norčevali iz njega. Čepeli so na široki deski, s katero so imeli ponoči okno zadelano, podnevi pa so jo poveznili čez dva količa. Pavliha se je zarotil, da se bo nad hudobnimi pomočniki maščeval. Rečeno — storjeno. Neke noči se je Pavliha neopaže-no splazil h krojačevi hiši in podža-gau količa pod oknom. Misill si je: zjutraj se bodo pujski mimogrede drgnili ob količa — in vse skupaj bo zagrmelo na tla. In tako se je tudi zgodilo. Zjutraj so pomočniki, nič hudega sluteč, vstali in se hoteli lotiti dela. Poveznili so desko na količa in sedli nanjo. Tedaj so prikobacali mimo pujski in se začeli drgniti ob količa. Resk! je reklo in pomočniki so se zakotalili z deske na tla. Pavliha, ki je oprezoval za bližnjim vogalom, je priskočil in zakričal: "Ljudje božji, skupaj, skupaj! Poglejte, veter je krojačke odpihnil na tla!" In ljudje so res drveli skupaj in se osramočenim pomočnikom smejali na glas. — Dokazano je in brez dvoma je tudi res, da je bil oče te pokojnice, ki leži tu v postelji, oče tiste Natal-ke, ki je bila hčerka pokojne carice Elizabete — nekdanji artilerijski poročnik Gregor Orlov, poznejši knez Gregor Orlov! Strašen krik je pretresel spalnico. Takoj za tem pa je nekaj zamolklo udarilo ob tla — knez Gregor Orlov je padel na tla poleg postelje. — To mi je žal, — reče carica Katarina zasmehljivo, vsaka njena beseda pa je bila ostra kakor puščica, — zares, zelo žal mi je, kajti če bi bila to vedela prej, bi bila dala to zapoved komu drugemu, — če bi bila le slutila, da je ta upornica vaša hčerka, bi bila poslala koga drugega v Benetke z nalogom, naj jo ujame in pripelje v Rusijo! Pa je zares strašno, če zvabi oče svojega lastnega otroka s prevaro in z zvijačo na krov vojne ladje in jo sam izroči njenim krvnim sovražnikom, še strašnejše pa je, če jo sam pripelje v vodno celico Petro-pav-lovske trdnjave! Proklet je oče, če izroči svojega lastnega otroka njegovim krvnikom! — Strašno! — zaječi knez Gregor Orlov. — To je kruto — strašno — kruto! Orlov se z obema rokama udari po čelu. Potem pa se zgrabi za lase in začne puliti črne, sedaj že malo posive-1 le kodre. — Sedaj vas nečemo motiti v vaši veliki in upravičeni bolesti, moj dragi knez Orlov, — reče carica Katarina, — takoj bomo odšli iz vaše palače. — Ne, nikar se ne dajte motiti, — kar ostanite pri svoji mrtvi hčerki, — temu mrtvemu truplu boste iiheli marsikaj za povedati, tudi odpuščanja ga boste najbržž prosili. Zbogom Orlov, — nadaljuje carica Katarina in stopi h Gregorju Or-lovu, ki je bil popolnoma uničen. — Želim vam, da bi ne jokali preveč ob mrtvem truplu svoje hčerke! Bila bi zares škoda, če bi oslepeli, —• smilili bi se mi, četudi bi izgubili samo eno oko, kakor ga je izgubil Aleksander Potemkin. Katarina se vzravna in ponosuo odide iz sobe. Bila je zadovoljna — uničila je svojega sovražnika. Panin in Subov sta odšla za njo. Gregor Orlov je še slišal, kako so hitro šli skozi obednico, potem pa je vse utihnilo. Sedaj je bil sam s svojo mrtvo hčerko. Okolii n okoli se ni zganila nobena stvarca. In nesrečni oče je zaihtel — stresal se je od krčevitega ihtenja. Jokal je, — črni knez Gregor Orlov je bridko in obupno jokal, da bi se zasmilil trdemu kam!iu. — To je tvoje maščevanje, carica, — vzklikne Gregor Orlov, — maščevala si se, kakor se še nobena žena ni maščevala moškemu, odkar stoji svet. — To je maščevanje, nečloveško, barbarsko in kruto maščevanje, da bi se vsi angeli nebes morali obrniti od strašnega ljudstva. Tako kruto je to maščevanje, da bi se mi ne zdelo prav nič čudno, če bi se v tem trenutku stresla zemlja in bi Bog v svoji sveti jezi uničil podlo človeštvo ! Ha, maščevala si se, uničila si me, — sedaj ležim na tleh in čutim, da si po teni udarcu nebom več opomogel! To je torej življenje, katerega sem tako srečno in ponosno in s tolikimi upi začel? Kaj sem? Morilec svojega lastnega otroka! — To je krona tvojih hudodelstev, mogočni Gregor Orlov, to pa te je istočasno sunilo v najgloblji prépad pekla! Umoril si svojega lastnega otroka ! — Pogubil si lastno kri! — Pohodil si cvetko, katero si vsam vsa- dil! Utonila je v strašni vodni celici Petro-pavlovske trdnjave! — Ha, kako strašna smrt, kako strašna u-soda! Jaz pa — jaz sem vse to zakrivil! Jaz sem jo vrgel v to ostudno ječo, jaz sem jo z zvijačo zvabil na krov vojne ladje — jaz sem jo pripeljal iz solnčne Italije v mrzlo Rusijo, kjer sta prežala nanjo strašna smrt in pogin! To je bila torej naklonjenost, ki sem jo vedno čutil napram tej tuji ženi? — To je bilo torej tisto skrivnostno čuvstvo, ki sem ga vedno čutil, kadar sem pogledal Klarisi Pi-neberg v oči! — Kako je že rekla Katarina: narava se ne da zatajiti'. Narava se ni zatajila! — Govorila je jasno in razumljivo! i Oh, hčerka — hčerka moja! Kaj me glediiš tako strašno s svojimi steklenimi mrtvimi očmi? Kajneda, ti si preklinjala svojega morilca, ko si začutila nad seboj ilovnate, umazane valove prestolne reke Ne-ve? Kajneda, tvoja zadnja misel je bila namenjena človeku, ki te je pahnil v propast in pekel? Zgrabi me, ogenj pekla, — zgrabite me furije prepadov. — odigral sem svojo ulogo na tem svetu! Orlov vstane, potem pa se vrže na truplo svojega otroka. Objel je mrtvo telo svoje hčerke Zagleda se v njene mrtve oči in opazuje plemenite poteze njenega obraza, katere je strašna smrt že skoraj izbrisala. — Mrtva, — mrtva je! — zavpije Gregor Orlov. — Oh hčerka moja, dete moje, — moj edini otrok, — zakaj te nisem prej našel, zakaj nisem prej odkril, da se pretaka po tvojih žilah moja kri! ? Oh, prekleta narava, kako kruto in peklensko si se igrala z menoj. — Kaznovala si me s slepoto, postal sem krvnik svoje lastne hčerke! Prokleta bodi, tisočkrat prokleta! Pa pripovedujejo ljudje, da obstoja glas narave, — da pripoveduje človeku srce, kdo mu je blizu. — Vse to ni res, — vse to je laž, — podla laž! Narava ni dobra, — ona je hudobna, škodoželjna! — Narava loči ljudi, namesto da bi jih družila! Knez Gregor Orlov se je zopet zagledal v ptekrasni obraz svoje hčerke, na katerem se je še vedno zrcalila izredna lepota in sladka dra-žest. — Da, carica se mi je strašno maščevala, — je zavpil Orlov, — to je bilo maščevanje, kakršnega si more izmisliti samo ena ženska na vsem svetu, ta ženska pa se imenuje carica Katarina ! Kako se mu je rogala s tem, da je položila njegovo mrtvo hčerko in začel kakor neumen poljubljati ravno v tisto posteljo, v kateri jo njen mrzli obraz. ! carica Katarina tako mnogokrat le- '— Oprosti mi! — zaječi knez Gre- žala sama v njegovem naročju, gor Orlov, vroče solze pa so polže- Orlov vstane, — po sobi se je opo-le po njegovi črni bradi. — Oprosti tekal, kakor da bi bil pijan. mi, hčerka moja, oprosti mi, če mij " , y! -- U:1...... moreš, otrok moj! Ti si srečna, sedaj si se umirila, — sedaj si mrtva, — nisi več na tem svetu, — mene pa še čaka strašna odločitev! — Oh, jaz sem še tisočkrat nesrečnejši od tebe! Knez Gregor Orlov prime njene mrzle in otrplo roke. V palači je bilo vse tiho. Orlov je prisluškoval. Ali je carica že odšla z grofom Pa-ninom in z majorjem Subovom? Ali pa se morda še nahaja v palači? Oh, kako je bilo njemu to sedaj vseeno! — Sedaj mu ni bilo več na tem, da bi se izpraševal, če si je zopet pridobil Katarinino naklonje- nost ali ne. Naj vlada Rusiji Subov, — naj bo Aleksander Potemkin tudi v naprej njen miljenec, — naj ima dvajset ljubimcev, če hoče, njemu je bilo to sedaj pooplnoma vseeno! Gregor Orlov se glasno zasmeje, ko se je spomnil, kako je bil še pred nekoliko urami ljubosumen. Sedaj se je čutil uničenega in izgubljenega, — včeraj je bil še veseljak, popival je in se šalil, danes pa je bil najnesrečnejši človek v Rusi- Knez Gregor se vrne k postelji, zopet se zagleda v obraz svoje mrtve hčerke in bridko zaihti. — Hčerka moja, — hčerka moja, jaz sem te umoril! — vzklikne Gregor Orlov nežno. Ko pa se je spomnil na to, da bi bilo lahko vse drugače, če bi bil Klariso ob pravem času spoznal, je skoraj znorel, — tako težko mu je bilo pri srcu. Sedaj je vedel, kakšno hrepenenje mu je polnilo srce, sedaj mu je bilo jasno, zakaj ni nikdar mogel najti miru. Pogrešal je ljubezen, pravo in iskreno ljubezen otroka; lahko bi jo bil imel, pa je bil sam kriv, da jo je izgubil. Gregor Orlov stisne pest in se udari z njo po čelu, kakor da bi si hotel s tem udarcem razbiti lobanjo. Oh, mar ni delal kakor največji podlež, kakor najbolj brezvesten lopov. Ležal je ob nogah te carice, pro' sjačil je za njeno ljubezen, prizadeval si je, da bi si osvojil njeno srce> hotel je"vladati njeni muhavosti i11 streči njenim željam. Potem pa — živel je in ljubil n® tisoče in tisoče blodnic, ljubil ic najlepše žene države, vsako je hotel imenovati svojo, za svojega troka pa ni skrbel. (Nadaljevanje prihodnjič)