rTilTlli ME ^AS! 'Lo DELOVNEGA kolektiva sozd iskra Števhka 34 ! -»tc XXII — 3. september 1983 JOŽNOSTI RAZVOJA V Prihodnjem letu V mesecu septembru bo v SOZD Iskra živabiseje steke! proces priprave Pisna za leto 1984 na vseh nivojih od TOZD do SOZD. Ob tem pa se seveda Postavlja osnovno vprašanje okoli izhodišč in prognoz gospodarskih gibanj tako v domovini kol tudi v hipni. .e,o 1983 se je prevesilo v drugo po- C-Za nami so polletni rezultati po-tMj a’ ki sicer ponekod odstopajo od k," °vanih gibanj vendar smo z njimi t4o 0 zadovoljni, glede na čedalje bolj d0^„rene pogoje gospodarjenja tako ^ kot tudi v tujini. jj^čilno bilančne težave, ki so posle-pr neodgovornega zadolževanja v pr;,'f;kl°sti, v letu 1983 z vso resnostjo s,vl'5kajo na jugoslovansko gospodar-tij0 in skupaj s čedalje grozečo hotra-Hj Nelikvidnostjo povzročajo zastoje dJ^jrazlienejših segmentih gospodar- k|ada dejavnosti. V takih razmerah se sttj -z.ateka k čedalje večjemu adrnini-i,e anju pri čemer pa često žanje več UsPehov kot pa obratno. s^b sprejemanju plana za leto 1983 K.,., tli Driča obsežnemu iite .^tnjših zakonov, sprememb in l0|ikb (°koli 160), ki naj bi zagotovili |t6j °n toliko stabilne pogoje gospodar-80 ^' Dogodkiu letošnjem letu nespor-j,a ^ejo na to, da administracija ni v k!jXu zdržati tako široke tronte, da pa fc b neuspehu zelo stežka pristaja na t(X' v°’ da gospodarstvo vendarle sledi L Omskim zakonitostim in da prene-Ittr V ad|Tiinistrativni ukrep pomeni ob ^ le motnjo. danost gospodarskega trenutka ne-na ^no prispeva k temu, da še nimamo L^otogo vsaj delovnih osnutkov cij0 k'j za leto 1984, tako za federa-fc ‘;ot tudi republiko.' Osnovna izho-pr(,a razvoja v letu 1984 ležijo namreč sij ?v,Sem na pogojih zunanje likvidno-Cave, pri čemer pa še niso zaklju-tlo|o VSa Pogajanja o reprogramiranju °0v tn najemu novih kreditov. |t. ^edanjj razvoj Iskre, ki je v svo-^7-letnem obstoju dosegla nedvo-ii, " '(nitke uspehe in zrasla v moderen $v0 .'k poslovni sistem, ki prerašča s p itali proizvodnimi potenciali okvire V|jj *? širše domovine ter se mora zato oui Ucevvati v mednarodno delitev dela, j. goča dokaj samostojno oceno go-Ita arskih gibanj, tako do konca leta jv0. kot tudi v letu 1984. V svojem ra-ijejla Se ima Iskra zahvaliti predvsem t9|a Vu- da je plane razvoja vselej bazi-fej,. na lastnih ocenah gospodarskih gi-SvJ. .°lja,katerega sestavni del je bila s tir,i"?1 poslovnimi in družbeno eko-msktmi vezmi. Jov uspeh {slavcev ^elemaflke- Nntrala 2000/20 ^^P^tniški dnevi so za nami in s po-lovnj1]0 Vnemo smo se lotili novih de-iflr ‘ na!°g. Delavci TOZD Raziskave siSje^.0j in Zasebni telekomunikacijski Ncn Se .^e .iahko pohvalijo s prvim iPotniškim delovnim dosežkom: la|nj Ucil‘ 50 delo in testiranje na digi-telefonski centrali SI skj ki je namenjena Ljubljan- nki v Ljubljani. CVala SI 2000—020 je del Si- ceo, i skra 2000 in je prva digitalna kot’ razv'ta v Jugoslaviji. Osem Venio, centrala istega tipa že .mesecev uspešno deluje v Tele-^'/nključili smo jo eksperimen-ijah ’ ?a k' doma in ob lastnih izkuš-rav'** nicne pomanjkljivosti, ki ^Ika a^° oir°ško dobo vsakega iz- Crala. k' jo vidimo na sliki, pa je It n Pe^n( preizkusni dobi in testiranju Nitneniena prvemu kupcu. Nanjo je iov y P^ključiti skoraj 800 naročni-Wo Prosiorih Ljubljanske banke jo P°staviii te dni. Kazimir Mohar priča obsežnemu spisku naj- Na podlagi nekaterih delovnih gradiv za pripravo resolucij za leto 1984, analiz s področja gibanja cen do konča leta 1983 in piana dolgoročne ekonomske stabilizacije lahko podamo osnovno oceno nekaterih parametrov družbeno ekonomskega razvoja okolja, kar nam bo lahko služilo kot orientacija pri pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 kakor tudi planov DO in TOZD. Resolucija za 'teto 1983 je za Jugoslavijo predvidela 1 % rast družbenega proizvoda ob inflaciji, ki ne bi presegla 20%. Podobno je tudi resolucija za Slovenijo predvidela " 1,5 % rast družbenega proizvoda ob podobni predpostavki inflacije. Polletni rezultati v celoti odstopajo od načrtovanih gibanj saj je prisotna stagnacija družbenega proizvoda in znatno višja inflacija.. Ocena do konca leta podaja za Jugoslavijo padec družbenega proizvoda za 1,5% in eno naj višjih por vojnih inflacij nekje med 40 in 50%. Pri tem bi Sloveniji uspelo obdržati realno vrednost svojega družbenega proizvoda v primerjavi z letom 1982 in tudi pozitivno rast industrijske proizvodnje. Iskra bo na osnovi dosedanjih razvojnih gibanj in polletnih rezultatov predvidoma v letu 1983 dosegla kar 6% rast proizvodnje (po metodologiji Zavoda za statistiko), kar nekako ustreza 18 % rasti proizvodnje po stalnih cenah iz leta 1980. Razkorak med obema podatkoma je predvsem posledica prave »poplave novih izdelkov«, ki se sproži vselej, ko smo priča administrativni zamrznitvi cen s čimer pa se v evidenco r tst! proizvodnje vriva tudi del inflacije. Na področju pridobivanja in delitve dohodka lahko zato pričakujemo boljše rezultate kot pa planirane in to v povprečju za 4 db 14%. Zunanjetrgovinska menjava se odvi ja na eni strani pod neugodnimi pogoji mednarodnih tržišč na drugi strani pa ob nenehnih restrikcijah pri uvozu repromateriaia in težavah domače nabave. Tako predvidevamo, da bo celotni plan izvoza realiziran v višini okoli 94 % letnega programa pri čemer pa bo realizacija konvertibilnega izvoza znatno boljša in to nekaj nad 96 %. V primerjavi z letom 1982 bi tako celotni izvoz porastel upoštevaje tudi valutne spremembe za 28 % in konvertibilni kar za 35 %. Posledice administrativnega omejevanja uvoza pa se kažejo v 77 %—ni izpolnitvi planiranega uvoza s čimer pa po ocenah prihajamo v fazo, ko bo nadaljnje zaviranje uvoza repromateriaia direktno vplivalo na padec proizvodnje, Skrajno neugodno je področje investicij, ki bodo v letu 1983 komaj kaj večje kot leto prej. Ocenjujemo, da je njihov realni padec med 30 in 40 %, kar bo dolgoročno izredno slabo vplivalo na razvoj Iskre, ki kot elektronska industrija ne more in ne sme zaostajati za razvojem sorodnih industrij v svetu. Gospodarski razvoj Jugoslavije bo v letu 1984 ponovno v celoti podrejen zunanjim likvidnostnim problemom saj zapade v plačilo 5,2 mrd US dolarja dolga (tako glavnica kot obresti) Ob tem pa se predvideva ponovno najetje kreditov v višini 2, i mrd US dolarja Iz tega sledi da bi morali na konvertibilno področje spet izvoziti na 20 % več ali 8,4 mrd US dolarjev v in v celoti za 18 % več ali 12,4 mrd US dolarjev. Z upoštevanjem vseh ostalih virov prilivov kot so turizem, usluge in nakazila zdomcev bi tako po predvidevanjih materialov, ki so nam bili za oceno na razpolago lahko zagotovili za 15 % večji uvoz re-promaterialov in opreme. (Nadaljevanje na 2. strani) riSliiiS Na stiki: skupina delavcev in strokovnjakov iz TOZD RR in ZTS, ki je zaključila testiranje nove centrale, katero lahko vidimo v ozadju. V Iskri Commerce se zaloge in terjatve še povečujejo O uspešnem poslovanju Iskrine delovne organizacije skupnega pomena— Iskre Commerce v letošnjem leto smo že obširno poročali. Kljub izredno zadovoljivim rezultatom pa se je ta, nekaj več kot 2000-Članski kolektiv, v letošnjem prvem polletju srečeval tudi s številni mi problemi, med š mm sta bili vprašanji zalog in terjatev poleg izvoznih in uvoznih prizadevanj med najbolj aktualnimi. Vseh neto zalog trgovskega blaga in materiala je imela Iskra Commerce v prvem polletju za skoraj milijardo dinarjev. točneje za 988,8 milijonov dinarjev. Ta vsota je za 5 odstotkov višja, kot ob koncu prvega trimesečja. Najbolj so se povečale zaloge materiala, kjer prednjači temeljna organizacija Zunanji trg. Pri gotovih izdelkih so imeli največji porast v regionalnih skladiščih , d očim se je stanje pri domači nabavi celo zmanjšalo, in sicer za 15 odstotkov. Nič manjši problem pa niso za Iskro Commerce terjatve do kupcev Iskrinih izdelkov. Skupne terjatve so bile oT koncu junija celo za 90% višje od načrtovanih in za 9% višje kot zadnjega dne letošnjega marca. Terjatve znašajo 5.340 milijonov dinarjev. Največ ji dolžniki so kupci v tujini, saj odpada nan je 89% vseh terjatev in zna- šajo več kot 4.752 milijonov dinarjev. Letos so se povečale predvsem, terjatve iz redne prodaje, medtem ko je zanimivo, da so se zmanjšale terjatve do Iskrinih kooperantov v tujini, oziroma posrednikov za izvoz. V zvezi s tujimi dolžniki naj še povemo, da Iskra Commerce vlaga ogromno naporov prav v izterjavo, kljub temu pa se še vedno ne morem pohvaliti z dobro likvidnostjo, kar pa je z redkimi izjemami že kar naša tradicionalna bolezen. V letošnjem letu so se iz meseca v mesec povečevale tudi terjatve do domačih kupcev: ob koncu junija so bile za 11 % višje kot ob koncu marca. Poslabšanje dinarske likvidnosti in povečanje obsega dolžniško—kupniških razmerij ima svoj vzrok tudi v ukrepih kreditno-denarne politike. LD S slavja v Črmošnjioah. 40-letnica »Partizanskih delavnic 99 d « Ob pomembnem jubileju, 40-letnici ustanovitve Partizanskih radiodelavnic 99 d in delavnic VII korpusa NOV so se borci zbrali v soboto, 27. 08. 83, na srečanju v zibelki partizanske »industrije«, v Črmošnjicah. Kijub pomembnosti jubileja so pripravili skromno, vendar tovariško srečanje. na katerem so članom delavnic podelili spominske značke. Značke pa so prejele tudi domicilne delovne orga- nizacije — PTT, Iskra in RTV ter mladinski pohodni odred »Partizanske delavnice 99 d, ki ohranja in razvija revo-, lucionarne tradicije NOV ter prenaša na mlade bogato izročilo in izkušnje socialistične revolucije. Po končanem uradnem delu srečanja pa so borci in ostali udeleženci srečanja v prijetnem pogovoru obujali spomine na težke, vendar pomembne dogodke NOi.t. Avguštin Ciuha TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Za boljše dosežke nikomur ni žal naporov Gospodarjenje v naših temeljnih organizacijah postaja zaradi vse ostrejših domačih in svetovnih gospodarskih razmer vse zahtevnejše; doseganje boljših poslovnih učinkov že dolgo ni več zgolj žeija, temveč nuja, ki obvezuje prav vse delavce v združenem delu. Pri tem pa nam je vseskozi pred očmi vodilo, da se moramo v prvi vrsti opreti na lastne sile — tudi solidarnostno. Na primer tako kot v Železnikih kjer so sc odločili za štiri akdje, s katerimi naj bi izboljšali rezultate poslovanja in okrepili duh tovarištva v kolektivu, ki šteje že preko 900 članov. namreč, da mora sleherni režijski delavec do konca letošnjega leta opraviti šest delovnih dni »produktivnega« dela — dela v proizvodnji torej. To pomeni, da bo do konca letošnjega leta v proizvodnih prostorih poprečno 25 ljudi več kot običajno, kar bo bistveno izboljšalo možnosti za jpocenitev poslovanja in povečanje proizvodnega obsega. Režijski delavci pa v proizvodnji ne bodo delali kakor bo pač naneslo, temveč bodo morali svoje delo organizirati, tako da nobena služba v tovarni ne bo delovala okrnjeno. Iz vsakega oddelka bo torej istočasno lahko odsotnih le toliko delavcev, kolikor bo nemoteno delo te službe še lahko dopuščalo. Vzroki za pričetek naštetih akcij so dobro pretehtani. Poleg trdne odločitve, da nadomestijo večino izgubljenega » v ega letošnjega polletja, so letos pridobili več izvoznih naročil kot so sprva predvidevali. Zaradi nenehnega razpiranja Škarij med cenami reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov, ki jih v tej tovarni proizvajajo, so prisiljeni kolikor je le mogoče poceniti proizvodnjo, sicer se utegne ob koncu leta poslovni rezultat odraziti v rdečih številkah. Vse te akcije pa je možno pripraviti zgolj takrat, ko je na voljo dovolj potrebnih 'repromateria-lov. Teh se je sedaj nabralo dovolj, da proizvodnja končno normalno steče. Upati pa je seveda treba, da kritičnih materialov (železne pločevine, aluminija) ne bo primanjkovalo tudi v bodočih mesecih, sicer učinek akcij ne bo tak kot so predvidevali. Stane Fleischman V skladiščih Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih so se pričele nabirati znatne zaloge nesortiraniii materialov in polizdelkov za gospodinjske aparate, ki so močno bremenile finančne tokove in s ' tem zmanjševale možnosti za racionalno in poceni poslovanje. V prvem polletju pa je bolj kot kdajkoli tudi primanjkovalo določenih materialov iz katerih izdelujejo elektromotorje. Posledica je bila, da so morali marsikatero naročilo — tudi izvozno — bodisi zavrniti bodisi niso mogli spoštovati dogovorjenih dobavnih rokov. To bodo skušali zdaj nadoknaditi, saj se je med kolektivnimi dopusti nabralo nekaj več reprodukcijskih materialov, ki jih bodo. nemudoma tudi uporabili. Zgolj z delavci, ki vedno delajo pri montaži, pa to ne bi bilo možno, zato so se odločili za štiri akcije, ki naj bi pripomogle k čimprejšnjemu normaliziranju razmer v tovarni (kjer vse doslej proizvodnja zaradi nenehnih motenj pri' dobavljanju materialov ni mogla steči tako, kot bi morala). Že v petek, 19. avgusta, je popoldanska (druga) izmena udarniško podaljšala delo še za eno izmeno. Tak način dela bo obveljal tudi v prihodnjih petkih. Druga akcija bo tekla ob sobotah, ki bodo do konca leta delovne (za produktivno delo) brez izjeme — stroji se bodo torej vrteli šest dni na teden. Od 22. avgusta naprej se je pridružilo tovarišem v montažnem oddelku 15 režijskih delavcev. Tam bodo ostali mesec dni. V zadnji akciji, četrti po vrsti, pa bodo sodelovali prav vsi režijski delavci. Dogovorjeno je l< zti lek, ki kaže pi hi dnošl Med Iskrine naprave, ki so se v preteklosti potrdile kot izredno uspešne tako po tehničnih zmogljivostih kot po tržni zanimivosti, sodita prav gotovo tudi sprejemno-oddajni postaji RT-20-TC6 in RT-1-T4. Več kot 5500 prvih in 3500 drugih so že naredili v zadnjih 13 letih ter s tem številom daleč presegli pričakovanja, vsaj »lede na običajno maloserijsko proizvodnjo tovrstnih naprav in na relativno majhno jugoslovansko tržišče. Več o teh napravah smo izvedeli od Franca Bogataja, vodje proizvodnje radijskih zvez v Horjulu, luže od vsega začetka sodeluje v njihovi proizvodnji. Kaj nam lahke poveste o spreje-mno-oddajnima postajama? Predvsem velja omeniti dokajšno število doslej narejenih. Od leta 1970, ko smo začeli z njihovo serijsko proizvodnjo smo namreč že naredili več kot 5500 RT-20-TC in 3500 RT-1-T4. Kupci so predvsem namenski uporabniki kot tudi gospodarske organizacije, obramba proti toči, protijiožama obramba, itd. Prednosti teh naprav so predvsem velik domet in zelo zanesljivo delovanje. Zlasti slednje se je v vseh teh letih potrdilo, saj je število tistih, ki pri- dejo letno na servisiranje manjše od 5% kar je glede na težke pogoje dela na terenu in v primerjavi z ostalimi tovrstnimi napravami, zelo malo. Vse to ima tudi za posledico, da je kljub njihovi že trinajstletni proizvodnji na tržišču še vedno dovolj zanimanja zanje. Sicer pa najbolje, da ju kar predstavim: RT-20-TC6 je 20W sprejemno-oddajna postaja, namenjena radio-te-lefonskim pogovorom na razdalji od 50 do 150 km, pri čemer dela po principu (Nadaljevanje na 3. strani) MOŽNOSTI RAZVOJA ¥ PRIHODNJEM LETU (Nadaljevanje s 1. strani) Poseben poudarek bi bi! podan uvozu repromateriala iz konvertibilnega področja, ki bi lahko porastel za 17 % s čimer bi si v Jugoslaviji zagotovili za 2 % višjo rast industrijske proizvodnje. To je nujno potrebno, da se formirajo zadostni blagovni fondi za izvoz in da se istočasno ne osiromaši domače tržišče do take mere, da bi mu grozil popolen razpad. Takim tendencam smo namreč priče v razvoju nekaj zadnjih let in kvarno vplivajo na celoten razvojdružbeno ekonomskih odnosov znotraj države. Velik poudarek bo v letu 1984 dan tudi kmetijstvu, ki bi moralo postopoma postati pomemben izvoznik in istočasno tudi zagotoviti polno oskrbljenost jugoslovanskega tržišča. Glede na to, da je bila pretirana investicijska poraba v Jugoslaviji eden glavnih virov inflacije, se tudi v letu 1984 predvideva na tem področju restriktivna politika, tako da bi naložbe realno ponovno padle za 3 % s čimer bi se tudi njihov delež v družbenem produktu znižal na 23%. Predvidena je večja selektivnot, ki pa je namenjena predvsem energetiki in kmetijstvu zanemarja pa na žalost Izvozno gospodarstvo. Brezposelnost, ki v Jugoslaviji s svojimi pojavnimi in regionalnimi oblikami postaja viden problem, je narekovala smele načrte zaposlovanja, ki naj bi v letu 1984 porastlo kar za 3 %. Seveda pa se bo to področje podrobneje razčlenilo še v republiških planih pri čemer lahko pričakujemo, da v Sloveniji ne bomo priče tako visokim indeksom pri zaposlovanju. Tako začrtana konstrukcija materialnih okvirov razvoja Jugoslavije za leto 1984 pa seveda daje tudi vrsto drugih predpostavk in zahtevo po najrazličnejših ukrepih, ki naj bi tak razvoj omogočili. Tako bodo cene po predvidevanjih rastle med 22 in 25 %. K temu se bodo po že ustaljenem mehanizmu ravnale obresti in tečaj dinarja. Na področju cen se predvideva za 10—15 % hitrejša rast cen energije in osnovnih kovin (črna in barvna metalurgija). Tudi kreditno monetarna politika bo zavirala rast denarne mase in to vsaj 6 indeksnih točk za rastjo družbenega produkta. Ekonomski odnosi s tujino naj bi bili podrejeni predvsem pospeševanju izvoza za kar bi poskrbeli tudi s kreditiranjem, rednim plačevanjem stimulacij itd. Na domačem tržišču bo predvidoma kljub visoki rasti proizvodnje potrebno varčevanje in racionalizacija posameznih vrst blaga. . Gospodarsko aktivnost pa naj bi v letu 1984 vzpodbujala tudi povečana akumulativnost gospodarstva, ki bi jo med drugim dosegli tudi z zmanjšanjem deleža splošne in skupne porabe v delitvi dohodka za 0,6 indeksno točke in zmanjšanjem deleža osebnih dohodkov v delitvi dohodka za 1,2 indeksne točke. Pri pripravi planov v SOZD Iskra za leto 1984 se nam tako kot mnogokrat v preteklosti postavlja vprašanje realnosti resolucijskih predpostavk, ki praviloma ne upoštevajo v zadostni meri ekonomskih zakonitosti in bazirajo na »željenih rezultatih« delovanja »dogovornega gospodarskega sistema«. Ocena, ki zahteva ponovno visoko rast izvoza, je nedvomno realna, saj jo pogojuje zunanja zadolženost države. Vračilo dolgov pomeni odliv akumulacije v tujino, ki pa jo bodo nekateri zaradi svojih eksistenčnih problemov prisiljeni nadomeščati z višjimi cenami na domačem trgu. Velik izvoz in omejevan uvoz bosta pravgotovo nadaljevala že več let prisotno padanje ponudbe na domačem trgu in s tem pritiskala na rast cen. V takih pogojih pa je predpostavka, da se bo inflacija gibala v okvirjih 22 do 25 % nevzdržna. V preteklih letih n.pr. od leta 1975 pa do 1983 nam nikoli ni uspelo, da bi inflacijo znižali za več kot 10 indeksnih točk in to kljub večkratni zamrznitvi cen. Zaradi tega lahko smatramo inflacijo, ki bi se v letu 1984 gibala okoli 30 % za velik uspeh in prispevek k stabilizaciji pogojev gospodarjenja. S tem pa so seveda podane tudi nekatere osnove delovanja kreditno monetarnega sistema in gibanje tečaja dinarja v letu 1984. Še nadalje predvidena politika dragih kreditov bo zahtevala zaradi grožnje notranje nelikvidnosti pravgotovo povečanje akumulacije gospodarstva. Le-to pa lahko pričakujemo v prerazdelitvi delitve dohodka, kar bo imelo za posledico predvsem ponovno zaviranje rasti osebnih dohodkov in le v neznatni meri ostale porabe. Plan izvajanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki je bil v juliju 1983 predložen skupščini Jugoslavije predvideva celo vrsto novih zakonov, uredb in analiz iti to samo v tem letu 79. Veliko vprašanje je, ali bo vse to že vplivalo na pogoje gospodarjenja v letu 1984. Težave z zveznim proračunom dajejd slutiti, da se bo to dogodilo vsaj na porečju davkov in najrazličnejših prispevkov. Če nekoliko posplošimo vsa dogajanja tekom leta 1983 in napovedan spisek ukrepov, zakonov itd. za leto 1984 pravzaprav lahko z dokajšnjo točnostjo ugotovimo, da postaja tak način urejanja gospodarstva pri nas že praksa. Pred sprejemom resolucije namreč vselej sprejmemo kopico ukrepov, ob prvem trimesečju ugotavljamo odstope nato ob polovici leta na hitro določimo korekcije in tako smo spet pri novi resoluciji. Nekaj let zapored je glavna dominanta razvoja Jugoslavije izvoz, vračilo kreditov v inozemstvo in postopno zaostajanje gospodarske aktivnosti. Leto 1984 se torej v grobem ne bo bistveno razlikovalo od leta 1983 le, da lahko pričakujemo še nekoliko počasnejšo rast, ki jo bodo pogojevala predvsem gospodarska neskladja na domačem trgu, težave v preskrbi z repromateriali, . neiikvidpost, razna omejevanja potrošnje itd. V takih pogojih lahko ISKRA še vedno ohrani zaradi specifičnosti svoje ponudbe pozitivno rast in to predvsem s povečanjem izvoza. Če upoštevamo dosežene izvozne rezultate v obdobju 1981 do 1983 potem mora izvoz v letu 1984 znašati vsaj 290 mio US dolarjev ali za okoli 26 % več kot v letu prej, da bi uspešno izpolnili obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985. Pri tem ' i zaradi $ zagotavljanja uvoza moral znatno rasti tudi izvoz na konvertibilno področje, ki naj bi dbsegeF vsaj V65 mio US dolarjev. Ker bo proizvodnja v letu 1984 še vedno limitirana z možnostmi uvoza repromateriala, pa tudi nabave na domačem trgu, bi si morali zagotoviti postopno rast uvoza ob hkrati okrepljenih akcijah za nadomeščanje uvoznih materialov z domačimi. t S preskrbljenostjo proizvodnje s surovinami in repromateriali na nivoju leta 1983 bi z nadaljnjo spremembo strukture proizvodnje v smeri izdelkov z večjo stopnjo predelave lahko v letu 1984 predvidoma realizirali 19% rast proizvodnje (po cenah iz leta 1980). Tako bi se rast proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo po evidenci Zavoda za statistiko gibala nekje med 5 in 6 %. Ob tem seveda nominalno rast v znatni meri določa višina inflacije, tako da lahko glede na predhodne predpostavke pričakujemo rast celotnega prihodka za SOZD Iskra na nivoju 34 %, dohodka na 33 % in osebnih dohodkov na 28 %. S tem bi slednji realno zaostajali le .za nekaj odstotkov s čimer bi se vsaj delno ublažilo njihovo nekajletno izdatno nazadovanje. Zagotoviti bi bilo potrebno več investicij predvsem za izvozne programe in to minimalno za 20% več kot v letu 1983. S tem bi realno zaostajanje zmanjšali na 10% in ustvariti postopne pogoje za ponovno oživitev investicijske dejavnosti, ki bi morala Iskri zagotoviti kontinuirano konkurenčno sposobnost predvsem na tujih trgih. iiihoVoved vrnitve v domovino. (Vzkliki: Tako ye! Živela!) Žene Jugoslavije bodo dale vse svoje moči, moči trdnega in zavestnega borca, da vam pomagajo pri graditvi nove, svobodne in demokratične Jugoslavije. (Ploskanje). Prav s takšnim poletom, tovariši in tovarišice svetniki, s kakršnim so naše žene pomagale izoblikovati svojo osvobodilno armado, svojo narodnoosvobodilno vojsko, da bi rešile narode Jugoslavije pred propadom, da bi osvobajala in končno osvobodila vse narode .Jugoslavije, prav s takšnim žarom, z isto močjo, bodo pomagale tudi AVNOJ, da bo zagotovil pravice narodov, pravice, ki jih je izbojevala narodnoosvobodilna armada, da jih bo razširil in ohranil pred sovražnimi—političnimi prevaranti in reakcionarji doma in v tujini. (Ploskanje). Predsednik dr. Ivan Ribar: V imenu SKOJ bo govoril tovariš Mihailo Švabid. (Burno ploskanje). Mihailo Švabič (Srbija): Tovariši in tovarišice, pozdravljam vas v imenu Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki jo je njena partija izšolala v ljubezni, v brezmejni ljubezni do svobode in svoje domovine. (Ploskanje.) Od prvih dni, od prvega trenutka, ko r s šistični škorenj zagazil v našo domovin0’, je naša zveza dvignila in popeljala vs0°snj mladino v veliko osvobodilno vojsko,v ‘ rodnoosvobodilni boj in v dveh letih in n doba neštete žrtve na oltar svobode n domovine. Tovariši, SKOJ je v surovi šoli v°P častno opravil izpit. SKOJ ni v nobenem1 nutku obžaloval ne krvi in ne žrtev, m bilo žal, da bi dal vse, kar mora, vse kar1, za zmago, za boljše življenje in srečneP prihodnost mladega rodu Jugoslavije in v-narodov Jugoslavije. (Ploskanje.) ■: Zveza komunistične mladine Jugosl-“v ■' je bila nosilka teženj, nosilka bratstv^( enotnosti jugoslovanske mladine. V vS? tem času je Zveza komunistične mladine goslavije dala številne svoje člane v voj** mnogi člani se borijo na fronti in delajo)' ledju. Mi, mladi protifašisti na tem zh° predstavnikov narodov Jugoslavije V^,. gamo svojemu ljudstvu, da ne bomo odlo3 puške, dokler ne uničimo še poslednji okupatorja in izdajalca naše domcvl1’ (Ploskanje.) Prisegamo, da bomo dali , sile na voljo naši narodnoosvobodilni vo))’1 AVNOJ in vrhovnemu štabu. (PloskanT Tovariši, nocoj vam moram sporočit'’ lostno vest. V tej naši veliki osvobou^ vojni smo izgubili mnogo naših članov. ^ davno pa nas je prizadela izguba, težja vseh dosedanjih, izgubili smo voditelja m . dine Jugoslavije, sekretarja in voduf1 mladinske protifašistične zveze. Svoje 1 Ijenje je položil na oltar svobode naših dov. Tovariši, tovariš Ivo Ribar, naš U0^ G sekretar je polnih sedem let vodil . zvezo. V sedmih letih, še v ilegalnih tez* dneh zaporov in ječ, mu je uspelo, daj združil mladino, jo vzgojil, ojeklenil in uC. stil in v dneh zloma bivše Jugoslavije s*°P na čelo naše mladine. Tovariš Ivo Ribar" je učil neizmerno ljubiti svobodo naših j rodov. Učil nas je tudi, da iz vsega sr63.1^ vse duše sovražimo sovražnike, izdaj3; , podle strahopetce, ki soizdajaliin pot'! de; akf! icd6 doVi kže eg3, Jeno ore' aflia ešn" Faflf' ilP11 i, j; ;zijv jvef ivin11 i kn' 'bdi loie« \6 ajefr o> vns; inpi s voj«' :mlrč' ni ^ arif čne? nv^ sl3vli; ,$va111 vse1" ineJl1' ojs*0' ov^ zbor11 1)0 kibernetika 1*0 dobrem delu dobri rezultati Gospodarska gibanja v Jugoslaviji in v svetu so izrazito neugodna. Zato živimo in delamo v okoliščinah, ki občutno zavirajo naša proizvodna in izvozna prizadevanja. Naša stvarnost je polna negotovosti. V zadnjih dneh smo ocenjevali dosežene rezultate v prvi poloviti leta in se dogovorili kako jih bomo do konca leta izboljšali. O tem je v intervjidu spregovoril tudi glavni direktor delovne organizacije Iskra Kibernetika dipl. inž. Peter Kobal. j Vodenje organizacije združenega v sedanjih razmerah je vse boj ^tevno in naporno delo. Ali menite, čJ.Fno ob pogojih, na katere nimamo izkoristiti možnosti za uspešne klovne rezultate? Pogoji gospodarjenja se res za-d^ujejo. V združenem delu nas moti, t družbeni ukrepi za razreševanje teh aznter nimajo neke rdeče niti. Zato ^amo občutka, da smo del nalog že .Uničili in se približali ciljem. Preveč ^Jcatkoročnih ukrepov. Tako na pri-rer občutimo veliko negotovost ozi-v0rna netočnost podatkov o delu kon-^ibilnega deviznega priliva, s kate-.j11 bomo razpolagali v prihodnje. Lastno pričakovati, da se bo ta odsto-> gibal od 29 navzgor, nakar smo na voljo 56 odstotkov ustvarje-deviz, tako kot v letošnjem prvem vnetju. Sedaj pa spet pričakujemo lanjše razpolagalne pravice. «daiecčnŠ^ vhodnih repromaterialov, katerih . Pravd1, ^astt ne v smislu izko- og^^a bržkone neredna (pogojena z našo malomarnostjo, premajhno z zetostjo ali slabšo sposobnostjo dor čih dobaviteljev in proizvajalcev), Peter Kobal Sčanja notranjih možnosti. Teh je ve-jv0- Bolj zavzeto in skrbno bi morali adrtovati, zagotoviti bi bilo treba ra-^nalnejšo uporabo repromateriala in ‘“oranje delavcev raznih temeljnih ftpnizacij na delih proizvodnje, ki jo prodajamo v tujino, je še vedno gorelo. Za - j •!.- ^hno izrabo delovnega časa, orga- >i laže gorelo. Zato moralno v' prihodnjih jjdobjih še marsikaj narediti za boljše 1'p0rifčanje elementov gospodarjenja ^reditev potrebnih sistemskih re- ^ Posebej moram izpostaviti, da so delavci nekaterih tovarn zelo uspeš-0? lotili izpolnjevanja proizvodnih °veznosti, zlasti na področju proiz-t°dnje za izvoz. V posameznih okoljih celo režijski delavci pridružujejo zvalim in v popoldanskem ter pros-^ času skušajo izpolniti zastavljene I l°ge. Po njih bi se morali zgledovati ttdi v drugih tovarnah, kjer te nuj-°sti Še niso dojeli. in dogovor . Upoštevati je treba, da se gospo-razmere niso izboljšale in da se rfadi resnih moteiq lahko še poslab-/J®- Vse poglavitne težave se bodo javljale. Potrebno bo mnogo več ?^ija, poslovne iznajdljivosti in takti-^ ter dobre organiziranosti. Katere so ^Pomembnejše naloge delavcev Ki-^hietike do konca leta? ^ Analiza dosežkov prvega polletja “°ra izzveneti predvsem v opredelje-?Fju slabosti in v pripravi ukrepov za jdpravo le-teh v u. polletju. Tudi v J^gi polovici leta bomo soočeni z ne-l^erimi zelo neugodnimi gibanji: re oskrba bo bržkone neredna (pogojena ajhno zav-i doma-zo- žen bo tudi manevrski prostor za razpolaganje- $ konvertibilnimi devizami (od 43 do 47 odstotkov). Že v ocenah poslovanja v prvem in drugem četrtletju smo ugotovili, da kljub zadovoljivemu izpolnjevanju planov proizvodnje in dobri prodaji, naš dohodek ne narašča, kot si želimo. Vzroka za to sta predvsem veliko povečanje cen vhodnih repromaterialov in praktično nespremenjene cene naših proizvodov. HITREJE DO NOVIH PROGRAMOV Nedvomno bomo morali v prihodnje pospeševati osvajanje novih izdelkov, kar je ena najbolj pomembnih nalog Kibernetike, s katerimi bomo na trgih dosegli boljše ocene. Osvajati moramo zlasti izdelke, zanimive za zahodne, zahtevnejše trge. Z dosedanjo intenzivnostjo osvajanja novih proizvodov še vedno nisem zadovoljen, vendar so premiki že opazni, stvari namreč ni moč premakniti čez noč. Veliko pričakujem od nadaljnjega organiziranja, predvsem pa od kadrovskega dograjevanja Razvojno raziskovalne enote v Kibernetiki, kot osrednjega mesta za povezovanje in koordinacijo razvojno raziskovalnega dela, kjer se že in naj bi se v bodoče še bolj zavzeto opravljale skupaj dogovoijene projektne naloge. To je potrdil tudi posvet o programski in razvojno raziskovalni dejavnosti Kibernetike. Pomembnejših nalog je še \eč, nekatere so kratkoročne, druge spet dol- goročne in stalne. Nisem še omenil zalog na vseh nivojih, vprašanj v zvezi z likvidnostnim položajem (obresti) itd. Dogovorili smo se, da bo vsaka temeljna organizacija v 14 dneh pripravila ukrepe, ki nas bodo pripeljali do boljšega gospodarjenja v drugem po), letju, vsaka organizacija ima namreč posebnosti. Tak je bil zaključek poslovodnega kolegija in predlog za razpravo v družbenopolitičnih organi-zacijah in samoupravnih organih.11 SPODBUDE ZA NOVE NAPORE Ati je doseženi izvoz v prvem polletju zadovoljiv? Kolikšno je bilo realno povečanje izvoza Kibernetike? Kakšni so negativni učinki naše usmeritve v čim večji izvoz? Glede na količine, ki srno jih izvozili lani v enakem obdobju, je letošnji izvoz veliko večji. Zaradi tečajnih sprememb oz. spremenjene vrednosti dolarja v primerjavi z marko in ostalimi valutami pa se naš izvoz vrednostno ni povečal, kot smo načrtovali. Menim, da 97-odstotno izpolnjevanja plana izvoza v kumulativi ni ravno skromen, saj je skoraj za milijon dolarjev višji kot v istem obdtibju lani. Doseženi izvoz ni majhen v primerjavi z izvozom sorodnih delovnih organizacij. Prav primer Kibernetike lepo pokaže, da temeljne organizacije, ki so v preteklih letih veliko izvažale, ne dosegajo več takih indeksov. V prvem četrtletju je imela Kibernetika najboljše pokritje uvoza z izvozom v kranjski občini, tudi po prvem polletju je bil indeks 160. Zato menim, da bi morali v veliko večji meri vzpodbujati boljše pokrivanje uvoza z izvozom. ŠE BOLJ ZAVZETO DO VEČJEGA IZVOZA Izvoz pomeni za Kibernetiko izredno veliko nujnost, s katero si lahko zagotovimo proizvodnjo v količinah, ki so tehnološko optimalne. Še vedno je naša najpomembnejša naloga zagotoviti proizvodnjo za izvoz v rokih in kvaliteti, ki jih zunanji kupci zahtevajo. Vse mora biti podrejeno temu cilju.11 Svoje delo in izdelke prepogosto prodajamo pod ceno. Kak&ie so možnosti za ustrezno povečanje cen končnih izdelkov na domačem trgu? Kakšne cene dosegamo v tujini? Cene, ki jih dosegajo naši izdelki, so res zelo različne. Poceni jih prodajamo, če jih primerjamo z izdelki drugih panog (tekstilna industrija, čevljarstvo ipd.) Dogaja se, da so v tujini dosežene cene naših proizvodov dosti boljše kot doma (na primer števci v ZRN), so pa tudi obratni primeri (države v razvoju). V poprečju Kibernetika v tujini dosega dobre cene, kar je seveda v veliki meri odvisno od naraščanja vrednosti tujih valut v primerjavi z dinarjem. Vzporedno z obravnavo polletnih rezultatov smo se odločili, da bomo namenili posebno pozornost tudi analizi cen izdelkov na domačem trgu, zlasti zaradi nenormalnih odnosov cen med nekaterimi, tudi primerljivimi, domačimi izdelki, ter zaradi velikega (Nadaljevanje na 4. strani) .ovii* alif ianf' »iti fr. >v,< žjaf šS it? ablK”' te# da f M# : stoP' jan111* ših"3; cai^ lajanj it# v ? v hrbet svojemu ljudstvu. Danes ga ni c aied nami, toda nad mrtvim vodjem naše aditte prisegamo, da ne bomo nikoli in dar skrenili spoti, po kateri sta nas vodila Par,'ja in on. ^Slava Ivu-Loli Ribarju! (Vzkliki: Slava pivci AVNOJ! (Vzkliki: Živel!) .Predsednik dr. Ivan Ribar: Prehajamo k lou8i točki dnevnega reda, k volitvam de-vneg3 predsedstva. Ali ima kdo kakšen .Odlogi (Moša Pijade prosi za besedo.) Bedo ima tovariš Moša Pijade. l0V‘°ša Pijade (Srbija): Predlagam, da v de-r !n° Predsedstvo drugega zasedanja Proti-''aičnega sveta narodne osvoboditve Ju-\, 'avije izvolimo naslednje tovariše: dr. ča°rava Kecmanoviča, Sretena Žujovi-'Crnega, popa Vlado Zečeviča, dr. Pavla lregoriča, Ivana Milutinoviča, Josipa Vid-, mesta. tdvaid Kardelj (Slovenija): Tovariši od-l^anci, predloženo listo bi dopolnil s pred-6(,m. da v delovno predsedstvo izvolimo še Ppga člana, in sicer dr. Žlatana Sremca. Predsednik dr. Ivan Rihar: Ali sprejmemo jj! Predlog? (Vzkliki: Sprejmemo! Ploska-Je-) Ugotavljam, da je v predsedstvo izvo-,udi dr. Zlatan Sremac. n u ed ploskanjem vseh svetnikov in prisol-. na galeriji je stopilo in sedlo za improvi-(fj"10 predsedniško mizo pravkar izvoljeno IOvno predsedstvo drugega zasedanja 'VNOJ. ..Predsedujoči Ur. Vojislav Kecmanovič r - a in Hercegovina): Zahvaljujem se za ‘'“Panje, ki ste ga izkazali meni in tovarišem a“°m delovnega predsedstva. (Ploskanje.) gd^ohajamo k volitvam verifikacijskega "ora in zapisnikarjev. Ce dovolite, hi predlagal, da v verifikacijski odbor izvolimo tovariše: Franeta Frola, svetnika iz Hrvat-ske (burno ploskanje), dr. Marjana Breclja, svetnika iz Slovenije (Ploskanje) in tovariša Todorja Vujasinoviča, svetnika iz Bosne (ploskanje). Ali je kakšna pripomba ali drugačen predlog? Ni. Ali je ta predlog sprejet? (Sprejet!) Ali ima kdo kakšen predlog za zapisnikarje. (Nihče se ne javi). Ce dovolite, bi predlagal za zapisnikarja tovariša Šimeta Balena, novinarja iz Zagreba, svetnika iz Hrvatske in tovariša Osmana Karabegoviča, svetnika iz Bosne. (Vzkliki: Sprejeto! Ploskanje.) Prosim tovariša zapisnikarja, da gresta na svoja mesta. Prosim tovariša Karabegoviča, da pokliče prisotne tovariše, tovariše svetnike pa, da oddajo svoja polnomočja tovarišem članom verifikacijskega odbora. Zapisnikar Osman Karabegovič (Bosna) poimensko kliče svetnike. Prisotni svetniki so prihajali h govorniškemu-odru in oddajali svoja polnomočja. Ko je bilo to opravljeno, je spet povzel be--sedo predsedujoči dr. Vojislav Kecmanovič: Preden začnemo s tretjo točko dnevnega reda prosim člane verifikacijskega odbora, da odidejo, opravijo pregled polnomočij in pripravijo poročilo verifikacijskega odbora. Prehajamo k pozdravnim brzojavkam Piedlagam, da s tega našega zgodovinskega zasedanja pošljemo pozdravne brzojavke maršalu Sovjetske zveze Josifu Visariono-viču Stalinu (burno in dolgotrajno ploskanje, vzkliki: Živela Rdeča armada!), gospodu VVinstonu Churchill i, predsedniku vlade Velike Britanije ( Burno ploskanje), gospodu Franklinu Delano Rooseveltu, predsedniku Združenih držav Amerike (burno ploskanje). Vseslovanskemu komiteju v Moskvi (burno ploskanje), našim bra tom v Ameriki (burno ploskanje), vrhovnemu štabu NOV in POJ (burno, dolgotrajno ploskanje, vzkliki: Živel vrhovni komandant tovariš Tito. Živela naša hrabra vojska!), našim bratom ujetnikom, kisov fašističnih temnicah in taboriščih in vsem našim bratom borcem z neosvobojenega ozemlja. ( Burno in dolgotrajno ploskanje.) Prosim tovariša zapisnikarja Šimeta Balena, da bi prebral predloge za pozdravne brzojavke! Sime Balen (Hrvatska) je začel brati: Vrhovnemu poveljniku Rdeče armade maršalu Sovjetske zveze Stalinu! Svetniki Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, zbrani na svojem zgodovinskem zasedanju, pošiljajo vam, genialnemu vojskovodji in vrhovnemu poveljniku s slavo ovenčane Rdeče armade (burno ploskanje) svoje ognjevite borbene pozdrave. Mi vemo, da bi bil boj narodov Jugoslavije proti fašističnim barbarom za svobodo in boljšo prihodnost brezupen, če ne bi bil sestavni de! velike osvobodilne vojne svobodoljubnega človeštva, na čelu katere je bratska in močna Sovjetska zveza'(burno ploskanje) s svojo nepremagljivo Rdečo armado (burno ploskanje). Zato prežema narode Jugoslavije ne le občudovanje do Rdeče armade, ki pod vašim modrim vodstvom vsak dan dosega veličastne zmage, ko izganja Hitlerjeve horde na zahod, temveč tudi občutek globoke hvaležnosti za vse nadčloveške napore, ki jih velika domovina socializma žrtvuje za svobodo vsega človeštva. V najtežjih dneh našega neenakega hoja proti krvoločnemu in podlemu okupatorju in njegovim pomočnikom smo vedno z zaupanjem zrli v slavno sovjetsko domovino, s herojsko Rdečoarmadokatere junaštvo, odločnost in samoodpovedovanje je navdihovalo borce naše narodnoosvobodilne vojske za nova dejanja.. Tako tudi danes, ko ustvarjamo edino zakonito politično predstavništvo Jugoslavije, ko polagamo temelj za novo demokratično federativno Jugoslavijo, z zaupanjem gledamo v Sovjetsko zvezo in v vas, tovariš Stalin (burno in dolgotrajno ploskanje), ker vemo, da je bila Sovjetska zveza vedno resnični prijatelj vsakega naroda, ki se je boril za svojo svobodo. Izdeiek, ki kaže prihodnost (Nadaljevanje s 1. strani) enobočnega prenosa govora. Predvidena je za terensko delo in je zato tudi temu ustrezno robustno grajena. Frekvenca njenih 6 kanalov sega od 34,0 do 36,5 MHz, dobro pa je prilagojena tudi za delovanje ob različnih temperaturah, saj je uporabna vse od -25° do 55° C. Druga sprejemno-oddajna postaja je še manjša in lažja ter ima oznako RT-1-T4. Njena izhodna moč je 1W kar ji skupno z ustrezno občutljivostjo sprejemnika omogoča doseg 20 km. Sicer ima na 4 delovne kanale v enakem frekvenčnem obsegu od 34,0 do 36,5 Mhz kot RT-20-TC6 in je z njo kompatibilna. Kako ocenjujete možnosti prodaje v naslednjih letih? Pred "3 leti smo začeli proizvajati novo postajo pod imenom RUP-20, ki ima veliko večje zmogljivosti od RT-20-TC6 in je manjša, lažja, ima kar 600 delovnih kanalov ter ob enoboč-nem prenosu tudi FM. Vendar pa je precej dražja in zato ne bo tako lahko nadomestila RT-20-TC6. V letošnjem letu smo začeli tudi proizvajati RT-1-T600, ki je 600 kanalna izvedenka RT-1-T4 in ni bistveno dražja tako, da bo lahko kmalu povsem nadomestila prejšnjo. Iz vsega navedenega tudi sledi, da bodo ti naši sprejemno oddajni postaji, predvsem pa še RT-20-TC6. prav zaradi cene še nekaj časa tržno zanimivi.« Franc Bogataj ob sprejemno-oddajnima postajama. ISKRA - Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Stegne 15 b razpisuje v študijskem letu 1982/83 Nagrade dr. V. Bedjaniča za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike. Nagrada je namenjena doktorjem in magistrom elektrotehničnih znanosti ter diplomantom elektrotehniških fakultet. V študijskem letu 1982/83 bomo podelili: - eno nagrado za doktorsko disertacijo v višini 18.000,00 din - dve nagradi za magistrska dela v višini po 15.000,00 din - šest nagrad za diplomska dela v višini po 9.000,00 din. Prjjave za podelitev nagrad za doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela dajejo fakultete in sicer za tiste, ki so svoje delo zagovarjali v študijskem letu, za katerega razpis velja. Prijavi mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oziroma diplomsko delo z mnenjem fakultete. Vsaka fakulteta lahko poda največ 3 (tri) predloge za diplomska dela. Komisija nagrajenih del ne vrača. Komisija za nagrado dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oziroma predloge za podelitev nagrade v letu 1983 do vključno 15. oktobra 1983. Po sprejetju sklepa o podelitvi nagrad, obvesti komisija vse predlagatelje o Vsak predlog za podelitev nagrade mora biti opremljen z naslovom kandidata in imenom in priimkom mentorja ter njegov naslov. Nagrada bo podeljena 15. decembra 1983 na dan smrti dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrajenci bodo prejeli še diplomo z navedbo imena dobitnika, dosežka za katerega se nagrado podeljuje z nazivom delovne organizacije. Prijave in predloge z ustrezno dokumentacijo je treba poslati na naslov: Predsedniku ,.Komisije za nagrado dr. Vratislava Bedjaniča11, prof. dr. Antonu OGORELCU, Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25. Živela močna in bratska Sovjetska zveza, ki na svojih ramenih nosi največje- breme osvobodilne vojne proti fašizmu! (burno ploskanje). Živela nepremagljiva Rdeča armada, osvoboditeljica človeštva! (Burno ploskanje.) Živel vodja sovjetskih narodov, vrhovni komandant Rdeče armade, genialni vojskovodja Stalin! (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Gospodu VVinstonu Churchill, predsedniku vlade Velike Britanije. Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije s svojega drugega plenarnega zasedanja pošilja vam, gospod predsednik in prek vas narodom Britanije, svoje borbene pozdrave. Uspehi, ki so jih v boju proti Flit-Icrjevemu nasilju dosegle oborožene sile Velike Britanije, približujejo konec suženjstva naših narodov, razveseljujejo naša srca in nam dajejo nov polet v našem boju. Narodi Jugoslavije bodo kakor doslej častno opravili svojo dolžnost v tej vojni. Dejstvo, dasejeProiifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije razvil v najvišje predstavništvo suverenosti narodov in države kot celote in se konstituiral v najvišje zakonodajno in izvršilno telo Jugoslavije onemogoča delovanje vseh, ki so slabili naš boj do okupatorjev in bo prispevalo k temu, da bo boj naših narodov še oster in odločen in da ho še več prispevek k skupni zavezniški stvari. (Ploskanje). Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije s svojega drugega zasedanja pošilja, gospod predsednik vam, narodom Združenih ameriških držav in vaši hrabri armadi svoje pozdrave in želje, da hi dosegli čim v ečje uspehe in čim hitreje zlomili hitlerjevsko tiranijo. Z namenom, da hi okrepili boj naših narodov, se jc Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, kot predstavnik narodnega hoja in narodove volje konstituiraj v najvišje zakonodajno in izvršilno telo Jugoslavije, kar ho še bolj okrepilo naše vrste in omogočilo, da bo naš prispevek k skupni zavezniški stvari v boju proti Hitlerju še večji. ( Burno ploskanje). Vseslovanskemu komiteju, Moskva. Svetniki Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, zbrani na svojem drugem zasedanju pošiljajo Vseslovanskemu komiteju svoje borbene pozdrave. V boju proti zakletem sovražniku vsega človeštva, predvsem pa Slovanov, proti nemškim fašističnim imperialistom, so narodi naše dežele ostali zvesti velikemu in bratskemu ruskemu narodu v stvari slovenske solidarnosti. Izražamo svojo bratsko solidarnost Vseslovanskemu komiteju za pomoč, ki jo je dal naši domovini, katere otroci se nesebično borijo za pravično stvar. Upamo tudi, da bodo narodi Jugoslavije v vas imeli zvestega prijatelja v boju, v boju za utrjevanje pridobitev svoje nove, enakopravne, demokratične, federativne Jugoslavije, zibelke federativne skupnosti vseh južnoslovanskih narodov. Živela bratska solidarnost vseh Slovanov v boju proti nemškemu fašizmu (burno ploskanje). Živel Vseslovanski komite! (Burno ploskanje.) Južnoslovanskim bratom v Ameriki Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije vam pošilja pozdrave iz vaše stare domovine. Vaše domovina vas pozdravlja kot svoje sinove, ki jih ni nikoli pozabila in ki je niso pozabili v najtežjih trenutkih nje; ne zgodovine. Pozdravlja ras z besedami ljubezni, ki je dobila svoj polni človeški pomen v boju za bratstvo ut svobodo - z besedami zahvale za pomoč, ki ste jo nudili našim narodom v njihovem neenakem in nadčloveškem osvobodilnem boju proti fašističnim osvajalcem in vsem ustaškim in četniškim podanikom. Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, ki je bi! izvoljen v boju za bratstvo in svobodo in ki je organ boja za končno in popolno osvoboditev južnih Slovanov, se je sestal na osvobojenem delu naše skupne domovine, da pregleda naše dosedanje boje in prizadevanja, in sprejme usodno pomembne sklepe za prihodnje dni. (dalje prihodnjič) Po dobrem delu dobri rezultati rijskih ojačevalnik naprav. Prepoved je seveda v dobršni med zavrla tudi prodajo, zato bi bilo izvozno naročilo še kako dobrodošlo! RAZGOVOR Z VODJO LABORATORIJA ZA PRESKUŠANJE ELEMENTOV V DO IKM TONETOM TEKAVCEM (Nadaljevanje s 3. strani) povišanja cen repromateriala, predvsem domačega, kjer ima poseben vpliv tudi devizna participacija. Najhujša je negotovost. Delavci se zavedajo resnosti položaja. Kako kot glavni direktor ocenjujete njihovo socialno varnost? Res je, najtežja je negotovost, ki se vsak dan, tako v delu dneva, ko smo skupaj kot delavci, kot popoldne, zaostruje. Inflacijska gibanja so silna in pritiski za brzdanje inflacije s povečanjem osebnih dohodkov so vedno večji. S planom razvoja delovne organizacije, ki je izhajal iz resolucije, smo načrtovali nižji realni standard, vendar resolucija ni predvidela tako velikih inflacijskih gibanj. Zato smo v Kibernetiki pripravili predlog spremenjene socialne pomoči članom kolektiva in njihovim družinam, ki so najbolj ogrožene. Prav tako pripravljamo predlog spremembe OD za vse delavce od 1.9. 1983 dalje. KAKO NAPREJ? V nekaterih delih naše delovne organizacije imamo vzpodbudne pri- mere, da se delavci odgovorno in zavzeto prizadevajo za izpolnjevanje proizvodnih obveznosti (Vega, Števci, Mehanizmi...) Od kvahtetnih rešitev naj omenim borbo in aktiviranje vseh sil za večji izvoz. Osrednja in glavna naloga je priprava vseh podlag, da se bodo naši stroji lahko vrteli, da bomo imeli delo. Iz tega bodo izšli proizvodi, dohodek in tudi del, namenjen za osebne dohodke, bo večji. To je naša generalna linija, ki nam'mora zagotoviti zanesljivost v danih razmerah m čvrsto socialno varnost zaposlenih. Naša stvarnost je taka, da moramo ra- čunati na nadaljnje padanje realnega življenjskega standarda — ničesar ne bomo dosegli, če bomo še naprej trošili več, kot bomo ustvarili. Z boljšim, bolj povezanim delom, z večjo prožnostjo pri dopolnjevanju kapacitet in z večjo medsebojno pomočjo med temeljnimi organizacijami bi lahko dosegali, boljše rezultate. Temeljne organizacije si morajo odpreti vrata bolj na stežaj. Tu mislim na potrebo po vzdrževanju določenih kapacitet, ki je osrednja nit utrjevanja socialne varnosti med TOZD. Alojz Boc TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Več truda in solidarnosti, boljši rezultati Rezultat poslovanja kolektiva sežanske Iskre v prvem letošnjem polletju kaže} da so se razmere v primeqavi z obdobjem, znanem po velikih težavah v poslovanju, izboljšale. To je v prvi vrsti posledica strnjenih naporov kolektiva samega, ki pa mu je stala ob strani tudi DO Široka potrošnja. Uspeh povečanih prizadevanj je najbolj viden pri podatkih o fizičnem obsegu proizvodnje, ki je celo boljši od načrtovanega. V primerjavi s planom za to obdobje so dosegli kar za 18,8 % več, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa celo za slabih 40 % več. To seveda predvsem ponazarja težave, ki so jih imeli leta 1982, ko proizvodnji ni uspelo dohajati načrtov. Dober letošnji rezultat pa še zdaleč ne prikazuje težav, ki so jih imeli pri nabavljanju potrebnih reprodukcijskih materialov. Primanjkovalo je zlasti lakiranih žic, kablov, dinamo pločevine itd. Spi- sek je precej podoben spiskom manjkajočih materialov drugih temelinih organizacij v Široki .potrošnji. Podobne težave 'so imeli tudi v prvem pollet- ju preteklega leta, vendar je bilo takrat pridruženih še mnogo neraz- čiščenih programskih vprašanj, vse skupaj pa je močno zaviralo ..vrtenje proizvodnje11. Sežanskim Iskrašem pa še vedno Iskra za energetiko Od letošnjega drugega polletja v sežanskih Sprejemnikih pričakujejo še boljše rezultate kot so jih dosegli v prvih šestili mesecih. Z naročili imajo namreč „pokrite“ vse kapacitete, zaradi nekaterih ozkih grl v proizvodnji (proizvodnja zvočnih elementov, navijalnica transformatoijev, radijska proizvodnja) pa večkrat priskočijo na pomoč tudi režijski delavci. S to prakso nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjih mesecih, saj bo ob urejeni preskrbi z re-promateriali delavcev v neposredni proizvodnji manjkalo. Čeprav zaenkrat še nimajo rešenih vseh vprašanj v zvezi z nabavljanjem materialov, za katera so potrebna devizna sredstva, pa menijo, da bodo tudi v prihodnjem obdobju s pomočjo dmgin članic Široke potrošnje lahko razrešili večino problemov. Preizkus kakovosti vizum za tržišče V SOZD Iskra pravzaprav ne-malokrat slišimo o dejavnosti tabora to0 DO IKM. Našim delavcem pa je dejavnost tek laboratorijev vendari*?^ malo znana, zato smo se odločili, da bomo laboratorije predstavili. smo se napotili k vodji iaborgtorija za preskušanje elementov v IKM netu Tekavcu, Id se je našemu vabilu na razgovor ljubeznivo odzval- vizi Kljub pozitivnemu finančnemu rezultatu (v polletju so ustvarili 5,48 milijona dinarjev ostanka, čisti dohodek pa je v pnmeijavi z enakim lanskim obdobjem večji kar za 64,2 %) pa imajo v sežanski Iskri še vedno nizke osebne dohodke. V letošnjem polletju so v primerjavi z enakim lanskim, obdobjem sicer večji za 23,6% (poprečno 12.113 dinarjev), še vedno pa je kar 150 članov kolektiva, ki prejemajo osebne dohodke nižje od 10.000 dinarjev. stane Fleischman Kako bi na kratko opisati razvojno pot laboratorija? V okviru bivšega Zavoda za avtomatizacijo je bi! v sektorju za meritve in kvaliteto ustanovljen laboratorij za elemente, za elektroniko (elektronski in elektromehanski), kot osnovni laboratorij, iz katerega so se razvili drugi laboratoriji na področju kakovosti. V današnji DO IKM je to eden od desetih laboratorijev, ki poleg skupnih služb predstavljajo raziskovalno organizacijo. Kakšna je osnovna dejavnost laboratorija? Osnovna dejavnost tega laboratorija je preskušanje elektronskih in elektromehanskih elemetov. Preskusi so različne vrste: preskus iz razvoja, preskus prototipa, iz poskusne serije, iz ničte serije ter preskus izredne, utečene proizvodnje. To je navadno tipski preskus, ki je najbolj kompleksen in obsega vrsto preskušanj. Tipski preskus pove, ali proizvod ustreza veljavnim standardom ali predpisom ter deklariranim tehničnim podatkom, oz. ali je proizvajalec sposoben proizvajati v zadostni količini izdelek, ki ustreza omenjenim pogojem. Tipični elementi, ki jih v tem labora- toriju preskušamo, so: plastni naviti upori, potenciometri, 11 navili upuii, puiciii-iuiinii", ‘to, diode, mostički, keramični konde a U ^ev: _ . - .. . « zvil' , Mir •» , torji, naviti kondenzatorji, e*e*c^0pnil-1 SuaU an S »gani '»bili S i SUi ttbe % Dr ^11, v k Prav t % S S !»di Nr '»lik ga "'to % ISK*A l$! ^elzkus kakovosti 'kum za tržišče ■iej iT«- ipo'!' )n°< i.v^- jfik3' reže* ioir>}' ed«*' oni ISH: treb* zbi izd6' eskU' )i z6' -s ;6 zt6' stan da'" S ter ijani6 up0- !]# re®6. (Nadaljevanje s 4. strani) ^ntualne izdaje certifikata podaljša, ,o|(/OVzro^* zakasnitev pogodbenega Ij|. P^izvsjdlcB elementov do,kupcs. H6 *e seveda zgodi v primeru, ko eie-ijk * n*So prestali preskusa in je treba C na n°ve, izboljšane serije ter pre-^ Ponoviti. To pa lahko traja tri-štiri e' ^asih zaradi tega pride do ne-e.ts)(i k Ivanja pri naročniku, kar pa ni-,l■f. ne sme vplivati na naše delo kjer kjjj (’ramo držati osnovnega načela: °bjektiven in nepristranski. ijVjl °nienim, da nas poznajo in priz-lirij 'c‘ {ako po Jugoslaviji kot tudi v tu-|fe, ‘mamo npr. pooblastilo TOC iJjtčni opitni centar) iz Beograda. V ji smo odmi član organizac ije (International Exchange of (J16ftroated ETectromc Component a|. jje ®rmance Test Data) — organiza-,d mednarodno izmenjavo prever-1 ' ali V< P^atkov o preskusih lastnosti nl... itiij^ntov za elektroniko, v katerem llji^o status priznanega preskuševa-Wi to organ>zacijo, ki ima sedež v - ■ °n,u- si izmenjujemo poročila o IW , ... ' ■e. ik . m elementov. Naši sodelavci so L jc Wni člani J EK, ki pripravlja jugoslo-.! ez> :'kKe standarde s področja elekiro-” jt)1)'!5e (elementi). Preko tega sodelu- ffj j' 'ttdi ha mednarodnem področju — Izdelavi mednarodnih standardov k,j? elektronske elemente. ^ !il,ko ijudi dela v vašem laboratori- ? ca Ora!orij je sorazmerno majhen 5 - •i enako kot v preteklem leto, nenehno zatikalo pit nabavljanju potrebnih materialov. Koliko nevšečnosti so imeli v teh šestih mesecih zgovorno dokazuje seznam (ne)uspehov nabavne službe Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov: prav nobenega materiala niso uspeti nabaviti toliko, kot bi ga potrebovati. Posledice: manjša proizvodnja, za dva milijona dolarjev manjši izvoz, prisilno »udarništvo« ki naj bi v drugem polletju resdo, kar je rešiti še možno. manjše pošiljke. Od 34 do 100% »pri-škrnjene« pošiljke pa so odpotovale v Avstrijo (Philips), Nizozemsko (Cte-Soimpez), Grčijo (Kalamarakis), Italijo (Fiorentini in Ferrari), NDR (Heinz eleetric) in Francijo (Sideme). Cena šepajoče oskrbe z rcprodukcij- Najslabše je bilo v prvih letošnjih mesecih (že tradicionalno) z dobavami dinamo pločevine, brez katere motorjev seveda na noben način ni mogoče pioizvajati. Z velikimi težavami so je uspeli nabavitilionh TO, 1 % potrebnih količin. Položaj je bil že tako kritičen, da bi junija obstala celotna proizvodnja, če ne bi maja intervencijsko uvozili najnujnejše količine tega strateškega materiala. Le malo bolje je bilo s hladno valjanimi proizvodi iz žeieza — dobili so jih le 58,5 % potrebnih količin, podobno kot proizvodov iz aluminija, ki so jih uspeli »napraskati« 59,1 % potrebnih količin. Malo več sreče so imeli z medenino (62,3 %), legurami aluminija (77,1%, lakirano bakreno žico (85,7 %).zamakom (88,5 %), še najbolje pa jim je šla »od rok« nabava paliča-stih jekel, ki so jih dobili skoraj toliko, kot so jih potrebovali — 99,1 % potrebnih količin. O vzrokih za take »komedije«, ki se kakor zgodbe o j arih kačah in steklih polžih vlečejo v nedogled, na tem mestu ni smiselno razpravljati. Bolj »zanimive« so posledice pomanjkanja strateških materialov, npr. izpad izvoza. Naj začnemo pri inozemskih podjetjih, s katerimi Tovarna elektromotorjev sodeluje že dolga leta in predstavljajo (doslej) najtrdnejše izvozne opore. (Tisti »doslej« je zapisan zaradi popolnoma upravičene bojazni, da utegnejo zahtevni inozemski partnerji poiskati solidnejše dobavitelje). Za-hodnonemški firmi AEG dobavljajo več proizvodov, vendar niti enega niso uspeli izdelati (in dobaviti) v dogovorjenih količinah. Zaostanki se gibljejo od. 5 do 55 %. Zahodnonemška firma Braun je prejela med 17 in 100 % manj od naročenega. Italijanski Girroi se je moral zadovoljiti s 15 do 52% manjšimi količinami od naročenih, češka Merkuris pa je prejela od 6 do 100 % skimi.materiait je toiej v prvem polletju dosegla nič manj kot dva milijona dolarjev. Med poletnimi meseci se je sicer nabralo nekaj več materialov, ki jih bodo z udarniškim delom (ob pet kih po dve izmeni skupaj, z delom režijcev v proizvodnji, z delovnimi sobotami vse tja do novega leta, itd.) poskušali kar najhitreje predelati v finalne izdelke in iztržiti iz tujine kar največ se bo še dalo. Vendar pa je zapravljeno nekaj, kar bo zelo težko nadomestiti: poslovni ugled in zaupanje tujih partnerjev v veljavnost sprejetih dogovorov. To pa je, žal tisto kar lahko v perspektivi povzroči več glavobola kot dva (obžalovanja vredna) milijona dolarjev danes. In pri tem sploh ne upoštevamo vzdušja, v kolektivu, ki mora hočeš nočeš sprejeti pravila igre, v kateri ima že vnaprej določeno podrejeno vlogo (pod zelo muhastim režiserjem)... Stane Fleischman (oJ^jana pozna ves dva tisoč članski C>v te Iskrine DO, saj je na tem Itb vCin mestu zaposlen že točno 4 Jj, ^Ptembra 1979 je namreč prišel !j»a .Plovno mesto iz tovarne malih i^jalnikov. In prav zato smo ga po-1^™ Pred naš novinarski mikrofon in z. e i A AVTOELEKTRIKA ogovor z vodjo varnostne Službe Vsaka delovna organizacija ima svojo varnostne službo. To zahtevno delo opravljajo zanesljivi ljudje, izostrenih pogledov, s čutom presoje raznovrst-obiskovalcev, domačih in tujih gostov in nenazadnje, vseh zaposlenih.« Zanimiva, odgovorna, težka pa tudi lepa je noša služba«, sam je pred dnevi Jejai simpatični vodji varnostne službe v novogoriški Iskri Avtoelektriki Damjan DopHhar, ali tudi »glavni vratar«, kot ga nekateri kratko imenujejo. in obravnavi prekrškov na disciplinskih komisijah. Priznati pa moram, da je bilo to stanje občutno slabše pred uvedbo spiska zamudnikov, ki visi ves dan na glavni oglasni deski. Se po sedmi uri so nekateri nemoteno prihajali na delo. Danes tega ni več. In kakšni so ukrepi za zamudnike? Ukrepi — premili. Kdor večkrat zamudi, mora na disciplinsko komisijo. Prejeta kazen pa piu>' malo, ali celo nič ne vpliva na kršitelju Pred leti je bilo to drugače, zato tudi zamudnikov ni bilo. Za minuto zamude, si bil pri plači prikrajšan za pol ure. To je bila vzgojna kazen] Je po tvojem mnenju preveč izhodov med delovnim časom? Očitno preveč, kar pomeni, da dovolilnice v nobeni TOZD in DSSS ni težko dobiti. Prej, ko še ni bilo omejitev potovanj v Italijo, je bilo ob četrtkih, ko je v sosednji Gorici sejem, tudi do 200 izhodov. Seveda pa bi morali vzrok iskati tudi drugje, saj je med delavci veliko takih, ki dovolilnico res potrebujejo. Znano je, da razne občinske službe delajo lejio 14, mogoče enkrat tedensko do 17. ure. V takih primerih so delavci primorani reševati zadeve med delovnim časom. Če dela delavec za strojem dvoizmensko delo, bi lahko tudi uslužbenec za pisalno mizo delal do 20. ure. Tako bi število izhodov med delovnim časom bistveno zmanjšali. Kaj pa vnašanje alkoholnih pijač: je to pogost primer? Da, veliko je tega. In prav zaradi tega smo mi v varnostni službi nekako nepriljubljeni, neprijatelji, celo sovražniki smo nekaterim. Včasih se mi zdi, da smo celo družba, ki je solidna z uživalci alkohola. Tu je premalo discipiine. Nerazumno je tudi to, da nekateri delavci, ki bi morali biti za zgled, tega ne poče- V f13*06 pokramljali. Nekoliko hu-»3 asno, vendar iskreno je odgovarjal • zastavUena vprašanja, zato jjl ’:nte, kaj nam je zanimivega pove- JbNK um najprej poveš, kolike V vl,rBO?'*B* v Av- iijto561 pas je, z referentom za SLO in atI!! Pa 16. Slednje vodim kot % °*>. ki so jo dali že mojim predhod-prav'!' in tako je ostalo do danes, če-tk0 skoraj nerazumljivo, zakaj spa-vfjsriike v varnostno službo. Nk?*0 domačih strank pride pev-4^ ** obisk V našo delovno organist" 0 Ve!iko. Zaposlenih nas je tu v dva tisoč in temu primeren je ^•'^isk domačih gostov, oziroma velik ® )ev- 1® Pa res med temi obiski 1sRa 'akilh ki z Iskro nimajo ničskup-i|(T’ torej so popolnoma privatni. Šte-!n^° P® je teh obiskov od 60 do 130 rfic,, n°' odvisno pač od dneva in vre-akv' Kadar dežuje je gostov seveda manj. q?* P* fiatih gostov je vešško? po j isk tujih gostov je zelo zelo upadel siJ*u 1981. Vzroka sicer ne vem, naši ^ Pa je to vsekakor v prid. Manj k^Aopaje zjutraj1 —nudnikš- jih sjji ’ razen nekaj izjem, ki pa sv že kar jj6: vcndar je opaziti izboljšanje, (tj 3 le tcmu tako, gre sigurno pripisati Isetnu pristopu k temu problemu Damijan Doplihar. njajo. To je tako široko področje, da zasluži obravnavo na višjem nivoju. In ta problem ni le Iskrški, prisoten je tudi v drugih DO. Preveč pasivni smo do tega. Varnostna služba kot taka je nemočna, da bi se uspešno bojevala proti temu. Tiste, ki jim je cilj, napiti se na delovnem mestu, bi morali odstraniti iz DO. Še zadnje vprašanje. Kaj bi bilo treba po tvojem mnenju spremeniti, izboljšati? Predvsem spremeniti odnos do družbene imovine. Nekateri se vse premalo zavedajo, da je tovarna tisto, ki nam daje kruh in jutri lepše življenje. Zato naj vsak skrbi za boljše delo, boljšo disciplino in vsak naj prispeva k odpravljanju nepravilnosti, ki jih ni malo. Naj izrabim to priložnost še za poziv vsem tistim, ki se zbirajo že 10 ali več minut pred petnajsto uro pred vratarnico, naj tega več ne počenjajo, saj tako mečejo slabo luč na ugled naše DO, ki si ga je priborila z nami vsemi v 23-letnem ob-st°ju- - Marko Rakušček ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz GPP TOZD TSD za dragoceno in lepo darilo, hvala tudi GPP Tovarne mehanizmov. Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu Milan Papič. ISKRA AVTOELEKTRIKA Borci NOV na izletu Čudovito, lahko zapišemo! Neponovljivo soboto, 27. avgusta so doživeti člani aktiva zveze borcev iz novogoriške Iskre Av-toelektrike. Zgodaj zjutraj so odšli z Glohtourjevim avtobusom na enodnevni izlet po naši lepi domovini, vseh skupaj pa jih je bilo 29 iz »dvoriščnih« TOZD ir, DSSS. V spremstvu vodiča — domačina Fabjana Vičiča, ki je med drugim skrbel tudi za lačne in žejne želodce, predvsem pa za dobro voljo, ki jb je bilo v avtobusu na pretek, so si ogledali Bazo 20, Jurčičev rojstni kraj Muljavo, čudovito zeleno dolino Krke, ki je pravo nasprotje sončne Primorske, to pa zato, ker tu že dolgo ni deževalo. Postanek so si pod »silo razmer« privoščili tudi v Dolenj- skih Toplicah, od tu pa ni daleč do kostanjeviske torme vive in čudovite galerije našega umetnika Božidarja Jakca. Borke in borci, prekaljeni kot so, so se podali tudi v samostan Pleterje, žal so si borke ogledale to razkošje le z zunanje strani, saj vsi vemo za znano pravilo, da je vstop v ta samostan dovoljen le moškemu spolu. »Nič ne de,« so si mislile, zato so se pa toliko dlje čaša zadržale v muzeju NOB, ki je tudi nepozabno doživetje. Kljub napornem dnevu utrujenosti niso poznali, to pa zato ne, ker so združili prijetno s koristnim. Tako je tudi prav, zato se ni čuditi mnenju vseh udeležencev — bilo je res enkratno in nepozabno. M.R. SOZD ISKRA Izobraževalni center razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu; 5„ zunanjetrgovinska šola v iskri v času od 1. 2. — 26. 4. 1984 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja družbend-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, — ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov, — je star (praviloma) do 35 let. Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ŽT registracijo, opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu. Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gospodarski zbornici Slovenije. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno študijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehniških temaii za slušatelje z netehniško predizobrazbo. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevala o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. NOSILCI PROGRAMA Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. inž. STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt (ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 1. 2. 1984 ob 8. v hotelu TRANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26. 4. 1984 ob 14. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1983 na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandidatov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole). Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212. TOZD TGA, Reteče Zamrznjene cene izničile prizadevanje kolektiva VeHkl napori kolektiva Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč, ki so se dobro obrestovati v povečanem obsegu proizvodnje (ki so jo brez kakršnih-koti dodatnih vlaganj povečali v prvem polletju za 3%), pa niso dosegli pričakovanega učinka. Popolnoma sproščene cene reprodukcijskih materialov na eni strani in zamrznjene cene končnih izdelkov na drugi strani so povzročile v polletju negativen finančni rezultat Povečanje fizičnega obsega proizvodnje so dosegli izključno z aktiviranjem notranjih rezerv. To je bilo ob — že kar običajno — večkrat moteni oskrbi z repromaterialom vse prej kot preprosto doseči, saj je rezultat posledica boljšega pretoka na trakovih. Pomanjkanje materialov pa je vseeno povzročilo, da načrtovanega obsega proizvodnje niso uspeli doseči. Res pa je, da je bilo tudi zaposlenih za 1,2 % manj kot so načrtovali. Sicer pa so v prvem polletju nekoliko spremenili dinarjev. Rezultat seveda ni spodbuden, ni pa tragičen, saj so v tovarni prepričani, da ga bodo z lastnimi silami popravili v najkrajšem času. Res pa je, da kolektivu jemlje voljo do boljšega dela neurejenost in nepovezanost reprodukcijskih verig, ki ob birokratski politiki oblikovanja cen peha proizvajalce »zamrznjenih« izdelkov v neenak tržni položaj. Kako usodna so neskladja med cenami vhodnih materialov in finalnimi proizvodi pove predvsem podatek, da predstav- V Azanji bolje V di .lociranem obratu Tovarne gospodinjskih aparatov v Azanji je delo v letošnjem prvem polletju potekalo uspešneje kot v enakem lanskem obdobju. Produktivnost so povečali za 9,7 %, boljša pa postaja tudi kvaliteta dela. Vendar pa v tem obratu, ki po številu zaposlenih predstavlja komaj petino kolektiva, »ustvarijo« kar 42% vseh motenj proizvodnje, zastojev pa še nekaj več. To pomeni, da ta obrat še vedno ne dela tako, kot je bilo predvideno. Res pa je, da tudi investiranje, oz., kompletiranje opreme ne poteka tako, da bi dosegli načrtovani obseg proizvodnje. strukturo proizvodnje; niso proizvajali štedilnikov in izdelali manj plinskih peči. Pri teh izdelkih je bil namreč razkorak med cenami repromaterialov in končnimi cenami prevelik. Dinamični izvozni plan so presegli za 6 %, tako da delež izvoza predstavlja že 28 % celotnega prihodka. Ugoden polletni rezultat pa ne obeta preveč optimizma, saj še nimajo toliko izvoznih naročil kot so predvideli s planom. Ni pa še prepozno, saj se odpirajo nove izvozne možnosti. Prodaja na domačem trgu poteka brez zastojev, saj zalog končnih izdelkov domala ni. Žal pa so zamrznjene cene končnih izdelkov ob nezadržno rastočih cenah reprodukcijskih materialov, kot smo že omenili, povzročile ob zaključku polletja negativen finančni rezultat, izgubo, v višini 23,2 milijona Ijajo materialni stroški kar 70% cene izdelkov Tovarne gospodinjskih aparatov. Tu si sami ne morejo dosti pomagati, saj rezerv domala nimajo več. Njihova proizvodnja sega v globino (vhodni materiali so pločevina, plastični granulat itd.), ker je taka organizacija pač najcenejša. Neuresničevanje politike cen, ki je v družbenem merilu postalo že skoraj pravilo, zato nanje res ne vpliva spodbudno. Ob v poprečju najmanj 50% dražjih repromaterialih se izdelki iz Reteč niso podražili niti za trohico, podražitev konec julija (manj kot 20 %) pa je seveda prispela s hudo zamudo. Indeksi realizacije celotnega prihodka (53 % večji kot v enakem obdobju leta 1982), dohodka (31 % povečanje) ter čistega dohodka (v primerjavi z letom 1982 manjši za 11 %) zato ne potrebujejo posebnega pojasnila. Stane Fleischman V IEZE sta SLO in DS na visoki ravni Pred bližnjo vajo »Golovec 83«, ki bo, kol je znano, 24. septembra na vsem območju Ljubljane, smo v delovni organizaciji IEZE obiskali organizatorja obrambnih priprav v tem kolektivu Šimeta Kulonjo z namenom, da nas podrobno seznani s samoupravno organiziranostjo SLO, DSZ in varnosti v tej Iskrini delovni organizaciji in seveda tudi z doseženimi rezultati. ZANIMIVO IZ SIL Kaj pravi zakon o varstvu izumov Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja iz leta 1981, o katerem smo doslej že dvakrat pisali, seveda ne bi bil popoln, v kolikor ne bi urejal tudi odnosa, ki nastane med izumiteljem—človekom in OZD, v kateri le-ta izum ustvari. Družbenoekonomska potreba je, da zakon to razmerje uredi tako, da bodo določila kar najbolje prispevala k pospeševanju izumiteljstva. V ta namen morajo torej biti ustrezno opredeljene pravice in obveznosti OZD do izumitelja po eni strani, kot morajo biti, po drugi stran; hkrati učinkovito zavarovani interesi izu;„itelja. Izum, ki je nastal v okviru posamezne OZD, se te OZD seveda naravno tiče in zato OZD do v njej nastalega izuma ne more ostati indiferentna. V tej zvezi je pomembno zakonsko določilo, ki pove, v katerih primerih se smatra, da je izum nastal v OZD. V OZD je izum nastal v primeru, če je prišlo do njega pri delu z družbenimi sredstvi, to je, če je izumitelj pri tem, ko je do izuma prišel, uporabljal družbena sredstva. Takšna zveza izumiteljevega »živega« dela z družbenim »minulim« delom, ki ga konkretno upravlja OZD, v kateri izumitelj združuje svoje delo in ko posamezna dela opravlja po nalogu OZD ali pa na podlagi pogodbe z njo. Glede na to, da je delo izumiteljev kot miselno visokoustvarjalno delo s konkretno delovno problematiko OZD, v kateri dela, izredno močno prepojeno, se smatra, da ta miselna zveza izumitelja z OZD ne more kar mehanično in v trenutku v celoti prenehati naprimer tedaj, ko izumitelj z OZD (pravnoformalno) preneha z delovnim razmerjem z njo. Visokoustvarjalni tehnični strokovnjak (pa ne le-ta) namreč tudi potem nekaj časa t ostane napolnjen z mislijo o tem, kaj in kako bi sc v OZD moglo popraviti, spremeniti in izboljšati. Ker torej ta miselna napolnjenost izumitelja s problematiko OZD ponehava šele postopno po zapustitvi OZD, zakon določa, da je izumiteljev izum »ustvarjen v OZD« tudi tisti, ki ga je izumitelj ustvaril v času 6 mesecev po prenehanju delovnega razmerja z OZD, seveda le, če se izum nanaša na dejavnost »njegove« OZD. V zvezi z varstvom interesov izumitelja je odločilnega pomena postopek, s katerim izumitelj obvesti »svojo« OZD o nastanku izuma. Zakon zahteva oziroma apelira sta izumitelja, da to stori »nemudoma« in pismeno. Le ustno ali drugačno obvestilo komurkoli izmed eventuelno »pristojnih« ali »odgovornih« organov, teles ali posameznikov v OZD torej ne more izumitelju prav nič pomagati glede eventuelne kasnejše zaščite izumiteljevih, sicer lahko povsem upravičenih,: interesov in koristi. Da bi torej izumiteljevi interesi v resnici in v celoti bili zakonsko-pravno zavarovani, se torej zakon zanaša na izumitelje same. da posamezne svoje nove tehnične stvaritve, do katerih pri svojem delu pač pridejo, presodijo, ali in kdaj se bodo odločili za, bi rekli, odločilni korak »formalizacije« svo- V delovni organizaciji IEZE, ki združuje 11 temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb ter še vedno delavno organizacijo Mikroelektronika v ustanavljanju, imajo dva organizatorja obrambnih priprav — Silvijo Nemec in Šimeta Kulonjo. Delo, katerega pa ni malo, sta si razdelila zaradi precejšnje prostorske razdeljenosti tovarn po območjih: Silvija Nemec, ki je bila med našim obiskom odsotna, skrbi za kompleks v Stegnah in za povezavo s SOZD in občino Ljubljana-Šiška, Šime Kulonja pa pokriva zunanje temeljne organizacije . na Dolenjskem in v Trbovljah. V skladu z zakonom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti imajo v vseh temeljnih organizacijah in DSSS v Elementih organizirane komiteje za SLO in DSZ, na ravni delovne organizacije pa še odbor za SLO in DSZ. Zaradi bolj usklajenega in racionalnejšega dela imajo v Stegnah in v Šentjerneju tudi dva koordinacijska odbora. Nadalje imajo po posameznih tovarnah enote civilne in narodne zaščite. Te enote so različne in odvisne od števila zaposlenih po posameznih temeljnih organizacijah, prilagojene so tudi pomembnosti posamezne tovarne ter v skladu z zahtevami pristojnih občinskih štabov. V okviru obrambnih načrtov so v IEZE izdelali načrte pripravljenosti, mobilizacije, delovanje v vojni, civilne in narodne zaščite, nadalje načrte za delovanje v izrednih razmerah in med drugim tudi srednjeročne razvojne načrte. V zvezi z obrambnimi načrti je naš sogovornik poudaril, da so jih izdelali do podrobnosti in da so »materializirani in konkretizirani v zadostni meri.” kot je dejal. Načrti vključujejo vse službe in vsa področja po posameznih temeljnih organizacijah in v DSSS. Seveda smo Šimeta Kulonjo zaprosili tudi za oceno dosedanjih aktivnosti in bližnjih načrtov. Tole je dejal: »Čeprav sem organizator obrambnih priprav v Iskri IEZE manj kot leto dni, ocenjujem, da so aktivnosti na tem področju našega delovanja na primerni ravni, kar potrjujejo tudi doslej izvedene vaje, pa naj bo to v sklopu dosedanjih vaj »Nič nas ne sme presenetiti«, ali pa drugih vaj, oz. tekmovanj v Iskri ali pa na občinskih ravneh. Zadnje mesece namenjamo vso pozornost tudi bližnjemu izvajanju vaje reševanja in zaščite ob namišljenem rušilnem potresu v Ljubljani. Kot je znano, bo vaja 24. septembra pod imenom Golovec 83.« O pripravah na samo vajo, ki v IEZE tečejo že od letošnjega aprila naprej, bomo v našem tedniku obširneje in podrobneje poročali v številki, ki bo izšla teden dni pred »NNNP — Golovec 83« Dr Pot prijateljstva — Reizkofel Planinsko društvo Iskra bo obiskalo 1. okt. 1983 še en vrh Poti prijateljstva - Reizkofel (2371 m). Zbrali se bomo v soboto, 1. X. 1983 ob 5. pred občino Šiška in se z avtobusom odpeljali do Reisacha, od koder je še 4 ure zmerne hoje. Izlet bo vodila Breda Jančar, kjer se tudi prijavite do 8. septembra 1983 na telefon: 572-331 int.: 311. jega izuma, to je, ali bodo in kdaj bodo pristojnim organom OZD poslali pismeno obvestilo o izumu. Zdi se, da je ta moment izjemnega pomena in nedvomno zahteva od izumitelja samega ne le tehnično sposobnost najvišjega ustvarjalnega, temveč mora izumitelj poleg tega razpolagati tudi z vsemi drugimi lastnostmi, ki se pričakujejo od vsestransko zrele in razgledane osebnosti. Morda ni povsem brez osnove misel, da so prvi vrhunski dosežki človeškega duha v življenju (zgodovina pozna vrsto takšnih primerov) izpostavljeni zmotno in sebično naravnanim procesom v družbenem (ožjem ali širšem okolju), ki se sprožijo potem, ko izumitelj (ali drugačni vrhunski ustvarjalec) svoje dosežke formalno objavi in se s tem izpostavi javni (prijazni in neprijazni) kritiki. Če gledamo izumiteljske procese in probleme tudi iz takšnih širših zornih kotov, je videti povsem upravičeno trditi, da je akt »pismene prijave izuma« znotraj OZD le navidezno enotaven, da pa_je v resnici neločljivo povezan z izjemno delikatnimi vprašanji. Te momente tukaj omenjamo pač zato, ker menimo, da morejo in morajo k olajšanju problemov in dilem s tem v zvezi Ija kot seveda tudi izumitelji sami. Prav v uspešnem in spodbujajočem reševanju teh kontekstov, se zdi, da leže pomembni ključi večje ali manjše rasti izumiteljske dejavnosti. Hkrati je velika škoda, da so prav ti momenti še mdčno neraziskani. pnspevati svoje tako tisti, ki tvorijo nepo sredno formalno in moralno okolje izumite Zakon seveda skuša izumitelju iti čim bolj na roko. Da bi mu obvestilo o izumu šlo čim bolje od rok, zakon podrobno določa, kaj mora to obvestilo vsebovati. Podan mora biti natančen opis izuma, torej njegova vsebina. Jasno mora biti navedeno to, aii je v okviru izvrševanja delovnih nalog delavca- OO ZSMS DO ISKRA TELEMATiKA TOZD TERMINALI ORGANIZACIJSKI ODBOR ZABAVNOGLASBENE PRIREDI^ »ZLATA SLUŠALKA ‘83« OBJAVLJA RAZPIS za sodelovanje na prireditvi »Zlata slušalka ‘83« Pevce amaterje in kjf tavtorje obvešča, da bo prireditev 21. oktobra 1983 ob 18. uri v dvorani Te-lematike na Laborah v Kranju. ,. „ ^ia|, K sodelovanju se lahko prijavijo vsi zaposleni v SOZD Iskra, njihovo ožje ^ ^ sorodstvo in štipendisti. Prijava naj vsebuje naslova vsaj dveh pesmi z n0- ltar tami ali posnetki na kaseti, kratek življenjepis, poklic in zaposlitev, konjih6' ^ " točen naslov in telefonsko številko v službi. 'ti, Mi de le >lal - Prijave sprejema . , Bernard Bečan, Iskra Telematika Kranj, Ljubija11 ska cesta 24 a, TOZD Terminali, telefonska številka 064 28—861, intef11 £ 2262. Prijavite se lahko do 30. septembra 1983. 0 prepuščeno kar stihiji in tudi ne tega’ ^ ^ izumitelj mogel ostati brez plačila za1 ^ ,, vloženo svoje minulo delo. . kl)i i*. Tista OZD, ki se odloči izkoriščati ta , ^ lent, mora izumitelju — nosilcu Pa priznati obvezno plačilo. Za višino teli", ^ čila pa zakon določa, da mora biti v «1-' zmerju s povečanjem dohodka ali z' nja stroškov oziroma izgub, to je '-fr.jieii. skega učinka, ki tej OZD omogoči aPfr: takega patentiranega izuma. RazuffUJ1 „ da na relaciji OZD: nosilec patefl,frii], iahko nastanejo nesporazumi ali1 ,pe|! ^ be. Zakon o.varstvu izumov iz leta T (ll tega seveda zaveda in takšne printe^ij k£ fr; N; ;lje> S X v 'tialn kategorialno predvideva. Vendar p« ^ čienjuje podrobneje možnih takšnih P ^ rov temveč nrnhleme te vrele urCla V, S is 4iaiz! > »ViSjujv |VWSS VUllCjC lUOZillll Iti**»•— .• tjflMv!; H p rov temveč probleme te vrste ur:j^i ifrl.ia stavno z določilom, da o sporu med OZ-1 - u ne ............. ^ ip neriv-em : s < takšne vrste seve loči ptr-1oj»;, sidišče. Videti je. da zakonodajalec sma,ra' na tak način izumiteljevi interesi dobro zavarovani. Toda, zdi se, da J V Si! i*S; \ ^COVOR z MAKSOM PAVLINOM Odhajam v času velike novosti« Maks Pavššn, ečcktroluienir, bi ”6ia v DO Zorin, TOZD CAOF aI). te odšel v zasluženi poboj. Do-je. . Metj je 40 let delovne dobe. i/^deli smo, da je že tretji človek, ki ,žje C*1 v TOZD CAOP in ki od tam no- Ja v pokoj. Pa se nam je zdelo, da ).Qine*0 spomine iz vojnih in povojev ie torej Maks: z obema no-1« Ves čas v Iskri, vse od tedaj, ko se V y kot invalid zaposli v tedanji m. -jubljani, ki se je, kot vemo ka-k združila s kranjsko Iskro, j Ljubljančan. Bi nam po- •h I ije*’ »v ste uživali vašo mladost? ^ Ljubljančan res nisem. Glede b-V* ij j Mladosti pa vsakomur rad pove-jj j l»jja Se zelo moti, če misli, da smo v s ti kif^dosti mogli uživati radosti |»?/5“oiko,naprime,živida" eti J' ^tsni prav radi verjamemo. BiH so >0 f L kačni časi. Prav zato, pa bi ver-sT<%fldi Povedati iz teh časov kaj 00 3 za današnjo mladino? •h i .Jda. I*3’ da vam ne ostanem dol-^ reJšnie vprašanje. Rastel sem v :I13 Jk’ Za Celje pa se ve, da je bilo že 1 t>J s!o T^ed drugo vojno industrijsko i ii,.m .°da med tedanjim in sedanjim vir J1 V ,e Vendarle precejšnja razlika. Itjg111 Pozabil, kako mračna in zane-5,11!,11®50 bila takratna tovarniška po-, |!' Na delavce so učinkovala že £9 |i. P? sebi moreče. Videl sem, kako J^dje j- •• • * • .... J l^omaj premikali. Malice so si mo-^eda prinašati s seboj od doma. „ |j''niam pa se, da je bilo socialno I ^J® med delavci sicer precej ži-I is V Name pa je napravila posebej F mi j^ica Ivana Ribiča »Iz starih in ,'jčasov«. Iz nje smo se mladi,kakr-Ij.111 °il jaz, naučili med drugim tudi ote ki dfužba spreminja. “m dolgo časa tovarniški dela- ■ttjVes čas, ob počitnicah sem napri-fgiPoi al in pomagal pri kmetih, seveda - lin aostno: " M« le® poši* vojna. Kako se je iTbi8 V£s- .|a mogci reči, da se je vojna zame Pomembno to, v kateri OZD iz si-. združeno delo« se izum dejansko iz-'8i, «,V ‘njegovi* OZD, ali katerikoli enO 50 P° tem zakonn izumiteljeve a|ne in druge) pravice zavarovane ae glede na to, v katerem delu (v ka- p' ^ v R-aiciviii uciu \ y r-ti- | s i,, do praktične uporabe n jego-j) tji,: !ria' Kraj afi poslovni subjekt izko- liljjf .izuma je torej s tega vidika gledano >„ "elja povsem irelevantno. - ^ Ntev P|e NOSILCI PROGRAMA: SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana VODJA PROGRAMA: Radovan VRABL, dipl. ing. CENA PROGRAMA: 0 V ceno 54.000 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si ureolJ udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. CAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 7. 11. 1983 ob 8. v “ — ,---p---------—wiuv ii-lii ,. i i . , w —- ... telu Transturist, Škofja Loka in bo trajal do 25. 11. 1983. Ponovno se bo začel 5-1 JU da Ul Ug ue 5 vit ob ka za ti .>01 fc Ha e) Jorna S kdc “stax Mho v r Hl3 »,člsti Sc !ite’ netit -e p !eP 1983 ob 8. Zaključek seminarja bo 9. 12. 1983 ob 14. V času od 26. 11. do 4. 12. 1983 bodo udeleženci izdelali seminarsko nalog0’ PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 2(7 ■* ^ 1983 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubijana, Trg revolucije 3 —X1’ roke Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dol’1, pri Radovanu Vrablu na tel. št.: 061/574-752, vodji programa, ali v Izobraževali16 centru Iskra na tel. št.: 061/222-212. K teg M na So, nas 'Sv SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana V skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodni6 Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, zvojno raziskovalno dejavnost ter kadrovsko dejavnost in izobraževanj6 na osnovi dogovora s KOS SOZD Iskra $k razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu: uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v času od 20. 9. — 23. 9. 1983 Strokovno usposabljanje je namenjeno pospeševalcem krožkov za izboO-šanje proizvodnje. Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vkljufe' . u vanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljša11!6 ttj proizvodnje združuje 5 —12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in nalog6, se redno sestajajo po eno uro na teden pod vodstvom vodje krožka in p!