PROSVETA Urad nlik t In upravniškl prostori 1057 South Lawndsls Ava. Off Ira of Publication: 21.57 South Lswndsla Ava. Telephone. Rockwall 4904 Issusd daily except Saturdays. Sundays and Holidays GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO 23. ILL. TOREK. 24. FEBRUARJA (FEB. 24). 1»4« provided for in section 1101, Act of Oct 5, 1H7, authorisad on Juna 4. tilt.- Subscription SL00 Yearly ÖTEV__NUMBER 31 Acceptance far mailing at specul nate of Domače < vesti Ameriški častniki veš-ha jo kitajske vojake New York, 23. feb.-Henry A. •Wallace, kandidat ss prvtfitdnt- ka Združenih držav, je dejal, ds ameriški častniki vežbajo vojske armade kitajskega diktatorja Clanga Kaišeka, V teku js tajna gradnja ameriških bas pri Talngtaoju in na Formo«!. Wsl* lace je obdolžil Trumanovo administracijo vojaške Intervencije na Kitajskem v prilog Kaiše-kovi armadi, ki je zavojevana v civilni vojni s komunističnimi silami. Štiri osebe zgorele v poiaru Montesamo, Wash , 29, feb.—• Družina štirih oseb Je zgorela v požaru, ki je uničil njihovo hišo, žrtve so bile George 8. Knight, njegova žena in njena dva otroka iz prejšnjegf. sakona Vladna kriza nastala v Iraku Bagdad, Irak, 23. feb,—Vladna kriza je nastala, ko je ministrski svet odredil razpust parlamenta. Odločitev je padla po po-vratku premierja Alsadra v Bagdad iz Sursenga. kjer je konfe-riral z regentom Abdulom lila-ho m. $UT tAY ttPS CMT tlallml. ki delajo in onimi, ki šanjejo. TOREK, 24 FEBRUARJA IW wL na&ÜL noAsdb. ■mhlM m Zdruteno áritf« (Um Cklssfs) te Kmio OOJO a* tel«. RM m pol Iota. $2.00 u ¿atrt Iota; — Ckkaga te okolico Cook Co« 0040 sc colo loto. 04.75 sa pol lata; m loosomatvo Oil JO Subscription rolo«: for tbo Unitod Statoa (oxcopt Chicago) and Cnnndo 00.00 por yaor. Chicago «od Cook County 00 M par foar. foreign count riot 011.00 por yoar. Com oglaarv po dogovoru—RokopUl dopiaov te iimirilwlfc ¿lookov «o no vraiajo. Rokopisi litatarna v«obino (¿rilas. pgr«»« dramo, poami itd ) M vmojo polUjaiolju lo v «lutaju. ¿o Js prlloKl naaiov Mmkv Una «tik ■ liste«! PROSVETA 2057 . M So. Lawndais Ave. Chicago 21. Illinois kulturno prosvetno življenje v beli krajini ; Med osvobodilno vojno se je prosvetno življenj« v Beli Krajini razveseljivo raaiivelo, zadnji dve leti pa vedno bolj peša. V vsem kulturnem življenju Bele Krajine je zavladalo precejšnje mrtvilo in to kljub temu, da ima belokranjsko ljudstvo resničen .»misel za lepoto, pa tudi željo do znanja. V vsem črnomaljskem okraju je 13 ljudskih knjižnic, ki imajo skupno knjig, tako da pride po ena knjiga na 7 prebivalcev. To bi lahko pomenilo, da Belokranjc\ ne ljubijo knjige, toda to ni res. Belokranjsko ljudstvo si želi knjig. Največja in najbolje obiskana knjižnica je v Črnomlju, ima okrog 1100 knjig. Manjše knjižnice pa so v Metliki, Semiču, Adlešičih, Gribljah, Dragatušu in nekaterih drugih krajih. V Podzemlju bi si jo radi ustanovili in so prosili okrajni prosvetni svet pomoči. Tudi v drugih krajih si ž^le knjižnice. Letos so nakupile vse knjižnice skupno 1100 novih knjig, mnogo starih pa so izločilb Denar za nove knjige so si priskrbeli s kulturnimi prireditvami. Poskusili so tudi že organizirati bralne krožke, ki so pa spet zaspali, ker so bili preslabo organizirani in zato premalo zanimivi. Januarja je bil v Črnomlju knjižničarski tečaj, mislijo pa tudi na to, da bi pozneje priredili takšna tečaja še v Metliki in na Vinici. Primanjkuje jim predavateljev, četudi učiteljstvo pomaga, kolikor največ more. Belokranjci radi igrdjO. Največja in najboljša igralska skupina je sindikalna igralska družina v Črnomlju, ki je 3. januarja .odprla sezono z "Jakobom Rudo", nato pa V) gostovala z njim v Ribnici, Kočevju, Novem mestu in v Metliki, tamošuje igralske družine pa jim bodo vrnile obisk v Črnomlju. Že lfcni je čr-nomeljska igralska družina gostovala v različnih krajih z "Maturo" in "Kvadraturo kroga". Lansko sezono so imeli gledališki tečaj, ki ga je obiskovalo 35 tečajnikov. Letos jim bo reiiral uprizoritve tov. Lado Ločnlškar. Marljive igralske družine so še v Metliki, kjer imajo "Tuje dete", v Gradacu, kjer so uprizorili 26. decembra "Veliko potovanje", v Gribljah, kjer so igrali lani že "Milijon težav", in v Semiču. V Preloki, Adlešičih, Dra-gatušah, Vinici, Starem trgu, Pregradu, Suhorju in v drugih manjših krajih pa le bolj poredko uprizore kakšno igro. V vseh teh in ostalih krajih bi bilo treba 4ati igralskim družinam novega impulza, ker spada tudi Bela Krajina med tiste okraje, kjer so igre osnovna oblika ljudske vzgoje in prosvete. Vaem igralskim družinam primanjkuje kulis, kostumov in drugih odrskih rekvizitov. Člani sindikalnih podružnic bodo s prostovoljnim delom poplavili oder in napelja li elektriko. Skušali bode napraviti tudi nove kulise, toda potrebovali bi nekaj denarne podpore. Lep oder imajo tudi v Metliki, pa tudi tam se borijo s podobnimi težavami. Stara folklora se je v Beli Krajini med vsemi slovenskimi pokrajinami še najbolj ohranila. Kmetice ponekod še sedaj nosijo belo narodno nošo, zlasti ob praznikih. Lepi ao stari ljudski običaji, kakor n. pr. "kresnice", ki hodijo na kresni večer od hiše do hiše in pw»vajo stare pesmi ter voščijo ljudem srečo pri živini, na polju in pri otrokih. Ti običaji izvirajo še iz staroslo-vanskih časov. Značilna so tudi umirjena belokranjska kola. Belokranjski prosvetni delavci, med njimi pokojni mladinski pesnik Franjo Lovšin na Vinici, ao se že od nekdaj trudili, da bi ohranili slovenskemu narodu belokranjsko folklorno bogastvo tfstanavljali so folklorne skupine. ki pa so se ohranile le v Metliki, Adlešičih, Črnomlju in Bo-jancih. Na Vinici in v nekaterih drugih krajih ao že razpad le. toda tudi tiste, ki so oetaie. Je životarijo, ker nimajo pravega vodstva in se nihče bofvekaj ne brigs zanje Težave imajo t nabavo narodnih i.oš. kar je v sedanjih razmerah pač čisto rs/ umljivo, huje pa ja. da v vse Beli Krajini ni pravega strokov ' vijaka, ki bi m zavz»l sa razvo folklornih skupin Jasno ja. da ni mogoče pritilHl ljudi, ki dala jo v tovarnah in žive a ritmom modernega življenja, da bi ae še nadalje oblačili v narodno nošo vendar pa je treba ohraniti lepote v ¿roga* ni. novemu Šiv Ijenju prilagojeni obliki za bodoče umetnike ustvarjalce, za katere je belokranjska folklora bogata zakladnica glasbenih in koreografskih motivov. To nalogo imajo > folklorne skupine. Ljudski univerzi sta zaenkrat samo dve, v Črnomlju in v Metliki. S predavanji bodo začeli šele te dni.- Lansko zimo ie prihajalo na predavanje v Črnomelj po 60 do 100 ljudi. Okrajni predavateljski aktiv bo imel ista predavanja tudi na vaških sestankih Osvobodilne fronte. S tem hočejo ustvariti neko obliko množičnega študija. Toda tudi to je le še v načrtu. Prav tako letos še niso začeli z ideo-političnim študijem v sindikal-lih organizacijah in v krožkih, kprav so se lani takšni študijski krožki še kar dobro obnesli. Pevske zbore imajo lo v Črnomlju, Metliki, Gradacu, Draga-ušu in v Gribljah, včasih—za razne proslave—pa spravijo sku-oaj priložnostne zbore še na Vinici, v Semiču, Podzemlju in v Adlešičih. To je razen šolskih zborov vse. Tam, kjer ni pevskega zbora, je včasih zelovtežko organizirati razne proslave. Čuti se veliko pomanjkanje pevo-vodij, vendar je treba priznati, da doslej ni bilo mnogo storjenega, da bi se pevsko in glasbeno življenje v Beli krajini poživilo. Toda v kratkem nameravajo prirediti dva pevovodska tečaja, V Črnomlju in v Metliki. Metlika se je ponaša z edinim orkestrom v Beli Krajini. V Črnomlju je le plesna godba, iz katere pa bi se mogel razviti dober orkester, če bi se našel kdo, ki bi jim nudil strokovni pouk. Tudi marsikje drugje imaio instrumente, pa ni nikogar, ki bi jim dal pobudo, jih združil in Učil. Pač pa imajo v Adlešičih tamburaški zbor. Kino je v Črnomlju in v Metliki, kjer je začel pred kratkim s predstavami, Črnomeljski pa zaradi okvare pri kinoaparaturi že dalj časa ne dala. Po metliški okolici, ki je že elektrificirana, potuje tudi potujoči kino z ozkim filmom, ki ga ljudje zelo radi obiskujejo. ne važnosti, ker bodo izpolnjevali svoje naloge na vseh področjih socialističnega dela za skupnost le tisti ljud|e, ki so prežeti s pravilno zavestjo in ki razpolagajo s potrebnim znanjem, to pa jim more dati le vzgoja. Tega zapostavljanja ljudske prosvete in vzgojnega dela so v veliki meri kiivi razni funkcionarji, ki v svoji kratkovidnosti vidijo sanio trenutno nalogo, pa še to prevalijo v smeri najmanjšega odpora na prva primerna ramena. To je navadno učitelji. Samo po sebi se razume, da mora tudi prosvetni delavec sodelovati v prospeh našega gospodarstva in da ljudske prosvete danes hi mogoče ločiti od političnega in gospodarskega dogajanja, toda mnogi razumevajo sodelovanje tako, da morajo naložiti prosvetnemu delavcu čim več gospodarskih in drugih funkcij in ga preobremeniti z drugim delom, tako da mu preostane le malo časa in energije za tisto delo, za kuterega je plačali, in ki bi ga moral v prvi vrsti opravljati, to je za učenje in prosvetno delo. Takšno omalovaževanje prosvetnega dela je škodljivo in rodi slabe posledice, ki jih je že lahko opaziti. Tipičen primer preobremenjenosti prosvetnega delavca z drugim delom je sam referent za prosveto pri okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju, ki mu nalagajo toliko drugega dela, da je po svojih lastnih besedah prosvetni referent "le še na papirju". Le malokdaj ga najdeš v njegovi pisarni. Kdor bo£e k njemu, ga mora iskati po raznih drugih hišah in pisarnah, kjer mimogrede opravlja tudi posle okrajnega prosvetnega referenta, kolikor utegne. Zaradi prezaposlenosti z drugim delom ne more redno pošiljati niti mesečnih porbčil. Iz istega vzroka sta zaspala glasbeni tečaj, ki ga je obiskovalo 142 tečajnikov, in pionirski harmonikarksi zbor, ki ju je on vodil. Na ta način ubijajo nekateri kratkovidni funkcionarji prosvetnim delavcem voljo In hromijo kulturno-prosvet-no življenji.—(Po Slov. poroČ.) Slovenska mladina na gradnji gozdnih poti LJubljana. — Kakor v narodnoosvobodilni borbi tako leži tudi sedaj pri izgradnji glavno najtežje breme na ljudski mladini Slovenije. Slovenska mla d i na vodi ves čas po vojni tvorbo proti tehnični in idejni zaostalosti dežele, ki so nam jo za pustili kot žalostno • Ni zategadelj nič čudnega, du se je mladina pojavila tudi v o-srčju bogatih slovenskih gozdov in sicer no kot breiposelnt predvojni scouts, temveč kot delovni tovariš in pomočnik frontovskih organizacij gorskih vasi na robu gozdov. Vedno so morali poprej vozniki" cijaziti kilometre daleč skozi globeli, grape, preko hudo urniških strug, da so s posled njimi napori svojo ur mučene vlečne živine pripeljali čisto majhne količine lesa do žag ali pa so morali zaupati hudomušnosti vremena, da naspe na str-dedščino me gozdne kolovoze shega, po protiljudski režimi avstro-ogr- katerem so drvoll s težko oblo-skega imperija in Itare Ju^la-'/JDnimi sankami v dolino. Za vije. | polomljene noge In roke so do Mladina je bila prva, ki je vlivali sramotno nizke odškod tovarnah in uradih'razlagala in nine in ivjihov sanatorij je bila vpeljala duh novatorstva in tek- tfdu kmečka peč. movanja. Mladina je v vseh | Da zmanjša prevozne stroške produkcijskih centrih s svojimi najvažnejšemu proizvodu slo Pisane kovine v petletki Nova gozdna oeeta na Jalovice. ki lo grade mladinske delovne brigade. Ekspedicija v Mongolijo Ekspedicija za paleontologijo Akademije znanosti ZSSR je odpotovala iz Moskve v Mongolijo z namenom, da to ljudsko republiko znanstveno preišče. Ekspedicijo vodi doktor bioloških ved Ivan Jefremov, ki je izjavil; To je bežen pregled kulturno- • "Ozemlje LR Mongolije ni prosvetnega življenja v Beli bilo nikoli poplavljeni, zato so krajini, ki ne nudi posebno raz- se tam ohranilo velike množine veseljive slike. Vzrokov za to (skladov fosilij, ki so stare več več. Eden od teh je okrajni (sto milijonov let. Ti podzemelj-prosvetni svet, ki je pokazal do- ski skladi nam bodo olajšali de slej ie malo veselja do dela. Ne- lo pri reševanju mnogih vpra-kateri člani so čisto pozabili na šanj o razvoju življenja na na-svoje funkcije. Pogrešajo tudi šem planetu.' Ekspediciji iz le-stalne plačane rnoči, ki bi oprav- ta 1949 je uspelo odkriti več jale tekoče organizacijske posle, skladov, v katerih so ohranjena delovnimi mladinskimi aktivi začela z novim načinom dela za porast produkcije. Mladi sin dikalisti so prinesli v sindikate duh novih odnosov do dela, do produkcije, do podjetij, ki so se daj last ljudstva. Mladina je orala trdo ledino nerazumevanja pri kmečkem prebivalstvu na deželi o novem zadrutnifttvu, iz katerega morajo izginiti poslednji sledovi kapitalističnega izkoriščevanja. Mladina je pobirala odpadke, skrbela za od kup kmečkih pridelkov, se bo rila proti ostankom špekulacije,' izsuševala močvirnate kraje, poslala stotine borcev v borbo proti koloradskemu hrošču In ostalim rastlinskim Škodljivcem, skratka bila povsod, kjer je bilo potrebno začeti novo borbo proti nečemu zastarelemu, gnilemu, preživelemu ali pa ustvariti po polnoma nove oblike proizvodnje, nove delovne kolektive. Krajevnih prosvetnih svetov pa e v Beli Krajini do*lej le šest. ^etošnjo zimo jih bodo skušali ustanoviti tudi v drugih večjih krajih. Glavni vzrok tega mrtvila v kulturno - prosvetnem življenju pa je prezaposlenost prosvetnih delavcev z drugim delom. To velja zlasti za učitelje. Tak prosvetni delavec je pogosto "dekle za vse", povsod je vprežen, nikjer ne morejo brez njega, a pogosto le zato, ker je mnogokrat to za druge najbolj komodno. Tako so mnqgi prosvetni delavci prezaposleni z gospodarskim in administrativnim delom pri krajevnih ljudskih odborih, dasi bi ae dalo najti za takšno delo druge ljudi. Premalo pornialljo, da pri tem trpi vzgojno in prosvetno delo, ki je vendar osnov- ogromna okostja dinosavrov. ki so tam živeli pred 100 milijoni let. Teh kosti ao zbrali skoraj 0 ton. Letos bomo preiskali po bočja Altaja ter druge predele v mongolski republiki in izven nje nk prostoru 8 milijonov kv km." / Odkup tobaka Lanski pridelek so začeli odkupovati sredi novembra skoraj po vsej Jugoslaviji, razen v Voj vodini (tam tobak pozneje zori). Ob koncu decembra so odkupili že približno polovico pridelka Pri tem odkupu bo prodaki tobak državi 37" več prideloval cev kakor leta 1946 47. Letos bodo tobak pridelovali na površini. ki bo za 7 3'« večja kakor leta 1947. venske zemlje — leau ln da priskoči na pomoč gozdnim voznikom in frontovskim organizaci« jam vasi, ki skrbo za pravočasno dobavo les» je ljudska mla* Uma Slovenije poslala leta 1947 1,297 mladincev v gozdov«, da isgrade 8 gozdnih poti v dolžini 13 kilometrov. Mladina je deloma še po opravljenem delu na mladinski progi ftamac Sarajevo izvršila svojo nalogo in izgradila gozdne poti: Razpotje Suhi travnik, Podveljka-Rdeči breg, Lukanje Jurgovo, Duplja, Čer-banova cesta Kragulji vrh, Pod-preska Draga, Ravne in Rudno. Prebiti so morali kamenite ste ne, razširiti vrtoglave soteske, da bi pridobili potrebna ravna tla za cestišča In zato ni Čudno, da so morali uporabiti za to delo celih 326,876 delovnih ur, a prihranek za državo iznaša 1,-846.000 dinarjev. (Poslano Sansu) iJublJana.-~Tcmelji nase prve,cija aluminija, vsaj sedemkrat petletke, industrializacije in e-Iektnfikacije naše države so: ' več ga bomo izdelali leta 1931 kakor pred vojno. Tovarno v Sovjetsko poljedel stvo na Daljnem severu S poti as Skuto Daljni sever Sovjetake zveze zavzema površino 10 milijonov kvadratnih kilometrov. To o zemlje je večje, kakor ZDA, Anglija, Francija, Belgija in Japonska akupajv Pred Oktobrsko socialistično revolucijo so bili ti kraji v ekonomskem in kulturnem pogledu najbolj zaostali del Rusije. Od tistih dob ae je mnogo spreme nilo. Nekoč je bilo nekaj malega obdelane zemlje le na nekaterih najbolj južnih točkah daljnega severa: na Sahallnu, v o srednjem delu Jakutije, v Na-rimski pokrajini in vzdolž reke Pečore.' V poslednjih 30 letih sp pridelek žita povečali za šestkrat, krompirja pa so nakopali celo 36 krat več. Meja obdelana zemlje se je pomaknila daleč na sever ter je zajela celo kraja, kakor so področje rek» Anadir, Čuhotsko okrožje, Murmanska oblast, Narjan Mar in Hala na na 72. stopinji severne širine. Za rešitev problemov agrlkul turnega "osvajanja" Daljnega severa je potrebno proučiti pri-rodne pogoje njegovega ogromnega ozemlja. S takimi raziskovanji so pričeli tskoj po Oktobrski revoluciji. Iveta 1923 je organlzlial akademik Eifeld prvo zapolarno o-gledno poljedelsko postajo na poltoku Koli Njemu jut sledili dr ugi in danes deluje v oblasteh sovjetskega Daljnega severa že na desetine znsnstvenih usta nov Nekdanji zaostal! mu/ik si s svojim primitivnim orodjem ni znal In tudi ne bi mogel po-dreti surove prirode severa To mu )e uspelo šele v pogojih me-hanlzltanegs socialističnega poljedelstva Danes isti ljudje z tafaszno vztrajnostjo kljubujejo | vsem zaprekam — vsekakor se pri tem naslanjajo na izkušnja ' sovhozov in kolhozov, sodobno opremljenih s traktorji ln dru giml stroji. V prvi povojni petletki je določeno nadaljnje povečane zase jane površine za 18%. S tem se bo za isti odstotek dvignilo blagostanje prebivalcev sovjetske ga severa. Za Marijo se je v Prekmurju začel "prikazovati" hudič Mursku Sobota —Ni še dolgo tega, ko se je v Črnem logu v Prekmurju "prikazovala" Marija. Nekateri nevodnežl so temu verjeli, čeprav so bili redki srečneži, ki so trdili, da ao jo "videli"; Ljudje so romali v Črni log iz radovednosti, nekateri morda iz pobožnostl, Vernim niti enim niti drugim Marija ni izpolnila njihovih želj- ni se jim prikazala. Zato je čudež s časom izgubljal privlačnost in pomen, ki mu je bil namenjen, Končno je bila zadeva razčiščena tudi pred sodiščem. Pred dnevi pa sem slišal za nov čudež: v Murski Bohoti isz-giaja hudič. Veat ae jt hitro razširila mod ljudstvom "Hudič se Je pojavil v bivšem gradu," pripovedujejo Eni rs/legajo, da ga ni videti, ampak le čutiti njegovo moč soba se ti ese, miza pleše in vse, kar |e na njej, dokler ne popadM vse na tis . . Drugi pa vedo, da se je v Soboti našel velik in močan človek, ki je hotel videti tega hudiča Čuka v sobi, pa se nenadoma premakneta postelji in gresta vsaka ns svojo stran. Junak radovedno poglede p»*i postelji, kaj ju pre. mika fte preden je kaj opazil, ga je hudič s tako silo vrgel ob zid, da mu je klobuk sletel / glave m je mož komaj pobegnil Iz sobe Take in še podobne stvsri pripovedujejo. Mislim, da bi b'lo odveč, pobijati In razlegati na-čnl teh otrWarlj, čeprav 4e nekaterim neukim ljudem zaenkrat mešajo glave Ten* govoricam Je treba posvečati vso paš-njo. Čepi av se igra a hudičem zd bolj nedolžna orirorna smeš premog, železo, pisane kovine, nafta ln vodna energija. Ob koncu prvega leta petletke vidimo, kako so posamezni sektorji, podjetja, rudniki, topilnice izvršili določene jim naloge, kaže pa se tudi že delovni načrt za drugo leto pellotke. Kako je uspela metalurgija pisanih kovin? Ali je bila kos veliki nalogi? Ta ni skromna. V splošnem se predvideva og romno povišanje produkcije večine pisanih kovin, obenem jia pocenitev obratovanju ln znianj* šanje kovinskih izgub. Vse tu jo izredno važno za naše narodno gospodarstvo. Domu bomo potrebovali mnogo V«č teh ku vin kot doslej, že samo za izvedbo elektrifikacije potrebujemo mnogo bakra, aluminiju in svinca, za |ice, kable ln druge električne naprave. Znižanj« proizvodne cene ¿e za pol dinarja. za dinar povzroči pocenitev Isdelkov iz teh kovin. Jn še eno: pisane kovine so meft lutšlml najvažnejšimi izvoznimi artikli, Svet je lačen bakra, cinka, svin ca in rad zamenjuje zanje stroje, naprave in lake surovine, ki jih rflmamo doma. Iz poročil, ki so jih objavljali naši časopisi prejšnji mesec, vidimo, da stu rudarstvo in metalurgija pisanih kovin v splošnem že Izpolnila plan, nekutera pod jetja že konec novembra, nekatera pa decembra. Izjeme s j večinoma le tam, kjer je nepričakovana dolgotrajna suša onemogočila zadostno dobavo elek tričnega toka. Gre pa le za manj važne enote in so te primanjkljaje druga podjetja več kot Izravnala. Plan produkcije bakra predvi-deva stopnjama povišanje produkcije v Boru do predvojne višine za surovi baker, iz tega pa elektrolitnega bakra trikrat toliko kot pred vojno. Ne bomo več Izvažali surov baker, ki ima v sebi pomešano tudi zluto in srebro, temveč bomo Izvažali le očiščenega, to ju elektrolitnl baker. Težka naloga, uko upoštevamo, kako so Nemci rudišč« U ropali ln kako j« bil porušen del naprav. Rešiti je problem dobave električne energije za elektrolizo, tudi vprašanje ekonomske Izrabe škodljivih žveplena stih plinov topilnice e* mora r«« šiti. Bor bo tem nalogam koa. Svinca bomo producirali leta 1931 to.OOO ton, to je več, kakor je bila dvakratna proizvodnja leta 1940, Svinčeve koncentrate Trepče smo plod vojno večinoma izvažali, le del smo J šli pre delali v topilnici v Zvečanu od leta 1940 dalje. To sedaj povečujejo in večina koncentratov bomo doma predelali v svinec. Tudi Mežica je bila skrajno izčrpana od okupatorjev, pa se tudi tu kažejo uspehi prvega leta l>etletku in bodo dosegli in pre segli dane naloge. Izredno hitro so rešili probleme flotacije in uporabe drobne rude v ognji-ščnlh pečeh. Makedonski rudnik Zletovo daje zelo dobre rezultate ln je plan že presegel. Pri cinku so naloge še večje, štirikrat toliko cinka bomo ly.de la I i letu 19!» kot doslej. Cinkarni v Celju lega ne bi mogla izvtšiti sama, zato predvideva plan !/graditev še ene cinkarne ns principu elektrolize, ki bo predelovala clnkove koncentrate Trepče. Potrebno elektrarno že grade. Obenem se bo pocenila produkcija in izdelovali bomo še čistejši cink Izvoz dnkovih koncentratov se bo zelo zmanjšal, zato bomo pa Uvažali mnogo več dražjega In čistejšega cinka. Celjska cinkarna bo pu šola za strokovne delsVee nove cinkarne. Najbolj s«* bo dvignila produk LfizoVcu so obnovili in daje, kolikor zmore mala naprava, imeli pa so lani težave zaradi suša. Tovarno v Strnišču šele grade m bo trajalo še nekaj časa. da bomo tam izdelovali aluminij. Produkcija pa bo mnogo cenejša. Drava bo dala poceni energijo in naprave bodo evropskih dimenzij. Bodoči stiokovrti de lavcl In mojstri sc uče v Lozov-cu, to je šola ta strniški naraščaj. Vri jetno bo na bodoči ra*-voj Sli niša ugodno vplival tud* pred kratkim sklenjeni spor« zum z Madžarsko. Na svetovnem trgu J« tudi veliko povpraševanj pu snilmonu. Topilnici v Lisi m v Zajači izpolnjujeta zadane naloge, Pocenitev produkcije, znižanje izgub, iskanje novih rudišč, to so posebni problemi te kovine, da bi mogli se uspešneje nastopati na svetovnem trgu. Rudnik in topilnica šlveg« ■rebra v Idriji sta oživela v svobodi, več nI zaspanosti In sabotaže kot v letih suženjstva. H0-tlo se pozna mačehovstvo prej šnjih gospodarjev, ki ao produkcijo znižali na eno trotjino on« pr«d prvo vojno, la razbitih, bombardiranih, zantarellh naprav je bila obnovljena topilnica in kmalu je Idrija dajala zo pet prvovrstno kovino, ki jo radi kupujejo, ker je zelo čista. Plan produkcije kovine je dosežen, 1« rudnik je dal nekaj manj rude zaradi pomanjkanja električne energije, Za bližnjo bodočnoat je predvidena modernizacij« n«-prav, kur bo zmanjšata izgube na kovini, pocenilo delo in dovoljevalo uporabljati rude, ki Imajo malo žlveg« srebra, Tudi produkcija arebea In akta se bo dvignila aporedno t raz širitvijo el«ktro)iz« v Boru ter loplJnlce svinca v Zvečanu. Večina našega srebra ln zlata je šla prej čes mej« v svinčenih koncentratih Trepče, v surovem bakru Bor«. V«čln« teh s« bo pr«delovala odslej dom«, Uko bomo zadržali plemenito kovin«. Tudi svinčeve koncentrat« Zle-tova bomo varjetno predelovali doma v svinec ln arebro. Zelo verjetno bomo obnovili tudi ata-re rudnike zlata v Srbiji, tako da bomo proizvajali pr«e«j v«č plemenitih kovin. V Boru bomo pridobivali tudi aaUa, redko ko vino, ki jo upor«blj«Jo z« izdelavo Kolenskih celic, ki jih uporabljajo pri zvočnem filmu in televiziji. s Rudarstvo in metalurgija pisanih kovin sta izpolnila naloge prvega leta petletke in bosta ti* vršila tudi nalog« nadaljnjih let. Predvidena produkcija avlnca, bakra, cinka, aluminija, antlmo-na. živega sr«br«, srebra in tla-ta leta 1961 bo vr«dn«^-po sedanjih cenah n« svetovnem trgu— nad tri milijard« dinarjev. To ho močni, solidni terrrljl, n« ka tet ih moremo z zaupanjem graditi naprej. Inš. Vtktoe Pettleh. na, brez verskegu o/ailja, ja ozadje isto kto z Marijo Tudi hudič ae je pojavil načrtno, orge nizu «no m ne le kot slučaj pn kakem nenormlsnem isli pijanem človeku H takimi legenda-m hočejo politični ¿|*>kulanti povečali strah iti spoštovanje pird nadnatavnimi silami, ki bi po njihovem morale preprečiti izgradnjo socializma, uvedbo petletnega plana Ns ta način bi radi ie naptej iziabljall liudi v svoje politične ln gmpodarake namene, ali vsaj šriill med ljudmi zmedo. Zalo m poklicali hudiča, k1 n ti) lu Kamenjal Matijo pri rije nem i*»»lu VV, Razvoj čebelarstva • v Sloveniji v llosni. In Hercegovini. Na splošno je bilo čebelarstvo v Hill doslej precej zaostalo. V vsej republiki je okrog 30.000 primitivnih panjev (pletenih košev) Ko pridobivajo mad It takšnih panjev, morajo čebele pohiti. Tako uničijo na leto okrog 7,300 čebeljih družin, kar /naša vrednost T 3 milijona din. Zalo je nalog« čebelarstva v Hi H, da bodo med petletko zamenjali primitivne panja a sodobni ml. Čebelarstvo |e ta IIIH posebno velikega pomena, ker so ustvarjeni pogoji za velik pogoj sadjarstva; brez čebelarstva si pa sadjarstva na moremo mislili. Časovni komentarji rve armade, ki je napredovala po ravnici na levi strani Save;. raznesla vroča želja, biti prej v Zagrebu kakor druga armada. O tem so govo- j čih; za celo goreče morje jih na dobrote, ki so ležale po vozo-je bilo. Ogenj in zgodnje jutro ' vih in bile razvlečene po cesti. so preseka vale težke eksplozije —raznašalo je granate in mine. Na desno stran po vsej široki ravnici proti hostam Zagrebač-ke gore pa so kot v pahljači raztegnjeni od nas bežali Nemci, razlezli so se kakor plaz drobnih in ušivih pik. Dalmatinec Pero se je potegnil do pasu iz kupole. Zastrmel se je v bežeče pike in obraz se Pero se je režal, znenada pa je začel vpiti na borca, ki mu je ves srečen kazal uro. "Uh," je vpil in se jezil, "mrhovinarji! A tega ne vidiš, ti trap, da bo šel tank preko oje-sa?! Kam ste se zagledali, vi, vsi skupaj? Potegnite oje, potrebovali ga bomo!" Oba pomočnika sta morala na cesto in razvleci vozove, da so mu je razlezel sam od sebe. Po- mogli tanki »kozi. Pri tem sta ZMAGA Ivan Potrč Zadnji večer pred Zagrebom —v prvem mraku smo se znašli na cesti med Sesveti In Zagre-bačko goro—je tankist zavozil pred bunker. Začutili smo lahen sunek, tik pied naini je žareče siknilo in tank se je usta vil. Oba borca, neverjetno mlada, a še bolj neverjetno debela dečka z okroglimi lici in natlačeno oblečena, ki sta visela vsak na svoji strani kupole, sta se nerodno ko dve vroč» in godrnjaje potegnila za kupolo. Stisnila sta me med sebe In zaslišal sem, kako je eden tik nad mojo Utov-Jio brezbrižno, kakor da bi ugotavljal nekaj povsem vsakdanjega. rekel drugemu: "Nasedli smo" Drugi butec je nekaj časa molčal, nato pa odgovoril "Ptkakaj, bomo ie viueli . . ." Stisnila sta gjavi na debelo lito žele/o. m* ra tienutek pogledala, zatem pa zazrla drug pieko d t ligera v mitraljeski ouen). ki je raMkal mimo tanka. V njunih mladih in na|>elih obrazih ni bilo sence stiahu. prej pritajena radovednost, kaj ne bo zdaj /godilo Sredi mitialje»k«'ga ognja, ki je brisal po tanku, m* je rnenada odprla kupola, iz odprtine vrh kupole |ni se je potegnil komandir naše tankovske en« .te in siknil proti tistemu ognju, sredi ka-teregs se je znenada znašel: "Glej jih. ljubim jim itoga'" Njegov debeli glas i dalma- tinskim naglasom je bil na moč jezen in užaljen, onemogla jeza pa je zasijala tudi iz oči, ki jih je Dalmatinec zapičil v ogenj pred sabo. Kučmasta usnjena kapa in debele zamazane in črnikaste obrvi so trznile. "Vžgi, ljubim jim boga!" Komandir je zaklel v tank, naslednji trenutek se Je potegnila vanj tudi glava in pokrov m? je pocatd vlezel v kupolo. "Nekaj se je zgodilo," je rekel eden izmed borcev. Drugi je znova molčal, kakor da bi prisluškoval, zatem pa odgovoril: "E. na)! Videli bomo . . Pomenkovala sta se počasi in na glas, čeprav sta t*e njuni okrogli kučmaati kapi dotikali, (•oeenice so zaropotale, tank je /Kanil. Cela kupola s tankom vred se je pomaknila nekam proti levemu robu ceste. Dolga, štirimetrska cev na sprednji (»liani kupole, ki jt doslej štrlela v zrak, se je naglo spustila k remiji, ko da bi se hotela zaboMi v cest<», se malce dvignila in krčevito smo se oprijeli z« tmaie na tanku in se pritegnili k sivemu železu — žareče bruhnila. Kmalu /atem drugič, tretjič. Četrtič in petič . Tank je stal in iarece bruhal. "Evo ti |M*smi je iiovedal borec na levi. tovarišu na desni pa je zadrgetal glas Ali ¿e tisti tienutek »e je zvalil oh t.:_ Nsdsljujte z oddsjsnjem odrsbljenih maščob o 4 \