121 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 121-122 • Gregor Škrlj: Sodobni IKT-izzivi v šolski knjižnici OŠ Prule (Osnovna šola Prule) • Nataša Franko: Slovenske elektronske splošne serijske publikacije ter slovenski integrirni splošni viri v splošnih knjižnicah (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto) • Barbara Pregelj in Lovro Kalan: Slikanica Poredni Petit med bralno motivacijskimi strategijami in interaktivnim gradivom • dr. Polona Vilar: Digitalni domorodci želijo več od svoje splošne knjižnice • Nataša Kokošinek in Bojan Pogačar: Danes v Železarju: Portal Jlib – digitalna domoznanska zbirka Občinske knjižnice Jesenice (Občinska knjižnica Jesenice) Posvetovanje je osvetlilo nekatere pomembne izzive, s katerimi se srečujejo knjižničarji, pri- neslo praktične nasvete in rešitve ter nekaj teoretičnih izhodišč oz. razmislekov za prihod- nost. Zelo dobrodošlo je bilo druženje med odmori, kjer so udeleženci izmenjali mnenja med seboj. Več o posvetu: http://www.tre.sik.si/dogodki/ pdk-splosno.html. Gregor Škrlj Obisk 33. Slovenskega knjižnega sejma 2017 V Cankarjevem domu v Ljubljani je letos potekal že 33. Slovenski knjiž- ni sejem (od 22. do 26. novembra). V tem letu je bila obeležena stoletnica prve slovenske slika- nice Martin Krpan (razstavljene so bile Smrekarjeve ilustracije), Krpan, z dodano knjigo pod pazduho, je bil tudi simbol sejma. Tudi letos je bil program vse dni sejma zelo bogat in raznolik. Države v fokusu so bile Avstrija, Nemčija in Švica (do- godki mednarodnega fokusa so bili del programa vseh sejemskih sklopov). Vsak je lahko zase našel dejavnosti, ki se jih je udeležil. Zvrstili so se odlični domači in tuji avtorji, predstave, prireditve po stojnicah … za najmlajše in šolarje sta z bogatim in mnogote- rim programom poskrbela Cicifest ter Šolski knjigosled, v prvem predd- verju so vsako uro potekale debatne kavarne, Forum je gostil več kot petdeset dogodkov (zbliževanje avtorjev in založnikov z njihovimi bralci, kupci), ves čas sejma je, v preddverju balkona Linhartove dvorane, pote- kal Arsov studio, kjer so neposredno prenašali pogovore, glasbene nastope in branja. V sklopu sejma so bile podeljene nagrade: • Schwentnerjeva nagrada, priznanje za mALI IN VELIKI ODmEV 122 Gregor Škrlj: obisk 33. slovenskega knjižnega sejma 2017 Borut Mlinarič medvrstniško učenje oziroma tutorstvo v šolski knjižnici Pgm pomemben prispevek k razvoju slovenske- ga založništva in knjigotrštva, je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Sloveni- je podelila Stanki Golob. • Posebno priznanje za spodbujanje bralne kulture v Sloveniji je prejela Manca Košir. • Podeljene so bile zlate hruške, znak kako- vosti otroških in mladinskih knjig. • Nagrada Slovenske sekcije IBBY je šla v roke višje knjižničarke Zdenke Gajser, prizna- nje Slovenske sekcije IBBY 2017 so prejeli osnovnošolski knjižničarki Tjaša Klemenčič in Sabina Burkeljca ter Projekt O‘živela knjiga Društva Škuc. • Zlato okno, nagrado za najboljšo knjigarni- ško izložbo, je prejela Knjigarna Konzorcij. • Literarni prvenec 2017 je prejela Ana Sch- nabl za prvenec Razvezani. • Nagrado Radojke Vrančič za mladega pre- vajalca do 35 let je prejel Jernej Županič za prevode pesmi Skritost C. D. Wright, kratke proze Samuel Johnson je ogorčen Lydie Da- vis in romana Srce parajoče delo neizmerne globine Dava Eggersa. • Najboljša poslovna knjiga je bila Predanost avtorice Angele Duckworth. • Najbolje oblikovana knjiga je bila Drobtine iz mišje doline avtoric Anje Štefan in Alenke Sottler ter oblikovalke Sanje Janša. • Najboljša stojnica je bila stojnica založbe LUD Literatura. • Veliko nagrado SKS, imenovano knjiga leta 2017 –je prejel Boris A. Novak za ep Vrata nepovrata. Nas vse pa ustvarjalci že vabijo na sejem prihodnje leto od 21. do 25. novembra 2018 (likovna podoba bo Ivan Cankar, država gostja bo Madžarska, mesto gost Postojna ...). Več o sejmu na povezavi: http://knjiznisejem. si/. Po prenovi in širitvi šolske knjižnice pred tremi leti smo dobili na Prvi gimnaziji v Mariboru veliko čitalnico z več kot 50 prostimi mesti. Čitalnica v šolski knjižnici je skoraj vedno dobro zasedena. Ob številnih knjigah in revijah, ki so na voljo v šolski knjižnici, potekajo v čitalnici šolske knjižnice tudi številne aktivnosti. Posebej zanimiva aktivnost je tutorstvo. Gre za medvrstniško sodelovanje, pri katerem učenec nudi tutorsko pomoč drugemu učencu pri snovi, katere je sam že vešč, prejemnik pomoči pa še ne. Več o projektu nam bo povedala mentorica tutorstva, profesorica Vesna Selinšek Jahić. Kdaj ste začeli s projektom »tutorstvo« na Prvi gimnaziji v Mariboru? Začeli smo v šolskem letu 2013/2014 v okvi- ru projekta »Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, v katerega je bilo vključenih več mrež šol v Sloveniji. Tutorstvo smo si začrtali kot glavno dejavnost mreže štirih šol, katere koordinatorica sem bila. Kakšne so prednosti oziroma slabosti med- vrstniškega učenja? V tutorstvu vidimo veliko priložnosti za razvoj skupnosti učencev in posameznikov, ki so udeleženi – tako tistih, ki nudijo pomoč, kot tistih, ki jo prejemajo. Gre za prostovoljno učno pomoč, ki se izvaja v paru tutorja in prejemnika učne pomoči. Koncept temelji na