Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V « ip M ocrno ,»oslane knjige itd. je pošiljati tsrrio na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h »i ii ii dvakrat . . 12 „ >» »i ii trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
"Vaftoilo
k seji upravnega odbora „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev"
ki bo
dne 27. decembra 1912 ob 2. popoldne v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ul. 8.
DNEVNI RED:
1.	Predsednik otvori sejo. •
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo o »Zavezinih listih«.
5.	Poročilo o slavnosti 251etnice Zaveze.
6.	Slučajnosti.
Vodstvo Zaveze avstr. JuglosJovanslcih
učiteljskih društev. Predsednik: Tajnik: L. JELENC._VIL. RUS.
Izprememba § 55. drž. šol. zakona.*)
Dunaj, 28. novembra 1912.
Naučni odsek je predložil 28. t. m. parlamentu poročilo o izpremembi § 55. drž. šol. zakona, ki se peča z materialnim položajem ljudskošolskcga učiteljstva. Državni šolski zakon prepušča, kakor znano, ureditev učiteljskih plač deželni zakonodaji ter določa le nekak splošni princip, da morajo biti minimalni učiteljski prejemki taki, da se zamorejo učitelji in podučitelji povsem posvetiti svojemu poklicu, ne da bi se morali pečati s postranskimi posli. Prejemki morajo biti taki, da morejo učitelji vzdržati tudi krajevnim razmeram primerno svoje rodovine.
Ta določba se je pokazala za povsem nezadostno. V raznih deželah so učiteljske plače povsem različne, in kar je glavno, § 55. ne more prisiliti dežele, da izboljšajo učiteljem prejemke, ki so bili morda neposredno po izvedbi šolskih zakonov razmeram primerni, ki pa so že zdavnaj v silnem nesoglasju z življen-skimi razmerami.
V mnogih deželah so se učiteljske plače sicer regulirale, v mnogih pa ne, in sicer deloma iz popolnoma neumljivega sovraštva proti učiteljstvu. Klasična de-
Za zadnjo številko prepozno prejeli.
Uredn.
žela učiteljske bede je Kranjska. V pa-šaliku dr. Susteršiča ima učitelj po 10 letih 1080—1480 kron letne piače in če je služil 40 let, prejema 2080—2680 K na leto. Toda na Kranjskem doseže le 10 odstotkov vseh učiteljev sijajne dohodke četrtega službenega decenija.
Uboga Istra je temu nasproti pravi eldorado, tam se gibljejo učiteljske plače med 1980—3600 K, na Štajerskem od 1200—2800 K, na Koroškem od 1600 do 3600 K itd. Na Kranjskem so torej učiteljske plače manjše kakor one državnih slug, uvrščenih v kategorijo državnih poduradnikov! V prav nobeni avstrijski kronovini pa ne dosežejo učiteljske plače one višine, kakor plače državnih uradnikov IV. kategorije, to je onih, ki so absol-virali 4 razrede srednje šole, oziroma meščansko šolo in katerih letni prejemki varijirajo med 2360 K (v prvih desetih letih) in 4560 K (v četrtem službenem desetletju).
Ker je bil boj za izboljšanje gmotnega položaja v mnogih deželah brezuspešen, se je učiteljstvo složilo k skupni akciji ter zahtevalo, da postavi država nova in konkretnejša načela glede določbe učiteljskih plač.
Tako je nastala akcija za izpremem-bo § 55. drž. šol. zakona, ki se je izkazala toliko uspešno, da se nahaja od danes naprej pred plenumom zbornice motiviran, od posebnega odseka preštudiran in priporočan predlog, ki podaja v bistvu le podrobno interpretacijo § 55. drž. šol. zak., določujoč višino »minimalnih učiteljskih prejemkov«.
Po predlogu naučnega odseka mora dobiti vsak usposobljen učitelj, v dobi od 4.—10. službenega leta to, kar prejema državni uradnik XI. čin. razreda na plači in aktivitetnih dokladah, od 10. do 17. prejemke X. čin. razr., od 17.'—25. 1. IX. čin. razreda, od 26.—35. 1. VIII. čin. razreda. Od let, dosluženih pred izpitom usposobljenosti, je vračunati v službeno dobo najmanj 2, najmanj 1 leto po izpitu usposobljenosti mora biti učitelj definitiv-no nastavljen, ravnatelji, nadučitelji, šolski voditelji morajo dobivati še posebne funkcijske doklade.
Tako se glasi v bistvu »učiteljska predloga«. Toda učiteljstvo si mora biti na jasnem, da je danes v tej važni in da-lekosežni zadevi storjen šele prvi korak. Treba bo še premnogo vstrajnosti in potrpljenja, preden postane predloga — za-
kon. Mnogobrojni učiteljski prijatelji bodo v parlamentu gotovo vse storili, da premagajo velike težkoče, ki se stavijo pravičnim željam pionirjev kulture nasproti.
Trgovska visoka šola.
Prizadevanje eksportnih akademikov, da bi eksportni akademiji na Dunaju priborili oficialno priznanje trgovske visoke šole, zavzema vedno večje kroge.
Dne 21. pret. m. je bilo v veliki dvorani nižjeavstrijskega obrtnega društva občno zborovanje eksportnih akademikov, ki je bilo sijajna manifestacija za upravičenost njih zahteve. Referiral je eden slušateljev eksportnih akademikov o pomanjkljivosti tega zavoda, ki je sedaj samto del trgovskega muzeja, poudarjal potrebo trgovske visoke šole, predočil v glavnih potezah organizacijo nove visoke šole in razpravljal o vplivu te šole na trgovca, živečega v praksi.
Eden absolviranih eksportnih akademikov je uspešno dokazal, da je trgovska visoka šola eminentna potreba in zahteva najširših trgovskih, industrijskih in obrtnih krogov. Tako važna korporacija, kakor je državni železniški svet, je soglasno sklenil že pred leti, da se morajo absolventi eksportne akademije smatrati za enakovredne absolventom tehnike, juri-dične fakultete in drugih visokih šol. To se je sklenilo z odobravanjem treh ministrstev: trgovskega» železniškega in ministrstva javnih del. Da se naučni minister vitez Husarek, ki je obenem vseuči-liški profesor poteguje za zahteve eksportnih akademikov, je znak, da smatra trgovsko visoko šolo res za zavod, na katerem se bo gojilo znanstvo, in sicer trgovsko znanstvo, ki je danes šele v začetku velikega razvoja. Trgovska visoka šola, ki bi naj se razvila iz že 14 let obstoječe, eksportne akademije, na kateri se je število slušateljev tekom let po-dvanajsterilo, bi vzgojila avstrijski trgovini generalni štab, ki bi bil usposobljen po svoji kvaliteti, da je uspešen konkurent naraščaju tujezemskih visokih šol. Ker naša država nima lastnih kolonij, mora gledati., da se tembolj po kvaliteti svojih izdelkov in po organizaciji svoje trgovine pridobi vedno novih trgov in odbija konkurenco. To je možno le tedaj, če ima akademično izšolan trgovski naraščaj.
LISTEK.
Iz umetniškega sveta.
Slovensko deželno gledališče.
»Ptičar«. (Der Vogelhandler.) Besedilo spisala West in Held, uglasbil K. Zel-ler. Druga opereta v sezoni, stara znana po svojih lepih melodijah, ki niso ¡zgrešile svojega namena. Ne bom navajal zavite vsebine operete, omejim se le na njeno uprizoritev. Bila je prenagljena in ne dovolj pripravljena. Vzrok tiči v težko-čah, ki se ima gledišče z njim boriti, zato se marsikaj oprosti. Glavno vlogo so dali tenoristu Vondri. Smili se mi. Ima sicer dober material, toda izšolati bi ga bilo treba. Ta večer se je dal opravičiti z angino, kar je režišer naznanil šele po prvem aktu. Drugod bi občinstvo žvižgalo, pri nas je potrpelo in Vondru odpustilo, ker je le zato pel, da je sploh omogočil predstavo. Domačin Kovač (tenorist) je v vlogi Stanislava imel večjo srečo. Konstatirati se mora, da napreduje.
Ugaja! je zlasti v prvem dejanju (duet) in dobil od dijaškega parterja demonstrativen aplavz. Kovač je priden in se mu lesenih kretenj ne sme zameriti, saj je začetnik. Ko se odru privadi, bo porabna moč. — Pohvalo zaslužita nato Richter-jeva in subreta Fantova. Obe sta igrali in peli poslušalcem v veselje. Da ni bilo dolgčas, je poskrbel Povhe, opustil bi le lahko ono jamranje, ki ga poznamo že iz njegovih drugih operetnih vlog. Naj ne postane priskuten! Dve profesorski karikaturi, groteskni in komični figuri sta postavila na oder Bohuslav in Bukšek ter sta izvrstno zabavala. Profesorjem bržkone nista bila všeč! — Pozabiti ne morem Bukšekove. ki ji vloge starih žensk tako dobro pristojajo. Kreacijo baronese Adelajde je hvalno pogodila. — Nekatere točke operete so morali ponavljati, najlepša pesem o slavčku (Wie mein Ahnl zwanzig Jahr) ni prišla do veljave. Orkester je pod Hrazdiro lepo igral, zbor ni znal tekstov, suflerka časih preglasna. Repriza je bila baje boljša od premijere.
—ec.
Na slovensko deželno gledišče
so angažirali Harfner-Karasa, opernega in Operetnega tenorista, ki ima na reper-toirju okolo 150 oper in operet, in prima-dono Lowczynsko, ki je na glasu kot pevka prve vrste. Tako bo vendar naša operna kriza rešena!	—ec.
Telovadno društvo Sokol I. v Ljubljani
goji poleg telovadbe tudi glasbo. V soboto, dne 7. t. m., je priredil v Mestnem domu čajev večer. Menjavali so se nastopi društvenega salonskega orkestra s predna-šanji mešanega pevskega zbora, ki je zapel dve Devovi koroški narodni pesmi, Schwabova zbora »Slanico« in »Vasovalca«. Samospev je bil zastopan po dr. B. Ipavčevi »Nezakonski materi« in Adamičevi »Pri zibeli«, ki ju je ljubko podala gospodična Štefka Skrbinškova.
—ec.
Klub dramatičnih diletantov v Sežani
je uprizoril preteklo nedeljo z lepim uspehom Oanglovo dramo »Sin«.
Od strani profesorskega zbora je s strokovnjaškim izvajanjem in izborno satiro utemeljeval upravičenost trg. visoke šole profesor Grunzel, kapaciteta na na-rodno-gospodarskem polju. Isto sta poudarjala in zagotovila svojo pomoč drž. poslanca Friedmann in Giinther, ki je obenem predsednik izpraševalne komisije na eksportni akademiji.
Zalibog ni bilo nobenega slovanskega poslanca na zborovanju, dasi so bili vsi klubi povabljeni. Ker je slušateljstvo eksportne akademije po polovici slovansko, bi bilo pač želeti, da bi bil prišel kateri na Dunaju navzoči slovanski poslanec na zborovanje, tembolj ko se vedno vpije o zatiranju Slovanov na Dunaju in živimo v dobi zapiranja Komenskega šol. V takih časih bi bilo tem nujneje potrebno, da bi slovanski poslanci stopali v stike z delom inteligence dunajskih Slovanov in branili njene zahteve. Pač pa je došel od predsedstva državne zbornice dopis, ki se vrlo dobro zavzema za eksportne akademike. Nadalje so se razne trgovske in obrtne korporacije potegnile za trgovsko visoko šolo. Celo iz daljne Kanade in Kavkaza so došli telegrami, ki kažejo, kako si tudi v tujezemstvu živeči avstrijski trgovci žele stanovske visoke šole.
Jugoslovanski poslanci so deputaciji slušateljev eksportne akademije obljubili svojo podporo, in želeti je, da izpolnijo to svojo obljubo ob primarnem času.
Opozarjamo našo javnost, da obstoja na Dunaju društvo jugoslovanskih študentov trgovskih znanosciv »Jugoslavija«, ki je, dasi mlado, krepko in številno ter zaslužuje podpore in pozornosti jugoslovanske javnosti.
K proračunu naučnega ministrstva.
Trst, 29. novembra 1912.
V proračunu tega ministrsva vidimo pač vsote 14.000 K za poučevanje nemščine po Primorskem (nagrade učiteljem), ne vidimo pa postavke za prepotrebno drugo mesto deželnega šolskega nadzornika za slovanske šole. Zdaj imamo na Primorskem eno hrvaško državno gimnazijo (Pazin), eno zasebno hrvaško realko (Volosko), slovenske vzporednice na goriški gimnaziji, hrvaško državno učiteljišče v Kastvu, hrvaško zasebno žensko učiteljišče v Pazinu in slovensko moško učiteljišče v Gorici. Poleg tega ima edini slovenski deželni šolski nadzornik nadzorovati tudi trojezično žensko učiteljišče v Gorici, več srednješolskih in učiteljiščnih pripravnic in vse slovenske in hrvaške ljudske šole od Predila doli do istrskih otokov. K temu prihaja še slovenski in hrvaški pouk na državnih ljudskih in srednjih šolah v Trstu in Pulju. In vse to naj opravlja en sam deželni šolski nadzornik! To kaže, kako zanemarja vlada slovensko šolstvo na Primorskem!
Na Kranjskem so že davno ustanovili mesto nemškega deželnega šolskega nadzornika. dasi sta bila že prej nameščena dva deželna šolska nadzornika. Seveda, če se vladni krogi zadovoljujejo s tem, da dobivajo vsako leto od edinega slovanskega šolskega nadzornika na Primorskem slučajno letno poročilo, potem ne čutijo potrebe za ustanovitev še enega mesta. Za nas pa stvar nikakor ni rešena s istim poročilom. Mi zahtevamo, da se da takemu funkcionarju prilike, da se intenzivno bavi s podrejenim mu šolstvom, ker le v tem slučaju more vršiti svoje važne dolžnosti. Opozarjamo le na to, da se učiteljstvo ljudskih šol sploh ne
spominja, kdaj je bila na Primorskem zadnja deželna učiteljska konferenca! In vendar bi se morala vršiti vsakih šest let! Ali morda za Primorsko niso potrebne take konference? Seveda, po nazorih vlade — ne. Ali oni, ki poznajo šolske razmere na Primorskem, so drugega mnenja o tem. Ali ni naravnost škandalozno, da v tržaški okolici še vegetirajo za mladino v 13. in 14. letu slaboznani nadaljevalni tečaji, kakor v kaki alpski, od prometa oddaljeni deželi?! In kje so na Primorskem slovanske meščanske šole? Seveda naš delavec naj ostane glup, naj zna kvečjemu kamenje tolči; za boljša dela v industrijskih podjetjih se potem importira tujec, ki gleda našega, v izobrazbi zanemarjenega delavca kakor he-teljišč iz meščanskih šol; pri nas so za lota. — Drugod se rekrutira dijaštvo uči-to ustvarili nekaj mizernih enoletnih tečajev pod donečim imenom c. kr. pripravnic. ki jih pa (Sežana!) morajo zatvarjati, ker ni učencev.
In knjige za ljudske šole? Deželna učiteljska konferenca bi mogla in morala dati inicijative za taka vprašanja. Naša pokrajina ima svoje posebne potrebe glede šolske organizacije; saj vendar ne bomo menda vedno trpeli, da Slovenec le takrat odhaja na morje kadar z lačnim trebuhom obrača skrbni (!) domovini hrbet! Torišče za taka razmotrivanja je ravno deželna učiteljska konferenca. A pri najs takih konferendi ni, ker edini slovanski deželni šolski nadzornik izmed kupov aktov in zaradi nagromadenega dela sploh ne more priti do tega, da bi jo sklical.
Zato moramo odločno zahtevati, da se čim prej ustanovi še eno mesto deželnega šolskega nadzornika za slovansko šolstvo na Primorskem! Proračunske razmere — kakor dokaj radi naglašajo ob raznih prilikah — tu ne smejo prihajati v poštev. Če proračun zmore milijone za širjenje nemštva, se morajo najti tudi potrebni tisočaki za naše zahteve!
Obrtno šolstvo v Trstu.
Pomen obrtno-nadaljevalnih šol za obrtnike.
Ministrstvo za javna dela posvečuje veliko pozornost obrtnemu stanu. Saj je znano, da se more v današnjem eksistenčnem boju le zadostno izobraženo občinstvo uspešno razvijati, zato pa tudi bolj pazi, da se resnično izvaja novi obrtni zakon!
Ta zakon je stopil v veljavo dne 5. februarja I. 1907. Za obrtnike je uvedel mnogo novega, pred vsem pa odreja, da bodo postajali v bodoče mojstri le resnično zadostno izobraženi obrtniki. — Doslej za duševno obrtnikovo izobrazbo ni nihče vprašal. Obrtniki so se učili 2 ali 3 leta kot vajenci, po tej dobi so dobivali od mojstrov ali zadrug učna izpričevala, so službovali par let kot pomočniki in kot taki so si brez težave dobivali dovoljenje za izvrševanje samostojne obrti.
Po novem zakonu bo to drugače! — Vsak vajenec se mora učiti najmanj 2 in največ 4 leta, in mojster oziroma zadruga mu da izpričevalo. S tem pa še ni pravi pomočnik, ampak le pomagač. Ako hoče postati pomočnik, mora napraviti pred posebno izpraševalno komisijo pomočniški izpit. Ta obstoji v tem, da pomagač dokaže, da zna praktično zares izvrševati svojo obrt, — dokazati pa mora tudi, da je za obrt primerno teoretično izobražen! — Vprašan je namreč pri izpitu iz obrtnega računstva razne kalkulacije, pokazati mora, da razume knjigovodstvo in da bo zmožen v vsakem slučaju samostojno korespondirati s svojimi odjemalci. — Šele na to mu izda izpitna komisija pomočniško izpričevalo. Kot pomočnik mora služiti vsaj 2 leti, potem pa na podlagi svojega pomočniškega izpričevala lahko prosi za dovoljenje, da sme pričeti obrt kot mojster.
Postati samostojen obrtnik po novem obrtnem zakonu tedaj ni lahko, in tako je prav! — Velika večina današnjih mojstrov zna komaj, komaj napisati račun o svojih izdelkih. Da bi si vodili knjigovodstvo. ali da bi sami dopisovali v lepem jeziku svojim odjemalcem, tvor-nicam itd., je popolnoma izključeno! — In res je, ako pravi ministrstvo: »Taki obrtniki so sramota za kulturno državo.« Poudariti pa moramo zlasti, da so taki ljudje tudi sami zase veliki reveži; v potu svojega obraza si zaslužijo komaj toliko, da se beraško preživijo. Da bi tekmovali med seboj, oziroma dosegli uspehe proti izobraženejšemu tujcu, o tem ni niti govora! — Da se temu odpomore, je ustanovila država obrtno-nadaljeval-ne šole, v katerih se vajenci teoretično primerno izobrazijo. Zato je pa tudi ukazala, da so po .§ 99. b obrtnega reda vsi vajenci primorani te šole obiskovati. § 100. obrtnega rega pa odločno ukazuje mojstrom, da morajo dati vajencem za
obiskovanje teh šol zadosti časa, drugače se jih kaznuje z globo od 5—200 K, in če še to ne pomaga, se jim odvzame pravica imeti vajence!
Do sedaj je bila v Trstu le na italijanski obrtni šoli za vajence vseh narodnosti obrtno-nadaljevalna šola. Naši slovenski dečki se seveda na tej šoli niso naučili ničesar, saj se tu poučuje samo v laškem jeziku! Letos smo pa s podporo naših slovenskih denarnih zavodov mogli tudi Slovenci otvoriti na tukajšnji »Slovenski trgovski šoli« za vajence vseh strok svojo slovensko obrtno nadaljevalno šolo!
Obrtniki! Ako nočete priti v navzkrižje z zakonom in vam je le količkaj pri srcu napredek slovenske obrti v Trstu in njega okolici in napredek Slovenstva sploh, pošljite svoje vajence v našo obr-tno-nadaljevalno šolo in poskrbite tako, da bo mogoče našemu obrtnemu naraščaju uspešno konkurirati z vedno bolj vsiljivim tujcem, ki so mu že davno na razpolago dobrote obrtnih izobraževališč omenjene vrste, ter mu je zato možno že sedaj zavzemati povsod boljša mesta, dočim se mora zadovoljiti nešolani domačin vzlic vsej nadarjenosti in pridnosti z delom in zaslužkom slabše vrste.
Iz naše organizacije.
Štaj^rsk«»
Gornjegrajsko učiteljsko društvo je
imelo dne 8. decembra 1912 svoje glavno zborovanje v Bočni. Predsednik tovariš Kelc pozdravi navzočnike, posebe še imenoma milega nam gosta nadučitelja v p. Kodermana in gospo tov. Pulka, čestita na prestanem izpitu usposobljenosti, oziroma stalnega nameščenja tov. Pire, Go-čar, Rojnik, Rožanc ter posebno toplo pozdravlja tov. Pulka. naduč. na Gorici, spominjaje se usode, katera je nenadoma zadela tov. Knafliča in njega, želeč obema najuspešnejšega dela na njujinih se-dajšnjih mestih. Po prečitanju dopisa od društva »Selbsthilfe« se prav posebno priporoča, da vsi udje, posebno naredivši izpit usposobljenosti, pristopijo k slovenskemu društvu »Jubilejna Samopomoč«. Za nabiranje udov v našem okraju je bila določena gospodična tov. Rojnikova na Gorici, pošta Rečica v Sav. dolini, kateri naj blagovoli predsednik navedega društva tov. Schmeidek v kratkem doposlal svoj naslov in zaznamek udov, ki so že pristopili od nas, da se bo vedela ravna-ti pri agitaciji. Tov. Kocbek prečita neki dopis zadevajoč stanovske zadeve, na kar se je vnela prav živahna debata ter sklenil soglasno sledeči predlog: »Zveza štaj. slovenski učiteljev in učiteljic« naj v zvezi z »Lehrerbundom« dela z vsemi postavno dopuščenimi sredstvi na to, da se v prihodnje nobena učiteljska moč, storivša svojo stanovsko dolžnost in delujoča popolnem v smislu narodovega napredka, ne prestavlja iz uradnih ozirov pred disciplinarno preiskavo, ker drugače trpi napredek dotične šole in ugled učitelj-stva.« Na drugo poročilo tov. Kocbeka se sklene z ozirom na neko posebno stanovsko zadevo, da se v poravnavo sporov, nastavših med učiteljstvom v šolskih zadevah, izvoli posebni obrambni odsek, ki ima preiskati vso zadevo, preden dospe predpostavljenim šolskim oblastem ter se ima dotično učiteljstvo ravnati po sklepu tega odbora; kot obrambni odsek se izvoli odbor učiteljskega društva, na katerega se je učiteljskemu osobju tega okraja obračati tozadevno z natančnimi dokazi in pojasnili. Tov. Bizjak kot bivši udeleženec pettedenskega pouka na kmetijski šoli v Sv. Juriju ob južni žel. nam ie poročal prav zanimivo o izletih, ki so se jih udeleži učitelji-gojenci navedene šole v svrho nadaljnje izobrazbe v kmetijskih strokah, ter je žel za svoj temeljito sestavljen referat prav zasluženo pohvalo navzočnikov. Tajnica gospica Pirčeva je poročala o delovanju učiteljskega društva v tem letu ter se ji predsednik v imenu društva zahvali za njen trud in temeljito poročilo.
Kakor menda vsako, tako tudi naše društvo šepa v finančnih zadevah. Tovariš blagajnik ima jako mukotrpen in brezuspešen trud. da bi spravil v red naše denarne zadeve. Sklenilo se je mlačneže še ostro opomniti na njihovo stanovsko dolžnost, ki morajo vendar dobro vedeti, da brez nič ni nič. Svoječasno se je namreč soglasno sklenilo, da je dolžnost vsake učiteljske osebe, da pripada k tistemu učiteljskemu društvu, ki se nahaja v do-tičnem okraju. Naobraženega značajneža — in k tem se prišteva učiteljstvo — menda ne bo treba opominjati na dolžnosti, ki jih ima storiti. Tedaj! — Ako kateri ne more vsega naenkrat poravnati, naj si razdeli plačevanje na mesečne obroke ter naj vse plačila izvršuje potom učiteljske zadruge v Celju; dotične tiskovine so menda prejele vse učiteljske ose- | be. Obenem naj javijo to predsedniku ali I
blagajniku učiteljskega društva! Vsaka reč se mora spraviti v red, tedaj tudi ta!
Na to je bil izvoljen soglasno prejšnji društveni odbor, in sicer predsednik Kelc, nam. Terčak, blagajnik Burdjan, tajnica Pirčeva ozir. nam. Deleja; odbornika: tovariša Bizjak in Korban.
Ko se je še soglasno sklenilo, naj izstopi vse slovensko učiteljstvo iz družbe sv. Mohorja, in dela z vsemi silami na to, da izstopijo tudi drugi, ker družba objavlja nesramne spise ravno o tistem stanu, ki se je največ trudil, da je število dru-štvenikov tako močno naraslo, oziroma naj »Zveza« in »Zaveza« odločno zahtevata, da društveni odbor navedene družbe opusti v popolnem tako nesramne objave, kar ni pričakovati, sklene predsednik živahno in zanimivo zborovanje, za-hvalivši se za zopet mu izkazano čast. Prihodnjič vsi na Gorico!
Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. decembra v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Obisk je bil po-voljen, kar priča, da imajo člani društva dobro voljo in se zavedajo velikega pomena svoje stanovske organizacije.
Kot gost je zborovanju prisostvovala gdč. Gosakova iz Št. Jerneja, kot novi član pa se je z veseljem sprejel tovariš Kotnik Jožef iz Rakovca.
Po predsednikovem pozdravu so se vzeli na znanje razni dopisi in poročilo ¡tovariša predsednika Schella o XXIV. glavni skupščini »Zaveze« v Celju. Referatoma tov. Schella »O okrajnih stanovskih zadevah« in pa tov. Bobiča »Nekaj malega o naših aktualnih vprašanjih« je sledila volitev odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči tovariši, ozir. tovarišice: Schell, predsednik; Bobič, podpredsednik; Zgajner. tajnik; gdč. Pavličeva, blagajni-čarka: ga. Petričeva knjižničarka in odborniki: Serajnik, ga. Mravljakova in Kerhlanko.
Izmed drugih točk dnevnega reda je omeniti soglasno sprejeti prediog, da se učiteljstvo tega okraja zaradi dr. Prege-ljeve. v koledarju (1913) »Družbe sv. Mohorja« se nahajajoče povesti, v kateri se slika učitelj kot pohujševalec in zapelji-vec ljudstva, odslej ne bo več vpisalo kot član družbe; poleg tega bo učiteljstvo vplivalo na okrajne šolske svete i. dr., da odslej ne bodo več naročili knjig učiteljem sovražne družbe. Želeti je, da temu zgledu sledijo tudi druga slovenska učiteljska društva.
Prihodnje zborovanje bo začetkoma meseca marcija 1913 v Konjicah.
Po zborovanju se je vršila v isti dvorani neprisiljena prosta zabava, pri kateri nam je sedanji gostilničar »Narodnega doma« prav dobro in po ceni postregel, za-kar se mu izreka na tem mestu zahvala.
F. B.
Ormoško učiteljsko društvo je imelo svoje prvo zborovanje v novem šolskem letu v četrtek, dne 5. decembra v Ormožu. Zborovanja se je udeležilo 21 članov, t. j. 60%. Udeležba bi bila lahko boljša, ko ne bi imeli nekateri člani navado, da opravijo svoje privatne posle najrajši na dan društvenega zborovanja.
Predsednik tov. Rajšo omenja v svojem pozdravu bedno stanje učiteljstva, ki leta in leta zamanj prosjači za izboljšanje plač. Ni čuda. da je že marsikateri uklonil svoj tilnik in se vdal .tihi resignaciji. Vsa učiteljska duševnost je postala takorekoč pasivna. Zato trpi tudi naš nastop napram javnosti in naša stanovska zborovanja so vedno slabejše obiskana. Nadalje nam pojasni naše razmere napram nemškemu Verbandu, ki je poslal Zvezi grajalno pismo, kjer se nam očita nedelavnost v zadevi izboljšanja učiteljskih plač. Zaradi tega je storila Zveza odločne korake ter zahtevala, da se poravna ta krivica v »Päd. Zeitschrift«. To se sicer še ni zgodilo. a čitali smo zopet o drugi netaktnosti Verbanda v zadevi učiteljev-prostovolj-cev. Lehrerbundu bo treba temeljito pojasniti, da je edino ta upravičen zastopati skupne interese štajerskega učiteljstva ne pa Verband. Iz tega je pa tudi razvidno, da se naša deželna organizacija nekako sumljivo ruši. Z željo, da bi prinesla prihodnja pomlad vsemu učiteljstvu obilo cvetja in uresničenja vseh njegovih zahtev. otvarja tov. predsednik zborovanje.
Društvu je pristopil tov. Rakuša iz Sv. Lenarta. Predsednik ga pozdravi kot našega najmlajšega tovariša, želeč, da bi prav marljivo posečal naša zborovanja.
Podpredsednik tov. Porekar izreka tov. Rajšpu v imenu društva sožalje povodom smrti ljubljene soproge in dragega očeta. V znak sožalja se vzdignejo zboro-valci s sedežev.
Po prečitanju zapisnika zadnje seje se omenijo razni dopisi. Društvo »Selbsthilfe« želi imeti v vsakem okraju zaupnika. To se odkloni, pač pa se naprosi društvo, da naznani vsak slučaj smrti ne le v »Päd. Zeitschrift« in »Popotniku«, ampak tudi v »Učit. Tovarišu«. Priporoča se pristop k Selbsthilfe in Samopomoči.
Tvrdka Zinauer pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je poslala na ogled stere-oskop z lepimi kronoplasiičnimi podobami, ki krasno učinkujejo. Kdor želi aparat za šolo ali zase, naj si ga ogleda pri tov. predsedniku. (To v znanje neuaeležen-cem!)
Tov. Rosina je na kratko poročal o izprernembi na Balkanu od miru v San Stefano do danes. Zborovalci so bili tovarišu za zanimivo predavanje prav hvaležni.
Drugi predavatelj, tov. Šijanec, je slikal na njemu lasten humorističen način izlet na Ivanjšico. S svojim zdravim humorjem je mnogo pripomogel k dobremu razpoloženju zborovalcev. Hvala mu!
Govorilo se je tudi o znanem pam-fletu na učiteljstvo v letošnjem Mohorjevem koledarju. O stališču, ki ga naj zavzame učiteljstvo napram družbi, se ni sklepalo, ampak se to prepusti našemu parlamentu — Zavezi.
Prihodnjo zborovanje, združeno z občnim zborom, je 6. februarja 1913 v Ormožu.	—ič. Goriško.
Učiteljsko društvo za goriški okraj je
zborovalo dne 5. decembra t. 1. v Gorici v »Trgovskem domu«. Podpredsednik tovariš Leopold Furlani opraviči odsotnost predsednika tov. Križmana. nato pozdravi navzoče učiteljstvo ter sporoči, da ni mogoče predavati gosp. profesarju dr. Oz-valdu, ker se je močno prehladi!. Predaval bo pri prihodnjem zborovanju.
Na to se spomni pokojnega cesarskega svetnika Vodopivca, bivšega šolskega nadzornika, ki je preminul dne 28. novembra 1912 v Gorici. Pokojni je bil prijatelj učiteljstva, prihajal je vedno k zborovanjem ter se živo zanimal za učiteljski napredek. Ker si je bil pridobil mnogo zaslug za učiteljstvo in sploh za šolstvo, ga je bilo pred leti učiteljsko društvo imenovalo tudi častnim članom. Pogreba se je udeležilo učiteljstvo v velikem številu ter mu položilo v znak hvaležnosti venec na krsto. V znak sožalja so vsi navzoči učitelji vstali s svojih sedežev.
Dalje prečita pismo gospoda profesorja Fr. Finšgerja, bivšega nadzornika, v katerem izreka svojo iskreno zahvalo vsemu učiteljstvu okraja goriškega za vse mnogoštevilne dokaze ljubezni, zahvaljuje se za častno članstvo in diplomo.
Sklenilo se je ustanoviti v smislu Zavezihih pravil Deželno učiteljsko društvo za Goriško. Odpošlje se deputacijo v Trst k deželnemu šolskemu svetu, da pospeši in ugodno reši prošnje onih učiteljev goriškega okraja, ki so v zadnjih letih zaprosili za definitivno nameščenje. V deputacijo so bili voljeni tovariši: Križ-man Ign., Bajt Franc in Medvešček Peter.
Končno se sklene še naprositi c. kr. okrajni šolski svet, naj naroči za vse šole goriškega okraja načrte za risanje, ki so izšli na Dunaju v c. kr. zalogi šolskih knjig.
Politiški pregled.
*	Gosposka zbornica avstrijska. Gosposka zbornica je 30. novembra končala razpravo glede službene pragmatike. Predloga je sprejeta z vsemi izpremem-bami, katere je nasvetovala komisija. Tudi dodatni predlogi kneza Schwarzen-berga, ki določajo poostritev koalicijske pravice državnih uradnikov, so bili sprejeti. Predloga odide sedaj zopet v poslansko zbornico.
*	Državni zbor. Nemškonarodna korespondenca poroča, da se vrši zadnja seja poslaniške zbornice 20. t. m. in da se zbornica zopet snide 15. januarja, da reši tekoče zadeve. Delegacije bodo zborovale pred Veliko nočjo. Po 20. decembru bo več deželnih zborov zborovalo. Gosposka zbornica ima sejo dne 17. decembra. Predsednik poslaniške zbornice dr. Sylvester je izjavil, da se bo moral poslovnik le začasno podaljšati in da bo zadnja seja 20. decembra. V sedmih dneh mora zbornica rešiti vse nujne zadeve, a rešila jih bo le, če bodo govorniki kratko govorili. Ako le ena stranka nastopi z daljšimi govori, se brambne predloge, mali finančni načrt, službena pragmatika, začasni proračun in začasno podaljšanje poslovnika (lex dr. Krek-dr. Kramar) ne bodo mogle pravočasno rešiti.
*	Nadvojvoda Franc Ferdinand se je mudil te dni na lovu kot gost nemškega cesarja. Ta obisk je bil seveda tudi poli-tiškega značaja, in nadvojvoda je gotovo imel s cesarjem Viljemom prav obsežne pogovore o sedanjem položaju. Listi poročajo. da bo nemški cesar vplival ugodno na rusko politiko glede srbskega vprašanja. Istočasno se je mudil v Berlinu tudi šef generalnega štaba Schemua in konferiral s šefom nemškega generalnega štaba Moltkejem.
IT

? Šolske potrebščine Marija Tičar
f	■	_ trgovina s uapinem in galanterijo
-—--V*
Zaloga Grubbauerjevih in Siatnar-jcvih zvezkov ter vseh priprav za

vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom
trgovina s papirjem in galanterijo Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
——— (nasproti „Zlate kaplje". ■
obrtno-nadaijevalne šole.
Cene nizke!
Postrežba točna!

N
grebu. Njemu pa baje ni izročena le vojaška oblast, marveč je bil postavljen, da kontrolira Čuvaja. Policijski komisar bo moral sedaj referirati i Čuvaja i Rheme-nu. Torej ima Hrvaška na ta način kar dva komisarja.
*	Svetovni položaj je orisal angleški ministrski predsednik Asquith sledeče: Že pred 14 dnevi sem poizkušal pojasniti naše stališče in kakor mislim tudi stališče drugih držav. To stališče se bistveno od takrat ni izpremenilo. Mi in vsi želimo, da se ustavi nadaljno prelivanje krvi. Še bolj želimo, da se konflikt omeji. V tem oziru delajo vlade skupno. In danes ponavljam z veseljem, da smo vsi prepričani, da je v tej skupni politiki nas vseh edinost. V interesu miru in trajnega mirovnega stanja pa leži, da se za sedaj opuste vsa podrobna vprašanja in da se vse zadeve rešijo pri splošnem, končnem obračunu, ko pride za to primeren čas.
*	Dunajski občinski svet je na predlog obč. svetnika Gussenbauerja sklenil zvišati podporo »Siidmarki« od 3000 na 5000 K in »Ostmarki« od 3000 na 5000 K.
*	Balkanska zveza in Evropa. Bolgarski vladni organ »Mir« piše: »Z ozirom na položaj na Vzhodu in z ozirom na dejstvo, da so na Balkanu zainteresirane v,eč ali manj vse evropske velesile, je Balkanska Zveza hotela varovati ugled velesil in je zato še pred zavzetjem Dardanel in Carigrada sklenila premirje s Turčijo. S tem je Balkanska Zveza pokazala svojo dobro voljo in tudi znatno izboljšala mednarodno situacijo. Upamo torej, da bodo tudi velesile varovale našo čast in naš ugled in nam šle pri rešitvi balkanskega problema pošteno na roko.
*	Obsodba jugoslovanskih dijakov na Dunaju. Zaradi znanih demonstracij dne 24. nov. na Dunaju je bilo zatoženih 14 dijakov, večinoma Srbov, da so zakrivili žaljenje Veličanstva in kričali: Živela Srbija. Vsi so tajili. Obsojeni so: Bukvič zaradi razžaljenja Veličanstva na 6 mesecev težke ječe. Trije so dobili zaradi hujskanja po 14 dni, eden pa 10 dni strote ječe. Drugi so dobili po en teden zapora in eden je bil oproščen.
*	Obnovitev trozveze. Pogodba o podaljšanju trozveze se je obnovila na Dunaju. Podpisali so jo v zunanjem ministrstvu grof Berchtold, nemški in italijanski poslanik. Podaljšala se je za šest let. Ce bi pogodbe ne bili podpisali, bi se bila po
določilih samaobsebi za šest let podaljšala. Meseca novembra, ko je bival cesar v Budimpešti, sta se podala nemški in laški poslanik v Budimpešto, kjer so se pričeli pogajati o podaljšanju trozveze. Z ozirom na sedanji položaj so sklenili, da se o obnovitvi trozveze javnost obvesti in da se, kakor piše »Kölnische Zeitung«, svetu dokaže, da je trozveza složna.
Obrambni vestnik.
** »Cvetke« klerikalnega časopisja.
Klerikalno glasilo »Novi Cas« v Gorici ponuja v 49. št. z dne 6. decembra 1912, menda kot »Miklavžev dar«, sledeče vo-njive cvetke: Liberalno učiteljstvo in Mohorjeva družba. Liberalno učiteljstvo hoče izstopiti iz Mohorjeve družbe radi dr. Pregljeve povesti »Preslepljeni in oteti«. Pravijo, da je v povesti žaljen učiteljski stan. Mi liberalnih učiteljev ne bomo prosili, naj ostanejo pri Mohorjevi družbi. V resnici za to družbo že dolgo nemarajo, ker je katoliška. Zato o tem nobene besede. Pač pa o povesti! Povest slika delovanje svobodomiselnega učitelja med priprostim ljudstvom na deželi. Kdor pozna razmere, ve kaj svobodomiseln agitator napravi iz sicer dobrega ljudstva. In ker ravno liberalno učiteljstvo stoji v prvih vrstah svobodomiselnih agitatorjev, zato je pisatelj v povesti tudi učitelja postavil na to mesto. Če se tega mesta sramujete v povesti, zakaj se ga ne sramujete, ko doma širite svobodomiselno kugo med ljudi, ki še kaj dajo na vas? Zasramovanja učiteljskega stanu v povesti ni. Orisano je le vaše delovanje, liberalni učitelji. In pisatelj je na koncu povest še oblažil s tem, da se j2 učitelj pred smrtjo spravil z Bogom. Ali se morda tega sramujete, liberalni gospodje? Na povest se jezite, ker je pisana v batoliškem duhu. Zakaj pa ne vidite svojih liberalnih pisateljev dr. Tavčarja, Cankarja, ki v svojih spisih tako smešita ves učiteljski stan, da bi bili vsi učitelji res lahko ogorčeni. Toda liberalni učitelji tega ne čutijo, ker pisatelj je svobodomislec in poleg uči-
teljstva je tam osmešen tupatam tudi kak far in klerikalizem. In to je vendar glavna pri vas! Zato manj hinavšične!
»Učit. Tovariš« je že pisal o Pregljevem skrpucalu. Torej škoda besed! Jaz dostavljam le še sledeče:
»Zasramovanja učiteljskega stanu ni v povesti«, pravi goriški list. Kaj pa je to morebiti pohvala, če pravi star vaški župnik v pogovoru z učiteljem: »Ostanite pri abezedniku in pustite Boga meni!«
To je veliko preziranje in podcenjevanje učiteljskega stanu. Seveda pisatelj Pregelj in z njim farovški gospodje bi radi videli, da bi tudi mi učitelji »se sklonili in poljubili takemu duhovniku roko!« Ne boš tega učakal. dragi Janez! — Dr. Pregelj je že v prvem spisu v letošnjem Mohorjevem koledarju dokazal, kako je ves prožet klerikalnega duha! Kdo bi sicer tako hvalil »kranjskega apostola«, fanatičnega škofa Tomaža Chrona! A vendar je ta spis mnogo boljši od Pregljeve povesti: »Preslepljeni in oteti«.
Take »povesti« bi se moral sramovati vsak četrtošolec! To je skrpucalo, ki ne kaže najmanjšega pripovedalnega talenta. Vse je nekako nejasno in zmešano. In kar je največ, ta doktor in profesor je dokazal, da sam slovenščine ne zna! Ali hočete kaj dokazov? Evo jih le nekaj!
»Božičen večer je bil«, (pravilno: Božični...) » ... mu ne gre slabo ...« To je italijanizem! (Pravilno: ... mu ni ali ne godi se mu slabo). »Le zapodi otroce« (nam. otroke). »Peter ni odgovoril nič« (pravilno: ničesar!) »on pride me počakati ...« Bravo. gospod doktor in profesor! Vsak prvošolec ve, da mora tu stati namenilnik, ne nedoločnik!
Torej slovnico v roko, učeni gospod!
Zdaj pa poglejmo, kaj še nadalje piše goriški list!
Učitelj aretiran radi tatvine. V Ron-kah so zaprli nadučitelja Jos. Bosma, ki je pokradel mnogo denarja župniku v Villi Vicentini. Nadučitelj je pogosto zahajal v župnišče v Villo Vicentino, kjer mu je župnik vse zaupal. Zgodilo pa se je pred dvemi leti, da je župnik izgubil ključ od blagajne. — Župnik je k stari ključavnici enostavno dal napraviti nov ključ. Od tedaj pa mu je vedno zmanjkovalo denarja v blagajni. Sedaj je župnik zaznamoval bankovce ter o tem obvestil tudi župana. Te dni je nadučitelj Bosma prišel k županu plačevat neko stvar z zaznamovanimi bankovci. Tako je stvar prišla na dan in nadučitelja so aretirali. Pri njem so našli izgbuljeni ključ ter še nekaj bankovcev. Vsega skupaj je zmanjkalo župniku na ta način 2000 K.
Le pomislite! Zadnje dni poročajo o dveh zločinih, ki sta jih zagrešila učitelja. V preiskovalnem zaporu je baje neki učitelj, ki je hotel zastrupiti škofa Mahniča in zaprt je nadučitelj Bosma radi tatvine. Velika krivica bi se delala vsemu učitelj-stvu, če bi sedaj kdo prišel in dejal: Glejte. taki so! To bi bila grozna krivica in vredna vse obsodbe. Toda, gospodje liberalni učitelji, vi bi proti taki krivici ne-smeli niti protestirati. Le premislite, ko-likrat so vaši liberalni in socialistični listi poročali največkrat o izmišljenih pregre-ških kakega duhovnika. In tedaj ste vse pobožno zavili oči proti nebu in ste rekli: »Glejte, taki so farji«! Gospodje liberalci! Na teh dveh slučajih spoznajte, kolike krivice ste prizadjali duhovnikom! Le premislite!
Glede notice o aretiranem učitelju rečemo le toliko, da se dobe v vsakem stanu kaki izprijenci. Vendar je tu še posebno povdariti, da notica ne velja kakemu slovenskemu učitelju. Kar se pa godi med laškimi, ne velja za nas in nas sploh nič ne briga! Sicer je pa omenjeni nadučitelj gotovo kak — klerikalec, ker napredni učitelji, naj si bodo katerekoli narodnosti, se ne potikajo po — farovžih.
V notici »Le pomislite« pa »Novi Čas« pere duhovnike. Seveda poročajo liberalni in socialistični listi le »izmišljene« pre-greške kakega duhovnika! — Če bi pa mi hoteli poročati o resničnih, dokazanih škandalih nekaterih posvečencev, potem bi šele odprli oči! Potem bi imeli pravi pojem o »izmišljotinah«! — Ali niste n. pr. lani brali v »Slovenskem Narodu« o »idili v nekem župnišču na Kranjskem.« — Tam je obzirno in ublaženo pojasnjeno, kaj se je godilo! In vendar dotični župnik še vedno služi v istem kraju; gdč. učiteljica pa je »iz službenih« ozirov dobila boljšo ugodnejšo službo in se ji prav
dobro godi pod patronanco našiti klerikalcev, ker je pač vneta — Slomškarica!
Dovolj ta zgled, pa imamo jih še na cente!
Zdaj, ob zvršetku t. 1. sklonimo napredni učitelji: Ven vsi do zadnjega iz zasramujoče nas družbe sv. Mohorja, a tudi klerikalnemu časopisju dajmo slovo!
Kranjske vesti.
—r— Dr. Janko Vilfan. V soboto je nagloma umrl, mudivši se po opravkih v Ljubljani, dr. Janko'Vilfan, odvetnik in deželni poslanec iz Radovljice. Pokojni dr. Vilfan je bil blaga in plemenita duša ter je vedno in povsod z vso iskrenostjo in odločnostjo zagovarjal koristi učiteljstva. Bodi ljubemu in odličnemu prijatelju učiteljstva ohranjen najblažji spomin!
—r— Učiteljstvo kranjskega okraja voli glasom novega deželnega šolskega zakona dva zastopnika in dva namestnika za prihodnjo šestletno dobo kot zastopnike v okrajni šolski svet meseca februarja 1. 1913. — Učiteljstvo kranjskega okraja bo sklicano v ta namen v Kranj na določeni čas, ki pa se uradno razglasi še pravočasno. — Potni stroški se odmerijo vsem volilcem na ta način, kakor je običajen za uradne okrajne učiteljske konference. — Toliko že sedaj v informacijo!
—r— Članom »Slovenske Šolske Matice« naznanja tem potom učitelj V. Rus, poverjenik za kranjski šolski okraj, da naj pošljejo članarino za š. 1. 1912/13 najkasneje do 21. decembra t. 1. vsi oni, ki nameravajo ostati še nadalje člani tega za šolstvo tako važnega društva. — Na poznejše oglase se poverjenišvo ne more ozirati, ker je treba odposlati imenik članov centralnemu odboru »SI. Š. M.« do gori omenjenega roka. — Zadnja leta je štel kranjski okraj okrog 50 članov, doslej pa je odposlalo članarino samo 10. dosedanjih društvenikov. Društvenina se je pobirala redno in vedno ob okrajnih učiteljskih konferencah, kar se pa letos ni moglo izvršiti, ker kranjski okraj — edini na Kranjskem! — ni imel letošnje leto te konference.
—r— S potovanja pripoveduje nekdo v »Dnevu« to-le zanimivost: » Bil sem na Jesenicah, kjer uganja svojo hinavščino fajmošter Skubic. V gostilni sem zvedel sledeče: Skubic je velik sovražnik učiteljstva, ki veliko trpi v nezdravih šolskih prostorih, da jim jemlje ugled, jih vedno obrekuje po časopisih, opravlja v katoliškem domu in posreduje razne neosnova-ne pritožbe. S tem pa ni zadovoljen. Uči-teljstvu je odjedel 20 K mesečne stanarine, odjedel je običajno podporo za drva v znesku po 90 K. Ni še dosti. Hujskal je pri deželnem odboru, da tudi ni prejelo nobene draginjske doklade. Na kak način je potegnil Skubic deželni odbor, tega nihče ne ve. Gotovo je, da je fajmošter svoje hinavščine zelo vesel. Zato je prav veliko-mestno zabava po katoliških teatrih in prav učinkajoče prazni »firkličke« v dobrih krščanskih beznicah. Učiteljstvu priporočam, naj se ne trudi v šoli, zakaj bi telesno propadalo. Deželnemu odboru pa pravim: Če hoče kak revež imeti psa pri hiši, ga mora rediti; če pa hoče dežela imeti učitelje, jih mora pa tudi plačati tako vsaj žive lahko. Prepričan sem, da so vse informacije resnične in rečem samo: žalosno za naš čas.
—r— Iz Metlike nam poročajo: 90 let stari vpokojeni metliški učitelj Vencel Sturm je 5. decembra tu umrl. Pogreb je bil 7. decembra ob 2. uri popoldne. Blag mu spomin! ____
Štajerske vesti.
IVAN KOPRIVNIC
V Mariboru je 9. t. m. umrl prof. Ivan Koprivnik, c. kr. šolski svetnik. — Pokojni prof. Koprivnik je bil kremenit značaj in izvrsten učitelj, ki ga imamo ohranjenega v spominu izza mnogih naših zborovanj. Bil je iskren prijatelj naprednega j slovenskega učiteljstva ter je vedno rad zahajal v našo družbo. Uspešno je deloval tudi na književnem polju. Bodi neupogljivemu značaju ohranjen trajen spomin tudi v naših vrstah!
—š— Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju je razposlala vsem šolskim vodstvom na Sp. Štajerskem na-ročilne liste ter vsem slov. štaj. učiteljstvu prav lične koledarčke brezplačno. Prosi-
mo, da izpolnite naročilne liste takoj in jih Učiteljski zadrugi v Celju vrnite, da lehko še pred novim letom vse knjige uredi in da z novim letom vse lepo funkcionira. Kdor še ni član zadruge, mora podpisati pristopni list, sicer se ne more po pravilih posluževati naročilnega lista. Nesprejete naročilne in pristopne liste blagovolijo šolska vodstva vrniti pod istim naslovom nazaj v Celje. Tudi bi bilo dobro, da se več izpolnjenih naročilnih listov vpošlje pod enim zavitkom. Kdor ni dobil, naj se oglasi pri šol. vodstvu ali Učiteljski zadrugi v Celju. Izvenštajersko učiteljstvo, ki želi naročilnega lista se naj oglasi pri Učiteljski zadrugi v Celju, ki ga na željo takoj vpošlje v izpolnitev.
—š— Kaj je s poukom na Štajerskem v četrtek po Novem letu? — Del štajerskega učiteljstva ni na jasnem, je li v četrtek po Novem letu 1913 poučevati ali ne! V slučaju, da deželni šolski svet drugače ne ukrene, je glasom odredb def. š. in u. r. k §§ 56—58 dotični četrtek na vsak način šola. V omenjeni odredbi je namreč razločno povedano, da je v četrtek poučevati, ako je pred ali za tem dnevom šole prost dan; v navedeni odredbi se nikjer ne ločijo počitnice od drugih prostih dnevov ter tudi niso nikjer počitnice od te odredbe izvzete. Ker se v božične »počitnice« padajoče »Novo leto« zaradi povedanega ne more drugače tolmačiti kot »šole prost dan«, je v četrtek po Novem letu šola! — Kdor je drugega mnenja, se naj zglasj!	F. B.
—š— Štajerski deželni šolski svet je v zadnji svoji seji imenoval suplentinjo Alojzijo Lebar pri Veliki Nedelji za defi-nitivno učiteljico istotam, provizorično učiteljico pri Sv. Florjanu Frančiško Grilc definitivno istotam; dalje so imenovani de-finitivna učiteljica v Spod. Poljskavi Marija Goričan za definitivno učiteljico na Pristovi; nadučitelj Pavel Flere za nadučitelja v Letušu; prov. učiteljica Helena Goričar za def. istotam in prov. učiteljica Amalija Gnus v Zagorju za definitivno istotam. Pomožna učiteljica za ročna dela Marija Iglar v Ribnici je imenovana za učiteljico ročnih del. V začasni pokoj je stopila učiteljica v Šmartnem pri Slovenjemgradcu, Marijana Vrečko.
—š— Ukazni list za šolstvo v voj-vodini Štajerski. Deželni šolski svet bo z Novim letom začel izdajati »Ukazni list za šolstvo v vojvodini Štajerski.« Ta list bo vseboval nanovo izšle zakone v šolstvu, odredbe, predpise, razglase, poročila, osebne vesti in razpise služb. — Na-ročitvi tega ukaznega lista so zavezane vse dež. šolskemu svetu podrejene oblasti in vse javne ter s pravico javnosti opremljene šole in zavodi. — Nemški izvod stane na leto 5 K, nemško-slovenski pa 7 K.
—š— Iz Gradca nam poročajo: Uradni list naznanja, da je naučni minister za bodočo funkcijsko periodo imenoval na Spodnjem Štajerskem sledeče gg. za šolske nadzornike: za okrajno glavarstvo Celje-okolico Jožefa Supaneka, nadučitelja v Grižah; za okrajno glavarstvo Ma-ribor-okolico Janeza Dreflaka, nadučitelja v Rogatcu; za okrajni glavarstvi Ptuj-okolica in Ljutomer nadučitelja v Cirkov-c#h Matijo Merica; za okrajno glavarstvo brežiško inkluzivno sodni okraj laški Gustava Voduška, ljudskošolskega ravnatelja v Trbovljah; za okrajni glavarstvi Slovenjigradec in Konjice Alojza Schech-la, učitelja v Gornjem gradu. Za mesto Maribor je šolski nadzornik ravnatelj Frisch, za mesto Celje in nemške šole v Posavju ravnatelj Proft, za mesto Ptuj in nemške šole v Podravju ravnatelj Stering v Ptuju. Takozvani nemški ljudskošolski nadzorovalni okraj na Spodnjem Štajerskem se je torej razdelil — seveda v svrho lažje ponemčevalne agitacije in v svrho pomnoženja nemškega posestnega stanja.
Koroške vesti.
—k— Volitev zastopnika v okrajni šolski svet za velikovški okraj se je vršila v ponedeljek, 2. t. m., in je sijajno izpala. Slovenski kandidat, župan občine Klobas-nice, Ferd. Krajger, p. d. Zloker, je prodrl s 16 glasovi proti 12, ki so bili oddani od nemškutarjev za gosp. Niederdorferja iz Zel. kaplje. Pač lahko bi imele občine dva zastopnika v šolskem svetu, ko bi se naši slovenski župani otresli narodne mlač-nosti! Čestitamo prav iz srca krasni zmagi! Živel naš župan Krajger!
—k— Če je preveč. »Siidmarka« na Koroškem je pričela nabirati za takozvano
Schillerjevo zbirko. Izdala je v ta namen oklic — ki ga pa je koroška deželna vlada zaplenila zaradi hujskanja proti Slovencem. Vendar je enkrat nemška deželna vlada prišla do spoznanja, da mora običajno hujskanje prenehati.
Tržaške vesti.
—t— Štipendij iz štipendijske ustanove Ivan Marija Vatovec za slovenske dijake tržaške gimnazije. Odbor »Dijaškega podpornega društva v Trstu« podeljuje za šolsko leto 1912/13 iz gori imenovane ustanove in po določilih ustanovnega pisma dva štipendija v znesku K 200. Pravico do štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni ubožni dijaki tržaške državne gimnacije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, dijaki, rojeni v tržaški okolici. — Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami v sledečem odstavku ter poslane s pošto na podpisani odbor v. roke društvenega tajnika Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana št. 10, II. nadstropje. — Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, šolska izpričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in končno ubožni list. — Prošnje je vložiti najdalje do 26. decembra 1912; na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati.
Splošni vestnik.
Alfirevič pred porotniki v Celovcu.
Dne 9. decembra se je vršila pred poroto v Celovcu razprava proti 191etnemu Ivanu Alfireviču iz Zadra, učiteljiščniku v Zagrebu, ki je bil obtožen soudeležbe pri atentatu Jukičevem na komisarja Čuvaja. — Preiskava se je vršila v Zadru, za razpravo je bila delegirana porota v Celovcu. — Alfirevič je bil, kakor znano, aretiran z mnogimi drugimi dijaki in vržen v zapor. V preskavi je priznal, da je slišal od nekega Cesarca nekaj i atentatu, ali je smatral vse to le prazno besedičenje. — Porotniki v Celovcu so z 11 glasovi zanikali vsako sokrivdo Alfire-viča na Jukičevem atentatu, in Alfirevič je bil, oproščen obtožbe.
Naše šolstvo. Uradni »Osservatore« v Trstu je priobčil sledečo vest: Minister za uk in bogočastje je podelil pravico javnosti dvorazredni zasebni ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom v Krminu, ki jo vzdržuje Družba sv. Cirila in Metoda, s šolskim letom 1912/13 in otvoritve z letošnjim šolskim letom enorazredni zasebni ljudski šoli s hrvaškim učnim jezikom v Poreču, ki jo vzdržuje CMD. za Istro.
Slovanske dijake pretepajo na Dunaju. Sovražnost proti Jugoslovanom na Dunaju narašča. Osebna varnost dijakov je ogrožena. Dva slovenska dijaka Birsa in Golob sta se mirno izprehajala in govorila med seboj seveda slovensko. Kar so ju napadli nemški pasantje in pretepali do krvi. Deputacija dijakov je šla do dr. Gre-gorina, ki jim je obljubil pomoč.
Slovenskemu rodoljubju! Hvalevredne so naše simpatije za balkanske brate. Jako častne so žrtve iz vseh slovenskih pokrajin. Toda pri tem ne smemo pozabiti tudi na lastno obrambo. V domačih vilajetih na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in Kočevskem je odvisen obstoj ali pogin na tisoče mlade slovenske raje od dobrotljivosti slovenskega rodo-ljubja! Družba sv. Cirila in Metoda, ki rešuje s šolami našo nedolžno rajo, je zadnie čase skoraj popolnoma pozabljena. Ze dva meseca ne dobiva malodane nikakih prispevkov. Rodoljubi pomagajte! Oklenite se zopet podružnic, pobirajte članarino in izredne prispevke, prirejajte veselice in sestanke, naročajte družbeno blago, posebno lepe nove božične razglednice, kolke, računske listke itd. Nikaki svetovni dogodki ne smejo prikrajšati naše narodne braniteljice!
Dober zgled mladini. V vrstah bolgarske armade je tudi precejšnje števiio starih vojakov, ki so se bili s Turki že leta 187/'., a zdaj so se javili kot prostovoljci. — »Mi smo dolžni dati dober zgled mladini,« tako ponosno govore. Ko so jih sprejeli in uvrstili v vojaške redove, so prišli nekateri v take oddelke, kjer so po- i veljniki njihovi lastni sinovi, n. pr. kot stotniki ali še večje šarže. Nekateri imajo po štiri do pet sinov v vojski, in očetje se bijejo s sinovi ramo ob rami, in tako dajejo mladini dober zgled. Tako-le vele: »Vse. kar imamo, radi damo za dom in svobodo. Naj umremo kot starci za svobodo mladega roda!« — Tako piše prof. Bezenšek iz Sofije v »Slovencu«!
Listnica uredništva. Št.: Novo leto (1. januar) je še dan, ki spada k božičnim počitnicam, torej tega dneva ni treba nadomeščati, zato v četrtek. dne 2. januarja, ni treba imeti pouka. Izvršilni predpis izrecno pravi, da trajajo božične počitnice do vštevšega I. januarja. Jasno je torej, da so ta dan še počitnice, a počitnic ni treba nadomeščati. Z dopisom iz Štajerske, priobčenim na drugem mestu, se mi ne strinjamo.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsk^ in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu Izgotoviti gosposke obleke.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 2311.	Kranjsko.
Na enorazredni ljudski šoli v Savi se razpisuje s temfučiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 6. decembra 1912.
Št. 779.
Štajersko.
Cezanjevci, 3r., meš. lj. š., II. kr. r., učiteljsko mesto, n. in si. Pr. o. prošnje do 15. januarja 1913 na kr. š. sv. Cezanjevci, pošta Ljutomer. C. kr. okr. šolski svet Ljutomer, dne 6. decembra 1912.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./II.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastoj n in franko.
I
llllllllllil
Sol	d.elo!
Tovarna šol. zvezkov
1. Grubbanerja sinovi
:: Line ob Donavi ::
priporoča slav. učiteljstvu svoje
izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke |za ljudske šole,
' ,¡¡1.
Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi.
Postrežba točna.
IDolosr papir!
I
AVGUST A0N0LA
Ljubljana. Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ————
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tinlnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizknšnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova Šolska poslopja ::: na deželi itd.	:::
lk !
r" ...;
Knjigoveznica
Anton Janežic
DFlorijanslsra mica,
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočih
■ M.MM.M..MM...I.»... (Jcl. ........MUIIIIII.........
Pri večjih naročilih 10e/0 popusta.
J. J9X
Ljubljana
Dnnaji«ba cesta
II II
Priporočajte in širite naš list!
!K! j igroTrezz^ica,
Iv. B o n a č
Ljubljana, Šelenburgo\a nI.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
Učiteljska tiskarna
r. z. z o. z.
	• • 'A* •V« • •
	Šivalni stroji,
m£	kolesa in
ICnB	pisalni stroji.
ir*^^ L	• •
ti? Pletilni stroji.	
	
vin Xjj"u.lolja,r^a,
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča:
Kuverte za šol. naznanila, negumirane. Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva
in krajne šolske svete. Učne načrte za vse kategorije šol. Načela za občni učni načrt ponavljalne šole.
Cesarsko pesem, čveteroglasno. Telovadba, Brunet.
Narodne pesmi, J. Žirovnik, I in II. zvezek.
Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo
E. Adamič. O prvinah in skupinah, Stupar. Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe?
Dr. E. Bretl. Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd. Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški. Popravna znamenja na veliki lepenki.
: Ceniki zastonj in poštnine prosto. : -^
Alojzij Luznik
Dornberg pri Gorici, Primorsko.
Slike, pohištvo, glasovirji, harmoniji, šolske in društvene zastave. Kdor želi cenik za pohištvo, naj blagovoli naznaniti, rabi li opravo za spalnico, obednico, katere komade itd. Vsi izdelki najsolidnejši. Cene zmerne. Plačevanje po dogovoru.
t-J
Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu!
Pravi :Franck: izdeluje se iz najboljših sirovin.
===== Tovarna v Zagrebu.
si im 119/94574
H
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8
priporoča
vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo =
za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole.
V Cenilci zastonj In. poštnine prosto. V
Gorica
e
vancic m
modna in manufakturna trgovina.
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem	Iyaitcič KurinčiŽ«