46. JfevllKo.
0 Unmiann v nedeljo 25. febraarla 19Z3.
Leto iui.
Ixhaja vsak dan popoldne, lzrzom*! a« del e la prasni to«.
•nseraU s do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 oetlt vrst a t D 50 t>, večji inseratl peui vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici pcttt vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženttne pon idt>; beseda 75 t. Popust le pri naročilih od 11 objav napre-. — ln«»eratnJ davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na i se orilo? i znamka za od^ovct.
PernvnUtvo „Slov. Naroda' ta „N *rt>«*na MsfcarnV iaanori ollca ti 5, pritllĆTO. - Telof on it. 304.
Uredalitro „Slo». IfarodV- KuTtot, ollca sL S, I« nad stro p ta
Te a on tla v. 34. Doplae sprofo-na te aadslaaia In sadeetne frannovane. «aar   Rokopisov so ne  vrača. Wl
■■F" Posan9X?i3 Številk«: ~WQ
v JuaoslsvMi vse dni po Oii t«— w Inozemstvu navadita dil Din 1, ne d al J o Din 1*25
Pottniia oia^ejna v gotovini«
.Slovenski Narod"	velja:	S Jbi;os[*y!J!			V toezm»tro
		v Ljub!iani		ooiti	
12 mesecev   .   . . 3      » ... 1      # ...	... •   • •	Din 120-— 60 — 30 — • lO-	D»n • ■	144 — 72 — ?6 — 12 —	Din 216 — . \0S'-. 54— . is—
Pri morebitnem povijanju se ima daiiia naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  posijelo v prvič naročnino vedno   *n^s"  po ■akatald. Na -amo pismena naročila brez poslatve denarja s? ne moremo 07iraM.
NAPREDNI BLOK.
Med Narodno - napredno   in Jugo-slovensko demokratsko stranko se je za skupščinske volitve v Ljubljani dosegel sporazum. Na splošno je to dejstvo napravilo dober vtis, zakaj, znani so nagibi, ki so vodili obe stranki   do sporazuma. Slo je za višje ozire, ki so zahte-vaJi, da se začasno ustavijo sovražnosti med obema taboroma, da se zapostavita osebna mržnja in užaljenost, da se postavi enotna fronta proti skupnemu sovražniku. Pa ni šlo za to, da v Ljubljani zmaga za vsako ceno   narodni   in napredni  kandidat  ampak  da Ljubljana, kot ena izmed prestolnic naše države, ne pošlje v skupščino poslanca, zastopnika državnemu in narodnemu jed'nstvu nasprotnih strank In stru j. Najvišji ozlrl na državo so nas vodili.   Pomagali bi prizadeti državni misli novih udarcev, ako bi s svojo pasivnostjo dopustili, da izide iz ljubilanskih volitev bodisi klerikalec, kot prototip vsega rovarenja in kovarstva proti enotni državi in proti ujedinjenju naroda,   bodisi od komunistov izvoljeni socijalist.
Ta nevarnost obstoji.  Poglejmo le •teviike izza zadnjih občinskih volitev. K.'er :a!no - komunistični blok je dose* :evi!o 3952 volilcev.   Ob sedanjih volitvah sicer ta blok ne nastopa, ker r »munisti in socijalisti to pot odbili - 'er alne snubače.   Od   3952 volilcev r>r- le na   klerikalce 1600 do 1700, na idr   ene socijaliste in komuniste 2252 do I 52 glasov. Zlasti tej zadnji koaliciji nrv: ia izmed ostalih naprednih strank ss      za se ne more postaviti za abso-hsi     zmago potrebnih glasov.   JDS je dosegla pri zadnjih volitvah 1822, Jugo-slovenska zajednica pa 2917 glasov Da ne storimo komu kake krivice, recimo, da je odpadla od teh 2917 glasov na Narodne socialiste polovica in na Narodno nanredno  stranko  druga polovica, torej na vsako izmed obeh  skupin po 1458 glasov. Ločeni nastop teh treh naprednih strank bi brez dvoma povzročil zmago klerikalnega, gotovo pa zmago sociiaT'stlčno - komunističnega kandidata.  To zmago utegne preprečiti le skupni nastop vsaj dveh naprednih strank.
Naša stranka ie skušala tako grupacijo doseči pred vsem z NSS, da bi torej zopet nastopali kot Jugoslovanska zajednica. Zmaga bi bila sigurna. Zali-bog je zbor zaupnikov N5S sklenil, da se mora stranka orijentirati na levo, torej odklanjati vsakršno, tudi taktično zvezo s kako meščansko stranko.
Stopili smo sicer v stik z Narodno radikalno stranko in s Samostojno kmetijsko stranko in nam je zlasti prva takoj nudila svojo pomoč; toda ti dve skupini sta že upoštevani v številu volilcev Jugoslovenske zajednice, ki pa je brez NSS premajhno za odločilno bitko.
A. E. W. Mason:
Tu se je oglasilo vodstvo JDS. da li ne bi bila NNS spričo preteči nevarnosti pripravljena za skupni nastop. Pričela so se poga anja. ki izprva niso imela uspeha. Zbor naših zaupnikov nas je zopet opozoril na nevarnost, ki preti beli Ljubljani ter nam z vsem poudarkom naročil, da stopimo še enkrat v stik z vsemi ostalimi naprednimi skupinami. Zlasti, ker so sc čule govorice, da delajo klerikalci z vsemi silami na ustvaritev enotnega bloka. Temu naročilu se je odzvalo naše načelstvo ter pozvalo za soboto 17. t. m. vse ostale napredne stranke na skupno posvetovanje. Na tem posvetovanju je NSS, ki je razen tega že bila vložila svojo listo, Še enkrat poudarila svoje načelno, od zbora zaupnikov jej začrtano stališče ter se izločila iz skupnega nastopa. Narodno radikalna in SKS sta svojo odločitev napravili odvisno od sporazuma med obema močnejšima skupinama NNS in JDS, pri čemer je NRS poudarjala, da podpira od NNS v poga ;anjih z JDS zavzeto stališče, namreč da bodi kandidat naš, namestnik JDS.
Še Ie v ponedeljek 19. t. m. popoldne je prišlo do že znanega sporazuma. Naravno, vsaka stran je morala nekaj popustiti — na ljubo višjim interesom. Ne malo ulogo je pri tem igralo pričakovano uzakonjenje službene pragmatike. Na ta način je JDS v prof. Reisnerju pripadel kandidat naši stranki pa v osebi dr. Ravniharjevi namestnik. Čim je pragmatika uzakonjena — najdalje pa do 1. januarja 1924 — odstopi prof. Rcis-ner v korist svojemu namestniku. Zveza obeh strank je zgolj taktična ter velja samo za Ljubljano. Glede dežele, kjer naša stranka ni postavila kandidatov, -smo vezani le v toliko, da ne bomo delali proti kandidaturam JDS. V ostalem imajo naši pristaši na deželi pravico svobodne odločitve.
Sporazum, ki smo o njem takoj obvestili NRS in SKS, je torej časten za obe strani in ne dopušča nobenega dvoma glede njega lojalne izvršitve. Ne apeliramo na disciplino svojih pristašev, ko jih pozivlamo. da store vse, da Častno zmaga Napredni blok. To je naša napredna in narodna dolžnost, to zahteva čast naše bele Ljubljane. Naj pa tudi ne ostane brez odziva naš apel do Narodno Radikalne in do Samostojno Kmetijske stranke. V znamenju državotvornosti je prišlo do sporazuma, v smislu onih načel ki so sveta tako NRS kakor SKS. Komur je na srcu patriiotična državna misel, bi grešil proti njej, ako bi najiskrenejše ne pozdravil in ne podpiral nujno potrebne taktične zveze v s vi ho zmage — drža\ne misli.
Ped zastavo zakonitosti.
Prošlo nedeljo se je v gledališču »Verdi« vršilo pokrajinsko zborovanje tržaške fašistovske zveze. Potek zborovanja je važen tudi za nas. Neposredno so se fašistovski veljaki bavili tudi z vprašanji, ki se tičejo naše kože.
Poleg predstaviteljev krajevnih fa^?ctovsk*:h društev so se shoda udeležili vod'lni tržaški upravni uradniki. V sredi med fantovskimi poslanci so sedeli tržaški nre+"ekt Crfspo Moncada. kvestor Montalbano in druge oficijelne osebnosti.
Olavui poročevalec na zborovanju je bil poslanec Giunta, požiga-lec našega »Narodnega doma«. Radi svojih zločinov, ki jih je zagrešil nad našim življenjem in imetjem, se je še nedavno hvali po listih iz kraljestva, da ie bil on slava oddelkov, ki so očistili Trst jugoslovenske iredenti-stične nevarnosti. Sedaj se je mož neverjetno unesel. V svojem govoru ni več pozival na ooboie in požige — temeveč je govoril o fašizmu kot državi, ki čuva svojo avtoriteto z zakoni.
V prvi vrsti se je govornik pečal s tržaškim problemom, ki je, ka-
vemo, 7eW težrk. Izjavil je, da se rimska vlada ranima za usodo tržaškega mesta. Pobrigala se bo, da Trst knkorkoli dvigne. A dokler se to zeodi. bo tre^a časa in volie, to-rei notmHenia. F?šiste .ie nri teh besedah oblivala zona. Zakaj govor njihovega vod'telia je izzveneval drugače nego doslej: izzvenel je v smislu fašizma, ki se mora pokoravati interesom države same, ne pa pustolovskem instinktom posameznikov, ki so se fašizmu postavil'" na čelo, da bodo delali v državi red s požigi in poboji.
V nadaljnjih izvajanjih se je Giunta dotakni nalog in dolžnosti vlade. Poved? 1 ie, da so bili krivi propadanja italijanskega blagostanja dokler ni nastopila fašistovska vlada, italManski državnik' sami. Vozili so po krivih potih. Fašistovska vlada oa je pogumno ubrala ravno smer in dokazala, da je kos razmeram, ki vladajo. Fašizem je Italiji vrnil zaupanje in kredit doma in v inozemstvu. To dokazuje ustaljenje lire. Delavci, o katerih se je mislilo, da se bodo fašizmu postavili po robu, so Mussoliniju zaupali vodstvo države s tem, da so se vzdržali štrajkov. Tudi druge reforme so se izvedle po načrtu. Različna nova obdavčenja so se izvršila mirno in brez odpora. Od-
V Trstu, 20. februarja.
puščeni železničarji niso nikjer žug-nili proti delazmožni vladi. Uradi za najemninske zadeve, ki so povzročali v javnosti nepregledne težkoče, so se ukinili mirnim potom. Fašistovska vlada se je pokazala sposobno, da vlada državo. Njeno dosedanje delo je prava simfonija fašistovske ideje.
Sedaj se nahaja fašizem v drugi etapi. Da okrepi državo, uporablja zakone, ki so jih izdelale prejšnje vlade. In kaže se, da so ti zakoni dobri in da ni treba novih. Ta dokaz tudi potrjuje naziranje, da so bile italijanske postave vedno dobre, da pa so v zadnjih letih Italiji manjkali možje, ki bi po teh zakonih lahko upravljali deželo.
Najvažnejši odstavek v govoru Omnte so tvorile besede, s katerimi se je fašistovski poslanec in požiga-lec naših kulturnih ustanov obrnil nrot? dosedanjim nasilnim metodam fašizma. »Fznultti brado Modlcrllanl-f«. orišete 1t«dl. da pHejo riefnovo olje, naskakovati podjetja, hoditi no kavarnah !n trgovinah ter groziti In fzsfHevat! — ti čini moralo prenehati: bili so obsojanja vredni še pred revohicHo. a danes so naravnost zločin nad državo.« Neverjetno se berejo te besede iz ust poslanca Giun-te. Tn vendar so njegove do zadnjega zloga. To izjavo o dosedanji uporabi nasilnih metod je treba z zadoščenjem vzeti na znanje. Morda pomeni novo dobo v zadržanju fašizma napram jugoslovenski narodnostni manjšini v Jul\iski Benečiji.
Obžalovati pa je pri tem eno: da je prišlo do te izjave šele sedaj. Kdo bo popravil škodo, ki jo je fašizem posredno ali neposredno napravil na našem imetju in življenju? Menda nihče, a najmanj poslanec Giunta, ki je osebno vodil požigalne oddelke proti »Narodnemu domu«. AH baš v tem postopanju leži razlika med fašizmom v opoziciji in fašizmom na vladi.
Predno je govornik svoje poročilo zaključil, se je kratko spomnil na Dalmacijo, katero je oplakal s par vzkliki. Na zborovanju se je končno izvolilo vodstvo tržaške pokrajinske fašistovske zveze. Radi lažjega dela so fašisti razdelili tržaško prefekturo v tri cone. Prva cona obsega mesto Trst, Skedenj in Bazovico; druga šteje Postojno, Divačo, Nabrežino in Sežano; tretja Tržič ter (od naših krajev) Devin, Boršt in Zavije. Vodstvo za Trst In okolico so prevzeli: Lanzavecchia,
Masi in Menesini; vodstvo druge cone, ki je za nas najvažnejša, Scoppi, Cavallero. Rovan; v tretji con? pa bodo vodili delo Arlotta, Camuffo, Co-lassanti in Mornaro. Tajniške posle fašistovske zveze bo opravlja! dosedanji tajnik tržaške sekcije Morara.
Fašisti bodo sedaj sistematično razpleti svoje mreže po vsem ozemlju, ki spada v upravno področje tržaške prefekture. V svrho naše lažje obrambe je potrebno, da poznamo njihov zlokobni strategični načrt vsaj v glavnih potezah Boj proti notori-ixn?m razna rodovrlnim tendencam fašizma v nn^-h krajih bo potem lažji in plodovitejsi.
Prekmurske volitve.
Kandidat je. —   Škoda napredku državne mlslL — Klckl gotov zmage.
Kakor je na§ list že poročal, vidi'o skoro vse stranke v Prekmurju ključ do svoje rešitve. Kateri kandidati so »gor stopUU v Prekmurju, smo poročali že v januaria m, kakor kažeo sedanie kandidatne liste, smo bili dobro poučeni, ker se nismo nikjer zmotili. K svoim preiSnjtm poročilom moramo 5e pristeviti, da kandidira bogati podjetnik Hartner Gen, bfvfii madžarski poslanec, aa programu SKS. še prej je pa stavil svoje moči na razpolago NSS. ki ga pa ni mogla sprejeti, ker bi sicer prišla navskriž s svojim programom. Narodnim socijalcem je treba namreč priznati, da se le drže <r glavnem svojih idej kijnb ponovni reviziji svojega programa,
Zadn-a je postavila ▼ Prekinu riti svojega kandidata radikalna stranka, ki pa ni! imela s staliSča pridobitve glasov po kan-i didatu samem srečne roke. Pri večti ari* xntiranosti bi postavila lahko bolj privlači
ne može z man'*!m številom osebnih no-piTatelJev. N'en kand'dat J« Jožef Benko, n'egov namestnik pa Ivan Voclec, prvi iz Murske Sobote, drugi iz Petan'cev, eden izvoznicar živine na veliko, drugi lastnik vrelca znane kiselce.
Pekmurci se pecaio namreč v glavnem z živinorejo. Pred tridesetimi leti ie še se-£ai od Sobote do Monoštra skoro nepre* tr^an borov Rozd. Danes so tu same njive fn travniki. Lepesra, ponosnega gozda ne pozna današnje Prekmnrie. Na teh njivah in travnikih redi Prekmurec obflo živine, katero bpodieda na žalost suSica, kakor anjčuie mnogoštevilno perutnino kuga. Živino bi trebalo osvežiti z dotokom nove krvi in velika 5koda je, da ne morejo nekateri veleposestniki vsled agrarne reforme početi na svo'i zeml:i z umno bikorejo, ki bi dona5a!a prekmurskemu živinorejca neizmerno kor?st. gotovo pa veliko večjo kot kmeMiska šola v Rakičnnah. za katero dela'0 nekateri »orišlecfc z veliko vnemo, dasi je rasno kot beli dan, da bi morali loviti zanjo učence po vse? Jugoshviji, ako b| ne hoteli, da bi bila prazna. Kot dokaz za to nam služi lahko mariborska kmetijska šola, dasi pozna nekdan'a Štajerska vse drugačna kmečka posestva kot pa Prek-murje.
26
KLIC NA POMOČ.
Roman.
»In če pogledate, koliko bencina je porabil avto na svojem pota, ali mi morete povedati, knko daleč se je peljal avto po noči?« je vprašal Hanaud.
Servettaz je odprl rezervoar za bencin.
»Zelo daleč, monsieur. Od stotridese do stopetdeset kilometrov približno^
»Da, ravno to Številko sem vam hotel reči^ Je zakllcal Hanaud.
Oči so mu žarele in nasmeh, nekak ponosen nasmeh mu je Igral okoli ustnic Odprl je avtomobilova vrata in nenavadno natančno pregledoval tla: pri tem je pa naenkrat izginil smeh z njegovega obličja. Začudenje se Je spet pokazalo na njem. Vzel je blazine v roke in jih preiskoval
»Ne najdem nobenega znaka — —« ie začel, nato pa je zadovoljno vzkliknit Od ostrega roba vrat je dvignil tenek kos svetlozelenega blaga In ga položil na svojo roka
»Povejte mi, kaj ie lo?« Je vprašal RJ-parda. ^ - ^
»To je zelena tkanina,« je rekel Ricardo zelo pametno.
»To je zelena svila.« je rekel Hanaud. »Tn obleka, v kateri je odšla gospodična Čelna, je iz svetlozelene svile. Da, gospodična Celija je potovala v tem vozu.«
Stopil je k šoferjemu sedežu. Na tleb je Hlo malo temnega blata. Hanaud ga je dvijerrn! s svojim nožem in ga dal na roko. Obrnil se je k Servettaz«.
»AH ste peljali voz v torek zjutraj, predno ste odpotovali v Chamberv?«
»Da, monsieur.«
»Kje sta vstopili v voz gospa Dauvray in gospodična Celija?«
»Pri glavnih vratih vfle Rose.« »Ali ste vstali s svojega sedeža?« »Ne, monsieur; Sele v garaži.« »Hanaud se Je obrnil k svojim tovarišem. »PoglejteI« hi odprl Je svojo roko. »To je črna zemlja — zmočena od včerajšnjega večernega dežja — zemlja kot ona pred salonom eospe Dauvray. Vidite, tn sta Se ena ali dve travni bilki. Nato Je vzel prazen pisemski zavitek Iz žepa, dal zemljo vanj in ga zalepil. Nato se je obrnil k avtomobilu.
»PostuSajte!« je dejal, »kako se mi zdi ta a tvar Čudna! Neki mož Je bil včeraj zvečer v
vili Rose. Pred steklenimi vrati so izbrisani sledovi moških stopinj. Ta mož je peljal go-spejin avto kakih stopetdeset kilometrov daleč in zemlja, ki je bila na njegovih Čevljih, je ostala na tleh avtomobila. Gospodična Celija in neka druea ženska sta se vozili v vozu. Od gospodične Ćelije je ostal kos obleke med robom vrat, ker se je tu vjel. Toda gospodična Celija je pustila boli jasne vtise stopinj v zemlji kot mo*ki. Na tleh avtomobila na ni sledu nienih čevliev. Razven tega sem videl še nekaj drugega, česar ne razumem,« In zamahnil je z roko v 7nak onemoglosti.
»Tako izgleda, kot da je ona bila zelo neprevidna, drugi pa previdni,« je rekel Ricardo in napravil obraz kot mož, ki je razrešil zelo težak problem.
»Kaka misel!« je vzkliknil Hanaud In tlesknil z rokami. »Kako globoka In pametna!«
V Hanaudovem vedenju je bilo nekaj Izredno hudomušnega, kakor se je zdelo Ri-cardu. Toda spoznal je, da se je le takrat tako vedel, ko Je že Imel docela definitivno mnenje o kaki točki, ki ga je prej vznemirjala.
»Morda se da pa stvar Se drugače razlagati.« je nadaljeval Hanaud. »Kajti pomislite. Ricardo. Imamo Se drug dokaz, kako brezskrbna je bila gospodična Celija. Ona je pustila tako jasne sledove stopinj na trati in ne
moški. Sedaj bomo pa šli nazaj v Hotel Ma-jestic v sobo gospoda VVethermilla in govorili o tej stvari Sedaj že vemo nekaj. Da, vemo — kaj vemo, monsiear?« je vnrašal in se naenkrat obrnil z nasmehom do Ricarda; ko pa ta ni ničesar odgovoril, je nadaljeval: »Premišljujte o tem. med tem ko bomo šli v Wethermillovo stanovanje v Hotel Ma?estlc«
»Vemo, da je morilec ušel,« je odvrnil naglo Ricardo.
»MorHec ni sedaj najvarnejši predmet našega raziskavanja. Pa naj bo v MarseHlu, če hoče. Zagrabili ga bomo že, nič se ne bojte.« je rekel Hanaud s ponosno gesto. »Toda bilo je pametno, da ste me nanj spomnili. Tako lahko bi bil na to pozabil, in potem bi bil moj sloves zares labko trpel.« Globoko in ironično se je priklonil Ricardu in mirno odšel po cesti.
»Z ozirom na svojo debelost je izredno živahen,« je rekel Ricardo Harrvju \Vetber-millu in se skušal nasmeiati, a brez uspeha.
»Debel, pameten mož srednjih let, z naravnost de*ko živahnostjo,« tako je oni sni velikega detektiva; in ta opis je bil prav dober.
Trije možje so šli naravnost v stanovanje. Harrvja VVethermilla, ki je sestajalo iz salona in spalnice v prvem nadstropju. Spodaj je bil balkon. Hanaud je stopil ven, ga ogledal in se vrniL
Ker presega stanje prekmurske živine domače potrebe In jo tudi zunanji trg pri nizkem stanju dinarja vfše plaču e kot domačin, se izvaža v zadnjih mesecih iz Prek« muria toliko Število zaklane živine, da računajo nekateri s tem, da ne bodo mogli priti domačini v marcu več do mesa. Največ se Izvaža v Avstrijo, neka! tudi v Italijo, kamor ne da e Prekmurec rad blaga, ker ima z ftali ani večkrat zelo neprijetne Sitnosti zaradi plačila.
Ves ta Izvoz ina Denko v rokah, ker le je delalo doslej Je v njegovi klavnici. Trgovina drugih Izvozutčarjev nI omenitve vredna. Denko je Imel doslej nekak monopol izvoza Iz Prekmuria. vsled česar vlada proti nemu velik odpor. Cele okroeline zahtevajo za svoie klavnice enake pravice, kot jih ima on. To so v zadnem času vsa) ■a papirju dosegli. Odpor proti komu Je pa aajhu SI, če gre za lasten žep. Vrhu tega so Bied prebivalstvom osovraženi Benkovf mešetari njegove krvne pse Jih imenujefo ponekod —, ki nastopajo zdaj kot korteši «11 agitatorji zanj.
Zadn o soboto in nedeljo je del'1 rn nabijal Benko svoj volilni proglas »Pre kmur-azkrm zberavcom«. ki obsega 17 foček pod zaglavjem: »Zselem In zahtevam.« Priznati mu moramo, da Je v glavnem zadel le-Ue prekmurskega ljudstva, toda do Izpolnitve bo preteklo Se mnogo, mnogo Mure, četudi pravi Benko: »Programm vu naszle-duvajoucsf dam na'prei z tem gvOsnim obe-esaniem, ka esl z toga nnimenve 50%, tou je polo'no, na duzse do 1923 martlusa 10 toga mi neszpuscilo — do| szi potegnem konzekventio (nazhal) f vsze mote priatele f poznane od meni danoga obecsanva gori Odvezsem.c
Zanimiv pa le program zato. ker pravi Benko v nlem. da nnstopa kot kandidat radikalne stranke vsled tega, ker so mu ?o priporočali »v Bacski zsivoucsl vogrszkl brat? nasi«, češ da »v rokaj mi ravnanyet In đa »cflgle đrzsf.«
Osupne pa Človeka sledeči odstavek v programu kandfdnta radikalne stranke: »Escse bi lahko gucsall od Radlcsove p^r-ti»e! Našemi zseleinvi bi sze uprav ta pi-szala naibole, ali zsalostno mamo vadlu-vatl. ka ta partaja eti v Sloveniji neszm! kandidata posztaviti, naesi bi ga posz ta viti jume;la!«
AH je morda zrastia ta cvetka na Cvet-knvem zelnfku? Ta mož Je p'sar pri so-boSkem odvetniku Somenv'u. Do zadn'ega časa le bil Radičev privrženec« zdaj Je pa Benkov.
Sploh le treba poudariti, da šhodtTe-Jo te volitve zelo napredka državne misli v Prek m u rt«, ker skuša preko«HI stranka Stranko v oMtahah. ki se ne suČVo tol?ko v gospodarski konces'*ah kot v poptiSčanfu ■apraro težn'am madžarov. ki nosfo v fsid-■fem času precej glave po konci. Sprelem starih prekmurskih uradnikov ne pomeni arfč" dnigejra kot madžarfzacfjo uradov In vpellava madžarščine v Sole *e Istovetna z tashVem IzenaČen'a prekmurskega Živila t ostalim slovenskim Iludstvom ter začetek novega stremljenja, da pride ta kraj pod krono sv. S'efana. Zda smo srečno na tem, da ho misliti nora generacija slovensko polit ka pa nam preti s svojo strankarsko »lepoto zastaviti korak. V tem pogledu nf-so poznali Madžari nobenih oz»rov. sentimentalnost v politiki pa Hm le bila od nek-da? rola. L. 1K79. so vpel'Mf brez kakrSnth-koll pomislekov madžarščino v šolo in dosegli s tem, da so bili sinovi staršev, ki ■fso nikdar govorili madžarsko, na'navđn-šene;sl Madžari kl'ub temu, da se n*so mogli nikdar naučiti pravilne »vogrSčine«. Znanemu agitatoru profesorju Mikolu se aa Izgovoru Se danes pozna, da je rojen slovenski Prekmurec, dasi živi Že leta v
PestL
Za potreben ozlr na gospodarskem polhi smo pa odločno in se nam zdi popolnoma neumestno, da te proga Iz Sobote prek HodoŠi ni Madžarsko, ki tvori doslej edi-Bo obsto?ečo zvezo Prekmnr'a z inozemstvom, 5e vedno zaprta. Kdor smre kaj proti naši dr?nvi. se itak ne bo pripeljal v t. razredu našim obmenim stražam v roke. Tudi le mrno potrebno ola?šovanie prehodn prekmurskih delavcev prek mele. katerim bi moralo biti dovolieno. da si smelo prosto prnesti v brini zasluženi živež na dom. Enako je nerazumlivo, da si v vsej državi samo Se PrekmurcI ne smeo izbirati občinskih načelstev. Pač pa le čisto odveč, da vezalo v Prekmunu deloma Se ogrski zakon?, katerih kl'ub d^bri volji ne pozna noben krst naSeea uradnfštva.
Da so se brigale stranke pred volitvami malo več za prekmurske težnje, bi Imele zdaj laže stališče.
Nafboli je organizirana klerikalna stranka v Prekmunu, katero le zastopal Že doslej črensovski župnik KTek! v skupščini. N*ena organizacij *e izvedena po občinah Ib inonfah. Da bi boli vlekla, Je pritegnila sa KTeklove^a namestnika evangeHčana Šiftar'a Iz Martfanec. kateremu samemu BI dosti na kandidaturi. Na agltacllo le poslala pretekli teden bll*n'ega prekmtirskega rojaka, nekdanjega Kfikovčevega kandidata za mariborski škoft'skf stol m 1'ubt'anskega vseučllrškesra profesoria Dr. Slaviča. Sukal se ?e pa le boli ob Muri. ker ie v gori-čansklh kra'Ih neprflhibPen. Dolže ga. da Je s svollm delom dosegel v Parizu, da 'e pripadlo Prekmiire k Jitgnslaviii. Pozabiti Bamreč ne smemo, da le Prekmttr> danes tako mišl'en'e. da bi dobili koma! m% Ph. sov. ko bi prfSIo do plebiscita, najbrže pa ie tak ne.
Kleklova Izvolitev Je sigurna. Potegnil ho nase 7—8000 glasov.
Tudi organizacij demokratske stranke v Prekmurlu Je izvedena, a prlman'kuje H zanesllivih delavcev, zato osta'a mnogo It na pap'ru in se lepše čule kot je v resnici. Za n'enega prekmurskega kandidata Kuharfa bodo glasovali predvsem evange« ličani. Ker tudi Kukovec, nosilec liste, nI Prekmurcem neznan in ima dobro ime zlasti v nekaterih goričanskih občinah, se računa za Kfiharia 2—4000 glasov. Količnika po skoro gotovo ne doseže.
Obema strankama prihaja to v dobro« da louu v Prclunurju svoja luta: kJerfc
kalci »Novine«, demokrati »Morszko Krajino.« Zato se v zadrtem čas« dobro napadata. Kuhar skuša klerikalce celo v verzih smešiti pred javnostjo. Te verze dobiva od sobolkih in okoliških .pesnikov«.
SKS in NRS sta v Prekmurju brez lastnega glasila, kar jima ni v korist. Hartncr je alcer nameraval izdajati »Narod«, a do uresničenja te misli ni prišlo. Zato pa razpošilja tem prldne.e letake, je v splošnem zelo agilen In ima izvrstno namazan jezik. Jasnoćo z neba vam pričara i n im. če je treba. Ker ima mlin in skuplju.e žito, je osebno precej znan. Neprijatelje trna pa v vseh mlinarjih ob Muri. katerih eksistenco ogroža s svojim paromlinom. Ker pozna navade prekmurskih volitev, utegne dobiti do 2000 glasov.
Na slabše stoli trenotno za Benka. Mož živi tudi predvsem za svo o kupčijo In dela zan'o. Kakor kaže, ga politika ne veseli posebno. Pozabiti pa ne smemo, da je kandidat vladajoče stranke, ki ima ves aparat v rokah. In da e ta stranka pridobila zase že precej Madžarov ali Madžaronov. ki niso brez vpliva. Mnogo zavisi tudi od stališča, ki ga zavzame vlada napram veleposestnikom. V teh vidi Prekmurec še vedno svojega gospodarja.
Komunisti so Se pred našo zasedbo Prekmurja izvedli v teh kraflb tudi neke vrste agrarno reformo. Pustili pa so svet kakor ie le njegovo obdelavo so zahtevali in nadzorovali. Pre šn i oskrbniki in najemniki alj lastniki    veleposestev   so postali
njihovi uradniki, ki so bfll odgovorni za vestno Izkoriščanje sveta In dobro ohranitev inventarja, katerega so popisali.
Danes deli agrarna reforma f velikim
številom pisarniškega uradnIStva po tri pluge zemlje. S čim jo pa nsj novi posestniki obdeluje, ko stane pol skl voz 4—5000 Din., ne vpraša nihče. Zato Je v naši agrarni državi pšenica brezprlmerno draga in v poman kl ivi proizvodnosti tiči tudi vzrok naše slabe valute.
Ker J« Prekmurec vrha tega popolnoma nezanesljiv človek In Je do volitev ie par tednov, se naša slika sedanjega položa a do takrat še lahko spremeni. Eljen Benko. el en Kukovec, eljen Hartncr. ellen Klekl! kar se ču e po gostilnah večkrat pri isti mizi, ne pomeni Se ničesar. Kdor bo dal več in bo bol e pritisnil zadnje dni. tega bodo glasovi. Prekmurcf se še niso odvadili volitev brez godbe, vina in klobas. Toliko pa je gotovo, da ne izide iz volilnega boja razen Klekla noben srezkl kandidat z zmago ovenčan. Za stvar našega tredlnjen'a bi bilo najbolje, da bi s to volilno borbo propadli vsi. da ne bodo uganjali s svo im mandatom kupčij na račun narodne misli. Po dobri upravi in dobrem Šolstvu prekvašeno ljudstvo bo volilo potem prihodnfč po lastnem preudarku in ne po prejeti podkupnini, naj ima to aH ono obliko.
Kar pa Je dobro za ludstvo, to se mu naj da, ker ima pravico do tega kot državljan.
Program Narodno*napredne stranke.
m.
Notranja konsolidacija, dobra državna oprava, samouprava,  u radništvo, državne finance.
Ako Že pravilno umevamo. da na bratski enakosti, pravičnosti in svobodi zasnovano državno edinstvo in narodno u edin je nje vodita do naše notranje konsolidacije, je le tej posvečati Še posebno pozornost. Kaj ovira konsolidacijo? Nekaj razlogov smo že v zadnjem članku obrazložili. Njim je prišteti kot eden glavnih razlogov: slabo administracijo, zlasti naših centralnih uradov. Kakšno hočemo, da bodi dobra državna oprava?
Uprava bodi demokratična in enostavna, da more s čim manjšimi stroški vršiti svoje naloge. Hočemo vestno in napredno upravo, osvobojeno od stran-karstva in samovolje. Pod neposredno narodovo kontrolo naj v duhu zakonitosti in socijalne pravičnosti skrbi za spoštovan e zakonov. Čuvati mora mir in red v državi, ščititi državljanske svoboščine, pospeševati prosvetne in gospodarske interese vsega naroda.
To je pozitivna stran naših zahtev do dobre uprave, ki že vsebujejo svoj negativum, namreč da dosedanji upravi še mnogo, mnogo nedostaje, da bi jo smeli nazvati »dobro«. Državljani nimajo občutka, da so v pravni državi. Pravna varnost nam še ni zagotovljena. Morda bo v tem pogledu kaj bolje, ko pričnejo delovati državni svet In upravna sodišča. Bila je velika napaka, da niso bila upravna sodišča upostav-liena takoj po prevratu. Preprečila bi bila marsikatero nepostavnost in nered-nost v upravi. Pa seveda, »režim« ni maral imeti nobenega nadzorstva in pregledništva. Hotel je vladati po svo^i nebrzdani volji.
V svrho izboljšala uprave je izpre-meniti njen sistem. Dosedanji centralistični sistem, kakor vlada že peto leto, je poražen na celi črti. Izkazal se je vseskozi za nesposobnega ali bolje rečeno, za nezmožnega, da bi obvladal položaj. Upravo 14milijonskega prebivalstva so položili v Prokrustovo posteljo, pripravljeno za mnogo manjše ozemlje z jedva 4 milijoni prebivalstva. Naravno in umevno je. da ni šlo in da ne gre. Ta eksperiment bi bil morda uspel ob roki celega štaba, sijajno iz-vežbanega in vseskozi usposobljenega uradništva. Cim takega uradništva niso imeli, ne prostorov za nje, niti sredstev, je bil eksperiment brezpogojno opustiti. Posledice napačne In kratkovidne te politike se kažejo danes. Ne samo. da Je centralistična misel popolnoma ln za nedogleden čas docela kompromitirana, ta politika ie mati vseh separatističnih in federalističnih misli, ne naposled tudi republikanstva.
Tu moramo z vso odločnostjo, dokler je Še čas, kreniti v drugo smer. Potrebno je. da se centralni organi državne oblasti razbremene poslov, ki tičejo posebne interese poedinih krajev, okrajev ali pokrajin. Na ta način se centralne oblasti lahko popolnoma posvetijo večjim vprašan cm državnega interesa; izvrševanje krajevnih poslov pa postane narodu bližje in pristopnejše. Zato je treba, da se razširi narodna samouprava tako, da bo ona v resnici omogočevala sodelovanje naroda v vodstvu poslov svojega okraja ali pokrajine. Za ustvarjanje take samouprave je neobhodno potrebna nova razdelitev države v oblasti, večje in sposobnejše za življenje, sestavljene po narodnih potrebah, po prirodnih, socijalnih in gospodarskih razmerah, v skladu z narodovo voljo. Oblast mora biti tako velika, da more načelo samouprave priti do popolnega svojega Izraza s ene strani, a z druge strani, da s svojo veličino in kompetenco ne spravlja v nevarnost edinstva države. Temelj državni organizacij! pa le avtonomna velika občina,
v koje delokrog spadajo javno-upravna opravila najnižje instance. Delo občine naj posveča posebno pozornost obče-koristnim gospodarskim in socijalnim napravam, ljudski izobrazbi in zdravstvu.
Eto, to je naš »avtonomistični« program. Avtonomija — kolikrat in kako po nemarnem imenujejo to ime! Marsikaterega glasnika avtonomije bi spravili v največjo zadrego, čim bi ga pozvali, da točno definira ta pojem ter opredeli njen delokrog. Ali narodovo ali teritorijalno avtonomijo? Kričijo po popolni avtonomiji, pa dopuščajo centralni parlament ter ministrstva. Mnogo fraze in demagogije je skrite za tem pojmom, in mnogo neodkritosrčno-sti. Govore o avtonomiji, pa misli "o — republiko. Z barvo na dan, hinavci. Kdor Imaš v mislih res samo teritorijalno avtonomijo, povej to iskreno in razloži nam nje obseg — sporazum potem ne bo težak.
Predpogoj dobri upravi je sposobno fn dostojno plačano uradnlštvo. To je tako naravna zahteva, da bi bilo odveč izgubljati besedi. Uradnik bodi politično neodvisen, njegove pravice zajamčene v službeni pragmatik!.
Proti uvajanju prakse, da politične stranke nastavljajo in odstavljajo uradnike, moramo kar najodločneje protestirati. Izobrazba in sposobnost bodita edino merilo za vsprejem uradnika v državno službo, s pogoji, kakor jih točno določa pragmatika. Njegovo namešče-nje Je potem stalno, in samo pragmatika naf zopet odloča njegovo premestitev ali upokojitev.
Za dobro javno upravo pa je sporedno treba, da se urede državne finance z uravnoteženjem državnega proračuna, z njegovo strogo kontrolo ter z vestnim polaganjem računa po vsaki proračunski dobi. Štedljivost na pravem kraju, bodi vrhovno načelo na samo vsakokratnega finančnega ministra, ampak tudi parlamenta samega. Poslanci se mora:o brzdati v licitiranju zahtev do države. Vsemu naj odpomore drŽava! Država smo vendar — mi sami. Breme pade zopet na nas, treba je potem povišati davke, davki se prevale na konsumenta, draginja raste itd. Cir-culus vitiosus!
Zahtevamo demokratsko reformo obdavčenja, zlasti pa s progresivnim obdavčenjem osebnih dohodkov vseh državljanov brez razlike tega ali onega stanu. Nujno je potrebno izenačenje davčne zakonodaje, da odpravimo enkrat za vselej očitke, češ da ta ali ona pokrajina plačuje drugačne in višje davščine nego druga, da je en stan bolj obremenjen nego drugi. To napravlja budo kri vzbuja zavist, ovira sporazum in spodkupuje bratstvo.
Izdatke naj država uporablja raci-jonclno v prvi vrsti v produktivne, gospodarske in kulturne svrhe. Od take ureditve državnih državnih financ pričakujemo učvrščenja našega mednarodnega položaja in s tem Izboljšanje in ustaljen je naše valute. S tem pa smo že na potu do ublaženia povojne bede in draginje.
Vse, kar Je našteto v tem poglavju našega programa« je sposobno pripraviti našo notranjo konsolidacijo. Kakor vidimo, n! nedosegljiva. Treba je samo dobre volje, mnogo energije — še več pa resnične ljubezni do naše edinstvene države. Treba Je manj samopašnosti In manj strankarskega egoizma. Treba brezobzirne stvarne kritike vseh po— greško v in nedostatkov. sporedno z njo pa strokovno usposobljenega stvarja-nja. Vprezimo ta svojstva v naš državni voz In gladko ga izpeli!mo po lepi. beli cesti naše od narave tako bogato obdarjene domovine.
Povratek k rodni grudi
Včeraj zjutraj so se Široko odprla vrata kapelice pri Sv. Krištofu in štirje možje so prinesli iz nje krsto s prahom Emila Leona ter jo položili na voz, ki so ga vlekli vranci. Sest jezdeccv*Soko* lov na iskrih belcih ga je obstopiio in ko je za brnela ura tri z zvonika, so se odpravili na pot. Vodila jih jc na Visoko. Ljubljana je bila zavita v črno, nepredorno meglo, kakor da bi žalovala, da jo za večno zapušča on, ki ji jc dolga desetletja dajal obiležje in bil gonilna moč vsega javnega živ* ljenja v njej.
Točno ob 7. je kondukt prispel v Skofjo Loko ter se ustavil pri Ste* marjih. Tu je bil oddih. Tu so dali Škofjeloški Sokoli častno stražo. Škofje, loško prebivalstvo je obstopiio krsto, klanjajoč se v pobožnosti velikemu geniju.
Ob 8. je odšel sprevod proti mestu. Formiral se je veličasten kondukt. ka» terena se je udeležilo mnogobrojno škofjeloško prebivalstvo, občinski sve* tovalci. zastopniki vseh kulturnih, go* spodarskih in političnih društev, depu* tacija gorenjske sokolske župe in pol* noštevilno škofjeloški Sokol. Ob sa* mostanski porti sta se pridružila žal* nemu sprevodu dva kapucina z gore čimi svečami.
Kondukt sc je ustavH na mestnem trgu. Tu jc škofjeloški dekan z duhov* ščino opravil pogrebne molitve. Pevski zbor. obstoječ iz pevcev Čitalnice in Sokolov, je zapel večnolepo »Vigred sc povrne«. Župan Hafner je imel poslovilni govor, v katerem je očrtal velike zasluge pokojnika.
Ob °. je žalni sprevod zapustil Loko. Mahoma se dvignila megla in Poljanska dolina, deviško bela v sve* ž em snegu, je zažarela v žarkih jutra* njega solnca, kakor da bi se radovala, da se vrača v njeno naročje sin, ki je bil glasnik njene krasote, pripovedo* valeč njene preteklosti. Ljudje so hiteli iz hiš ter spoštljivo pozdravljali prah velikega svojega rojaka, ki se vrača, da se odpočije v rodni grudi po življenju, polnem uspehov in slave, katere del sedaj ostavlja svojim so* rojakom.
Ob 10. se je povorka ustavila pred VisoŠkim dvorcem, kjer je bilo zbrano na stotine domačinov, na stotine ča* stilcev in častilk velikega pokojnika. Krsto je sprejel domači poljanski žu* pan Fran Demšar s celokupnim ob« črnskim odborom. Prenesli so jo v vežo Visoškega dvorca, kjer je bila zbrana vsa pokojnikova ubitelj. V pol* krogu pod kostanji, kjer je pokojnik tako rad sedeval in snoval načrte zs svoje umotvore, je bila razvrščena ljudska množica, med njo številni nje* govi prijatelji in oboževatelji, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast in izreka zadnji »zbogom« svojemu vzorniku.
Rili so tu: okrajni glavar Z n i d e r» š i č s soprogo, predsednik »Lovskega društva« dr. Ivan Lovrenčič z od* bomikoma dr. Sovanom in Miroslavom Pogorelcem, podstarosta »Ljubljanske* ga Sokola« Bogomil K a j z e 1 j. staro* sta gorenjske sokolske župe dr. Sem* rov, starosta škofjeloškega Sokola Dolenc, ljubljanski občinski odbor* nik Josip T u r k, podnačelnik »Gostil* ničarske zadruge« iz Ljubljane Fran K r a p e ž, okrajni nadzornik iz Kra* nja Vilko Rus, Sokol iz Škofje Loke. iz Gorenje vasi-Polian, Iz Zirov, Kra* nja In Stražišča, zastopniki Jusosloven* skega Soko'skega Saveza, gasilno dru* štvo iz Gorenje vasisPoIjan, pevsko društvo, zastopnice »Snlošncga žen* skega društva« iz Ljubljane in »Kola jugoslovcnskih sester* Iz Kranja, od* poslanci »Krožka maijistratnih uradni* kov«, domače učite!fstvo s šolsko mla* dino, domaČi orožniki in finančni stražniki.
Točno ob 11. je dospela duhovšči* na. Zvonovi pri Sv. Volbcnku so zado* neli in trije svečeniki so ubrano zapeli pretresu loč »Rcouiem« in »Miserere«.
Otožno so brneli zvonovi od Sv. Volbenka in njih rvoki so se mešali z akordi Žalostinke »Us^iši nas gospod« ▼ turobno harmonijo. Marsikoga oko se je zasolzilo in čulo se je pridušeno ihtenje. In na to so dvignili krsto. Ko je bil gospodar Visoški še živ in se je pripravljal na smrt. Je ukazal: »Po stari domači šegi me pokopljite. so* sedje me naj ponešo k večnemu počit* ku.a Pa ga niso, ker si sinovi niso dali vzeti pravice, da nosiio sami prah onega, ki jim je dal življenje in jim Ml naidražii med dratftmi na svetu. Tn dvignili so krsto rorfnt sinovi Ante In Igor, IVo in Fran, njim ob strani pa so stopali sosed i e.
Dva streliaja od dvorca ob obron* ku smrekovega lesa, ki ga Je pokoinik pred dvajsetimi leti sam nasadil in tfa neooval a vso ljubezniio. je ob gozdni izseki   izgradil   inženjer  Fran grob*
nico iz betona in železa. Sest stopnic vodi v njo, doli pa sta dva hodnika na desno in levo. v njih pa police, do* ločene, da sprejmejo k večnemu po* čitku člane visoške rodbine. Grobnica jc bila zgrajena, ko je on sc živci, na prostorčku, kjer je tako rad sedeval s Svojo družico in užival čarokrasen razgled na dvorec, na Sv. Volbenka, na belo cesto proti 2irom in na zelene qozdovc onkraj žuboreče Poljanščice na Gar-rški gori. Najlepše darilo, je rekel, ki so mu jo mogli pokloniti pred oJhodom v večnost.
Ob grobnici se je ustavil sprevod. Na njej je bila grmada vencev in cvetk, ob njej zevajoča vrata nizdol k počivališču.
SLOVO »LJUBLJ* SOKOLA«.
Ko je izzvenela svećenikova pesem v gorko mo'itev »Requicscat in pace«. je stopil pred grobnicni vhod podsta« rosta »Ljubljanskega Sokola« br. Bogu* mil Kajzelj in izrekel ta*lc zadnji pozdrav:
»Sokolstvo se po^Iavra od svojega velikega brata — od enega največjih mož\ kar jih je premogel slovenski narod! S težkim srcem se poslavlja od njega stari »Ljubljanski Sokol«, kateremu je blagopokojni starosto val dolgo dobo desetih tet
Brat dr. Ivan Tavčar! Ko stoPrno tu ob Tvojem preranem,   odprtem grobu. predoČujejo se nam v duhu vsi nešteti sokolski izleti in pnhodi. na katere si nas tolikokrat povedel. osobito oni, na vroča obmejna tla. od koder pa se vslkdar vračali   kot zmagovale svesti si, da je storilo Sokolstvo ; korak naprej.
Minulo je! — Ostali so samo mini — spomini, krasni — nevenlji
Brat starosta! Zapustil si nas. i Tvoj pa je ostal med nami! Soko I ne zabimo nikdar! Slava Tvojemu >/o minu! Poslednji sokolski zdravo!«
Glasno je zaihtel govornik in ž njun vsa množica.
SLOVO DOMAČINOV.
Na to je govoril v Imenu rofaVre dr. Gregor Demšar,   notar   v Mokro* nogu.
Dragi rojaki Poljane!! Za ta Kft-zgodnji grob. v katerem bo snival no spanje naš oboževani dr. Ivan čar, nas zavida ves narod in nas gruje.
S čim pa se naj mi oddolžlmc likanu - roiaku za to, da smo se z ponašali pred celim svetom ln sc mo ponaša!!? Kako se mu naj zal mo za veliko ljubezen sedaj, ko se ča utrujen domov, ko se vrača zipa^ vit Iz težkega življenjskega boja pravico in resnico. Iz težkega boj; r svobodo   jugoslovanskega   narod i ko se vrača pod domači poljanski k? v ta llubl mu kra i. kjer mu je sk t kmetska mati prvič mehko postla' beljko?
Obilen je naš dolg!
Odplačevati ga hočemo, dasi ga mu odplačali ne bomo nikdar. Odplačevati z zvestobo — za zvestobo s tem, da mu sledimo na poti, ki jo jc on po-kaza.?, po poti resnice in pravice.
Rojaki, to svetišče čuvajmo kot zenico svojega očesa — potem bo dr. Tavčarjev duh, ki bo plaval za vedno nad to prelepo in prijazno dolinico, videč našo malo skrb, našo malo ljubezen, v vek trosil svo i blagoslov na rod poljanski.
Dobrodošel naš mili, naš dragi, stotisočera hvala za vso Tvojo ljubezen, predvsem pa stotisočera hvala, da si prišel počivat — domov. Hvala in slava Ti!
ZADNJI »TRIGLAVANSKI« POZDRAV.
V imenu akademskega društva »Triglav«, čegar častni član je bil po* kojnik, je govoril predsednik g. Ervin Mejak, izvajajoč:
»Sladka je vsaka prava ljubezen ali najslajša, najsrečnejša je tista prva, ki vzbuja mlado ljubezen do domovi« ne.« Tako je pisat v svojem delu »Mrtva srca« o ljubezni do domovine, ki si jo postavil nad vse dobre lastno* sti, ki naj jih ima idealen človek. Ta ljubezen do domovine, do svojega na« roda, do cele zemlje, na kateri biva majhen, a trden, vstrajen rod sloven* ske. te je vodila skozi celo Tvoje živ* ljenje in dala neizčrpljivo moč tvojemu skrajno nesebičnemu delu za narod. Na kulturnem, gospodarskem. sociiaTnem in političnem polju si žel uspehe kot še dozdaj nobeden naših rojakov. Ni še minulo tri mesece, odkar smo stali »Triglavanl« ob Tvoji bolniški postelji, izročajoč Ti častno dip'omo k imeno* vanju častnim članom našega akadem* skega društva. S solzami v očeh svojih si se nam zahvaljeval za manifestacijo, ki smo Ti jo priredili na predvečer tega dne. Segel si nam v roke. krčevito nam jih stisnil In dejal s slabotnim gla* som: »Mladina je zadnja, ki ae poslav*
45
lja od mene« Do solz ganjeni smo od. hajali takrat, morali smo verjeti Tvo. .im besedam. Zbrala se je včeraj tri. kavanska četa iz Zagreba. Dunaja in Ljubljane, zbrali so se Tvoji mladi prijatelji,   kakor si nas sam nazival, da Te spremljamo k zadnjemu počitku, danes smo prihiteli tudi sem na Tvoje Visoko, da se poslovimo od Tebe m Ti ob Tvojem grobu obljubimo, da hoče* mo vsekdar in povsod posnemati Tvoj vzgled,  vse  svoje telesne in duševne moči posvetiti delu za nas narod in domovino, zakaj srečna bo naša domo* vina, dokler bomo delali zanjo v Tvo* jem duhu. V imenu Zveze akademske, ga društva »Triglav« Ti kličem posled. nji sokolski in triglavanski »Zdravo!«
GOVOR DR. VODUŠKA.
Na to je govoril v imenu ožjih prijateljev g. dr. Konrad Vodušek. Izvaja! je:
Tako so se torej odprla groba vrata. Zastaja mi beseda, ker preiskrena, ko naj v znamenju najvišjega spoštovanja zakličem še en pozdrav Tebi. predragi naš prijatelj, ob pragu svetlobele večnosti. Stojiš pred nami še v vsem svojem svitu. Ne, že stopaš pred božji stol ves v bajnem žaru, bleščeč se v širni slavi, zveličan v rajskolepem sijaju večnega življenja.
Mi pa zdihujemo v dolini solz, v te; tako objokani dolinci, kjer je pričela in kjer naj konča sedaj stezica Tvojega življenja. Joče in vsa je zbegana ta dobra revica, ker jej neso k pogrebu naj-blažjega sina. kar jih je rodila, najboljšega, kar jih je vzgojila in poslala burni svet.
Iz dolgega, trudov, zmag. trplienja polnega pota in boja se vračaš zdaj v njeno prijazno naročje. In dobro njeno Hudstvo. domači hribi, logi, najdražji Tvoji prijatelji — pozdravljajo Te, Hiteč prebridko in v neizmerni tugL V njih objemu zasanjaš večni sen . . .
In vendar so najlepši, najveličastnejši akordi, doneči iz vse te strašne žalosti, ki pretresa ljudsko dušo, da išče In Išče blage utehe svoji najodkritosrč-nejši udanosti in najčistejši ljubezni
Ta lepa. žlahtna rožica prave narodove 1'ubezni je kaj redka, ker brije povsod pri nas le viharjev jeznih sapa ostra. Tu pa v poljanskem svetu cvete od nekdaj že kaj rada, in TI, predragi Kosmov doktor, si jej bil najboljši in najiskrenejši vrtnar.
Pa kaj! Ni danes 11 v teh hipih ta blažena dolinca podoba cele naše domovine tu- in onstran sedanjih preozkih, ker nasilnih meji. te domovine, ki si jo, m a »Tini, toda zdravi košček slovanske zemlje, nosil Ti v svojem srcu vse žive dni? Ne plavajo H danes od vseh strani, od bližnjih in od daltnih krajev, bridke, žalne misli vseh poštenih Slovencev — semkaj nad to livado, kjer TI je smrtni angel odkazal tihi kotiček miru in najslajšega pokoja? Ob težkem, neusmiljenem udarcu neizprosne usode, bridke Tvoje smrti, zazdlhnila je v obupni žalosti vsa domovina in vsaka naša duša.
In kako ginljivo. kako lepo Te sprejema sedaj iz naših src in rok domača ta zemljica! In kako nežno Te misli in hoče čuvati v Tvojem lahnem spanju, počitku od živi ''en ja tug in peze! Ah, kako sladko boš sanjal naposled tu v tem krasno zelenem logu! In kako ljubko Ti bo šumljala in Te dan na dan tolažila Tvoja zvesta prijateljica, ta bistra vodica, s svojim rahlim« nežnim žubo-renjem!
Mi pa odhajamo na pot, na daljno pot izpred Tvojega grobnega domov-ja. In vendar nam ostane za vedno najlepše, blaženo svetišče iskrenega domoljubja in žarišče domovinske ljubavi, — pravi dclfiški hram ob vseh bodočih hudih urah političnega našega življenja! Saj v Tvojih pisanjih, v Tvojih naukih se bere prava slovenska zavest, pristna poštenost in srčni pogum, ščimur si v težkih in najtežjih časih, ko so pri nas gospodarili še razni Atile in Tesli, branil s trezno prevdamostjo najsvitlejše slovenske naše svetinje, ki nam, ohranjene sedaj v naši lastni, še mladi državi Žarijo in se blestijo vedno lepše in lepše. *
In kakor si svojemu narodu kot naj-skrivnostnejši pripovedovalec napisal v večni dar prelepe povesti, tako si skoro ves čas svojega političnega delovanja za prid in blagor svoje očetnjave pisal tudi v svoj lastni politični dnevnik vse, kar TI je bilo na srcu in v bistrih Tvojih mislih. In ta Tvoj list m dnevnik najlepšega imena, ta »Slovenski Narod« Tvoj ostane kakor odprta knjiga, kjer TI je Tvoje, včasih zelo ostro pero napisalo najlepšo zgodovino Tvoje politične osebnosti, delavnosti, srčnosti, zgodovino vseh Tvojih uspehov, blago-nosnfh za slovenski napredek. V tej knjigi Tvojega junaškega življenja hočemo nadaljevati Tvoje delo, po Tvofih naukih hočemo živeti svoje nadaljnje politično življenje. Vsemu našemu stremljenju pa ostaneš nedosežen vzor prav TI. blagi mož-skala, ob kateri se je razbilo vse in vsako valovje sovražnih sil in časovnih neviht Tako naj tudi vse prihodnje dni in čase vlada med nami Tvoj duh. Tvoia zvezda naj nam sveti in spremlja naj nas očetovski Tvoj blagoslovi
Težka, vedno težja nam bo ta od Tebe sporočena in izročena naloga. Toda storiti smo dolžni, kar sploh moremo s svojimi močmi slabimi brez Tebe in Tvoje pomoči Pri tem težkem, poštenem in potrebnem delu pa nam ostanejo za vedno uprte naše oči v Tvoj veličastni vzgled, uprte na Te. na Tvoje zapovedi ki so in ostanejo najlepši biseri vsakemu navdušenemu in možatemu Slovencu. K Tvojim zvišenim ciljem in vzorom nas vodi naša težka pot!
Ti pa. dobri naš glavar, spremljaj nas in blagoslavljaj nas z nebeških višav . . . Blagor, blagor Ti na vekov veke!
POSLOVILO »JADRANA«.
V imenu Jug. napr. akad. društva »Jadran« se je poslovil phil. Ivan Kolar :
Med zadnjimi se poslavlja Tvoja omladina, ki raste v onih vrstah, iz kojih si izšel Ti naš starešina in častni član! To so vrste dunajske akademične »Slovenije« in n'enega dediča »J a-d rana«, one vrste, kjer si začel razvijati leta 1871. svojo bogato dušo kot 20btni mladenič in odhitel iz njih v prvo črto narodno prosvetnih in političnih borcev, ta, kamor ne seže več nebrzdana misel mladine, ki ne prizna kompromisa Žlvlienja dela in ustvarjanja, ampak grabi za svetlo zvezdo, hoteč obvladati ves svet pozabljajoč tal pod seboj! A naš si tudi v teh vrstah, naša je tista neupognjena samozavest ki si jo nosil v sebi poln ponosa gorenjskega fanta, ki kliče na korajžo!
Naša je ona segava nagailvost s kojo si drami! malodušnost vrst ki so stale za širokimi Tvofimi pleči. naša je ona bistroumna drznost s ko;o si stal sredi ognia kot parlamentarec med narodom, ki je terjal pravice, in med sovražnikom, ki je skušal poteptati prirodno pravo rodu Tvoje in naše zemlje.
Naša je ona svetla podoba, ki si jo nosil globoko v prsih skrito skozi vrste nepoštenih, zavratnih sovražnikov, da
rega ljubljenca, da bode pomnil poljanski rod, kako je odhajal zadnji gospod V i s o š k i v večna lovišča, da bodo znale gore in vrhovi: »quo-modo moritur iustus!«
Jaz pa. predragi tovariš, polagam po starem lovskem običaju zeleno vejico na Tvoj grob, kot zadnji — lovski pozdravi
Pri besedah, »naj Še enkrat zapoje lovski rog«, je turobno zadonela iz <K>zda lovska fanfara, mehki, melanho* lični akordi so se razlegali daleč na. okrog in segali g'oboko v srce. V istem hipu so se oglasili ludi zvonovi z onkraj reke od Sv. Volbenka ter združili z akordi lovskega roga v očarujočo, pretresljivo simfonijo. Bil je to nepo* pisen trenotek: vse je ihtelo, niti eno oko ni ostalo suho.
Ko pa je dr. Lovrenčič končal svoj govor, spusti v grob zeleno jelkino ve* jico, ki jo je poljubil, so zagrmele tri salve iz lovskih pušk, ki jih je oddalo 16 domačih lovcev pod poveljstvom davčnega upravitelja iz Škofje Loke Frana Adamiča. Na lovski rog je trobil logar A nt. Kraševec z Vrhnike, na oni rog, ki ga je pokojnik tako rad noslušal na svojih lovih v Rakitni in na Raskovcu.
Ko so še pod vodstvom učitelja Zahrastnika pevci zapeli žalostinko. so se zaprla groba vrata in pepel Viso* skesa gospoda je sprejela za večno vase mati zemlja — rodna gruda.
In takrat se ie skrilo solnce za obfake in nad Poljansko dolino je zo* pet legla megla.
Pred podpisom gospodarsko-po litičnega sporazuma z Avstrijo.
USODEPOLNI TRENUTEK ZA KOROŠKE SLOVENCE. — V VSEH GLAVNIH VPRAŠANJIH DOSE2EN SPORAZUM. — SLOVENIJA IN NEKATERA GOSPODARSKA VPRAŠANJA. — ODSTRANITEV SEKVESTROV. — VRNITEV LIKVIDIRANIH IN PRODAM« LMET1J?
Mariborsko pismo.
22. svečana 1923. Prva etapa voPlne borbe ?e brez po-
sebnih vihariev srečno za nami. Imamo nič man: kot 11 volilnJh škrinMc. Kdor se spomni, kako težko so že pr! rndniih volitvah roVe 5eir>Je samo v 7 volilnfh skr?nrlc, si si jo neranieno poklonil novemu rod-t ko, j lahko predstavla, kako Se težje bo pose-bogato dedščino. sam pa pokojno ležeš   zan:e kar po It
k počitku!
Ves se naš. častni starešina!
In ta omladina Te prosi ob grobu, naj ji blagoslovi Tvoj veliki dnh pota. ki so jI odločena, da izid? iz niih častno in plodonosno kot si izšel Ti, naš starešina!
In to zlato solnce. ki po! ju bi ?a Tvoj novi dom pod snežno grudo, naj sije vedno tako prijazno v polju svobode, kakor sije danes Tebi želeč Ti sladki pokoj!
Blagoslovi vrste »?loven!ianske«, ki si jih oral pred 50 leti. in blagoslovi preorane brazde nove omladine »Jadra-našev«. kakor daj svoi blagoslov vsemu rodu. ki raste na Tvori nnvi!
Stareš'na omladine, starešina naroda, slava Tebi!
NAJ ZAPO.nr <sir ENKRAT LOVSKI ROG...
Pod vodstvom učitelj Za h r a s t-fllka so nato Sokol;-pevci ob vel:kl rišTn! vnovič zapeli žalostinko. Predsednik »Lovskega društvac dr. Lovrenčič je potem izrekel zadnji lovski pozdrav.
Predragi lovski tovariš!
Proslavljali so Te, poslavljali so se, in sedaj priha amo še mi — lovci
Srce drhti, oko rosi in roka, ki Ti jo prožimo v slovo, se nam trese. Težko se nam je ločiti od Tebe, našega najboljšega najboljših.
Vajeni smo sicer smrti jekleni so naši živci, vendar nas ta mrtvaški »ha-lali«, ki Ti ga je zatrobila tromba večnega Sodnika, pretresa do mozga.
Tovariš! Ti odhajaš! Vračaš se k svojim VVulffingom m Khalla-n o m, da jim poročaš, kako si T i gospo-spodaril na Visokem;   h kanoniku
Prave votline borbe v mesta samem sedaj še nf bilo, namreč ne v tistem razdiv-ianem značaju, kakor smo k> doživeli pri volitvah v konsftuanto. Vsaka stranka ie delal kolikor tol'ko intenzivno na znotra\ skr!va;e svoje operaere napram nasprotnikom, m sicer ie b;lo to skrivan!e tako spretno, da je marsikoga presenetilo, ko se je doznalo za tako častno Število volilnih Skatric. Pač pa se le voll'na borba po vna-n:Th operac^h iznesia Iz mesta na deželo, kJer ie prišlo med konservativnim! In naprednimi sfrank-^mi rudi do osebnih spopadov. V M a*-»bom strnem nismo '"meli n*tl pravejra volilnega shoda. V>e delo ie hllo obrnjeno na sestavo kandidatnih list To delo ie b*!o v zadn'em časn posebno otež-ko?eno zbog nastopa in razvofa radikalne stranke, ker se danes nf moglo vedeti kdo dosedanlh pristašev raznih dmgih strank se preglasi futrl kot nov pristaš radikalne stranke. Prvi voiMnl shod ie otvorla dr. KoroSčeva stranVa snoči v Ga m brin o vi dvorani. Vsled groženi od strani Or'une se ie so'^šno mislilo, da ne pride do shoda, ali pa. da pride na *hodn do hno>i*a posehneera bo;a fn mdi p^bola. Zato »e SLS pravočasno pres^rb^la za varnost rnđ! svo»o Oriuno. No, shod se 'e vršil vkl'ub vsem grožnjam v sHnš-em mirno, le ko se ie dr. Korošec dotaVml n*5»h fašistov in jim očTt*l. da so hlape? veiesrb*tva. so se oglas7!! protestni ktf"i kf so pa končali s tem. da so dotične odstranili. Shod ;e bil izredno dobro obiskan ker so tnd* nasorotnlki hoteTi sVšati srovor dr. KoroSča. Sh^da |e predsedoval prof. Veseljak. Dr. Korošec ie jcovoril stvarno In mimo. ter obnovil že znani strankim prneram. Niegov klic: Slovenr? se ne bomo nikdar ne po hrvatili, ne nosrbm. Ie vzbndll odobravanje. Ostreje se je govornik obrni! proti n^Sim fašistom, katerim je očital, da niso n*č drngega kakor hlapci vetesrbstva in v Mariboru še posebno v rokah demokratske stranVe. A^o vlada sama ne more ali noče ščitit? osebne varnosti in zasebne
A m a n d u te vodi pot. da mu pričaš, ! g** ..g*****?**: T^Vl 5" kako si Ti lov« po njezovi Z a I L * " eKOV ^ " svo,e pr,staSe- iel da
Ne zastavljamo Ti poti ker je zastaviti ne moremo in ker od Prešerna vemo: »da ni nesrečen, ki v grobu leži«
Predragi tovariš!
Ljubili smo Te in ljubil si nas; prisrčno, odkrito kakor se lubi samo zelena bratovščina med seboj. Ne žale misli v srcu, ne žal besede v ustnih!
Življenja Tvojega široka cesta peljala Te je skoz trnje in skoz cvetje. Mnogo Ti je zraslo trnja v življenju, toda ne na lovskih poljanah, na lovskih livadah Ti je vedno le klilo — pisano cvetje. Priznal si sam. da najslajše ure so Ti bile ure neskaljenega lovskega vesel a.
Naši temni, širni gozdovi hi naši jasni lovski rogovi so bili oni nevsah-Ijivi vir, iz katerega je črpal Tvoj pisateljski genij vedno novih, večno lepih idej.
Ponosni smo na to dejstvo, prijatelj, ponosni da so se Tvoja velika dela osnovala »unaj v naravi, da so se porajali posamezni prizori v Tvoji pesniški duši baš ob turobnih zvokih lovskega roga. ki si ga tako rad poslušal.
Ta ponos Je pa tudi edina kaplja tolažbe v tej grenki uri, ko se poslavljamo od Tebe. pri ia tel j!
Zato naj pa še enkrat zapoje lovski rog. odmeva naj širom Poljanske doline, od sv. Volbenka do vrh častitljivega BlegaSa. Tvojega šte-
di
nai ne agltira?o samo med stranko samo, ampak tndf pri vseh nasprotnih strankah kajti je pripomnil. mno?o ?lh 'e, ki pravio •teh preMetih fariev in črnih hudičev* nočemo, nač pa hočemo avtonomio, katero oni hočejo.
Za dr Korošcem ie govoril Zebot, ki ie bH v svo'lh izva'anilh iako kratek In le naglasa!, da ie to nrva parada, druga pa bo 18 marca. Lansko leto ?e bil na volilni skrini'ci rdeč križ, letos pa 'e higoslnven-ski križ križ avtonomij. Končno le predsednik Ve*errak pred**«al, da se Izreče za-opane dr. Korršca in da se obsoia »Orjan-ski« napad na Cirilovo tiskamo.
Za SLS priha a-o v Javnost rudi dru se stranke n. pr. v soboto 24 shod pridobitnih slojev, na katerem poroča kandidat Rebek, ob istem času se vrši shod uradnikov, na katerem govori kandidat Mravllak. Za nedeljo je pa po vseh večjih okrajih vse polno volilnih shodov.
Podražene najpotrebnejših živil gre svo1© pot na višino naprej, da se nf čuditi, da se naiboli prizadeti sloji drže apatično političnega boja. zlasti ker vidijo, da se za podrazevanje ne zanima posebno nobena stranka. Tako bo na primer dr. Korošcev! stranki v Maribora zelo škodovalo, da štele v svo?e vrste skoro vse morfborske mesarje, proti katerim se k taktičnih ozirov ne upalo nastopiti, čeprav je to svoj čas v mestnem občinskem sveta kategorično zahteval odličen č!>n te stranke. Položa- ie posta! brezupen. Ako bi po'eg že II obsto-lečifi strank prišla še 12, ki bi š^a odočno V boj proti draginji in pomanHcanJu stanovanj, bi taka stranka na dan volitev dobila v
sta največ glasov.
— Beograd« 24. februarja. (Izv.) Včerajšnji dan konference je bil najvažnejši ker je bil posvečen detajlnim razgovorom in posvetovanjem strokovnjakov in obeh delegacij. V vseh vprašanjih so bile izmenjane misli in precizirana stališča avstrijske delegacije, odnosno naše vlade. Današnja dopoldanska seja konference ima bolj formalen značaj. Plenum konference d * danes dopoldne samo definitivno obliko gospo-darsko-političnemu sporazumu med našo kraljevino in AvstrPo. Na današnji seji podpišejo zastopniki obeh držav zadevne pogodbe.
— Beograd, 24. februarja. (Izv.) Zaradi mnogo- in raznvrstnega materijala se je konferenca včeraj razdelila na Štiri sekcije, in sicer:
1. v politično, 2. v pravno, 3. vgospodarskoin4. v prometno - carinsko sekcijo. Vse te sekcije so včeraj ves dan imele daljše seje, na katerih so razmotrivale in razpravljale o niim določenih vprašaniih.
I. Politična sekcija. V to sekcijo so bili delegirani od naše strani zunanl minister dr. N i n č i č. minister pravde dr. Laza M a r k o v i ć. poslanik Tihomir P o p o v i ć in od avstrijske strani kancelar dr. S e i p e I in zunanji minister dr. Alfred Grunberger.
Ta seVci'a ie v glavnem razmotri-va'a vpraš*an?e sekvestrov oziroma ntih odstranitev. To vprašame tangira tako nase podn^^ke kakor tudi avstrijske dr-?avlinne. Dosežen je popoln sporazum. M^dsebomo se sekvestri dvignejo in da sekvestrirano premoženie oziroma posestvo lastnikom popolnoma na svo- j bodno razpolago. Ta sporazum je obojestranski.
II. Gospodarska sekelia. V to sekcijo so bili delegirani načelnik ministrstva trgovine Kosta T o d o r o v i ć, načelnik ministrstva poliedeMva R a -dosavMevič In mimster saobračaia Vellzar J a n k o v i Ć, od avstriiske delegacije zunanii minister dr. O r fl n -b e r g e r in sekciiski šef dr. Peter. Ta sekcija je imela dališo sejo dopoldne in popoldne. Obravnavala je izkliucno načrt definitivne trgovinske pogodbe med obema državama. V načelu je bil načrt sprejet. Trgovinska pogaianja za pogodbo pa se imajo postaviti na podlago tarifnega sistema. Naša delegacija je izrazila pripravljenost, da se v trgovinsko pogodbo stavl'o za uvoz nekaterih avstrijskih predmetov, osobito tekstilnega in železnega blaga, minimalni tarifi namesto dosedanjih maksimalnih.
ITI. Pravna sekcija. Razprav te sekcije so se udeležili od naše strani univ. profesor dr. Arangjelović kot predsednik, in tamika zunanjega ministra Wigele in Subotič. Od avstrijske delegacije legacijski svetnik dr. W i 1 d n e r in sek. šif dr. Peter. Sekcija je vodila razprave o vprašanjih imovinskopravnega značaja. V razpravo so prišla vsa sporna vprašan ia, pred vsem vprašanje povračila odškodnine za likvidirana, pod sekvestrom stoječa premoženja. V glavnem je tu Šlo tudi za odškodnino, ki jo zahtevajo radgonske opekarne in radgonska občina.
IV. Prometnocarinska sekcija pod predsedstvom   Vase Lazarevića, načelnika v ministrstvu zunanjih zadev. Razprav v tej sekciji so se udeležili načelnik v ministrstvu saobračaja D e -r o c c o in šef generalne direkcije državne carine F o t i Ć, od naše strani od avstrijske pa dr. W i 1 d n e r in dr. L u k a s. Ta sekcija je razpravljala vsa vprašanja,   zadevajoča vzpostavitev normalnega prometa med obema državama oziroma način, kako in s kakimi sredstvi odstraniti sedanje nedostatke. Sekcija je imela dopoldne in popoldne svoje seje, a je med prvimi svojo nalogo končala. V glavnem gre za ureditev obmejnega prometa, za ureditev tranzito - prometa, za brzo prometno službo, za carinsko kontrolo v potniških vlakih in za formalno ureditev pri postopanju in izdavanju potniških vizumov. V načelu je bil dosežen popo-len sporazum. Gre predvsem za formalne olajšave, da bi se tako vpostavil popoten normalni predvojni promet med obema državama. Avstrijska delegacija je v tej sekciji predlagala, da bi se sprejele rezolucije, sprejete na mednarodni prometni   konferenci v Gradcu, kateri konferenci je naš delegat priso-stoval le kot opazovalec in je nje sklepe odposlal vladi le ad referendum. Naša vlada pa rezoluclj graške konference ne more v vseh podrobnostih sprejeti. Na popoldanski sej! je bil v vseh gori omenjenih vprašanih dosežen sporazum. Olajšan bo obmejni promet in Izdane bodo naredbe   glede olajšave potniških vizumov. Specijelno avstrijsko zahtevo, da bi se dale avstrijskim mejašem, ki imajo gotove nepremičnine na našem ozemlju,   še špecljelne olajšave ▼ ozlru vsakovrstnega prometa, pa ie naša delegacila zavrnila.
— Beograd, 24. februarja. (Tzv.) Vse sekcije so včerai cb 12.30 prekinile razpravo.   .V kabinetu ministra zunanjih (
zadev so se nato dali fotografirati kancelar dr. Seipel. zunanji minister dr. Grflnberger in zunanii minister dr. Nin-čić. Pred poslopjem zunanjega ministra pa so fotografi slikali vse čiane obeh delegacij. Sledil je nato skupen obed v dvorani »Srpskega kralja*. Na obedu so se izrekle zdravice, bili so prijateljski in kolegijalni razgovori. Obed je trajal do 15. Ob 16. pa so sekcije zopet nadaljevale svoie delo.
— Beograd, 24. februara. (Izv.) V ministrstvu zunanjih zadev so vse štiri sekcije popolJne nadaljevale posvetovanja in razgovore. Prva je koncalu svoje delo prometnocarinska sekcija. Ob IS. zvečer pa so vse sekcije končale posvetovania. Sledila je nato plenarna seja konference, na kateri so se kratko reasumirali rezultati posvetovanj v sekcijah in razmotrivali zadevni predlogi odnosno sklepi posamnih sekcij. Plenarna konferenca je trajala do 19.30. Na to Je bila zaključena. Po končani konferenci je kancelar dr. Seipel izjavil zastopnikom tiska, da so so vršil vsi pogovori, vsi posvetovanja v popolnoma pr\?aJe!*^' ni tonu in s prav povoljnim? rezultati, in da bodo sklepi g'ede reš'tve tekočli vprašanj danes dopoldre dob'11 de'*n?t?vno formalno obliko in da bodo konvencije gos;>odar-sko poiitičnera sporizuma tekom današnjega dopoldneva podpisane od zastopnikov obeh tfrf^v. Današnia dopoldanska konferenca i;na samo še formalni značaj.
ODHOD AVSTRIJSKE DELEGACIJE-
— Beograd, 24. februarja. (Izv.) Z ozirom na to. da bodo danes dopoldne pogajanja z avstrijsko delegacijo definitivno in formelno zakliučena, je pozval karcclar dr. Seipel zastopnike časopisja na konferenco, ki je določena za 17. uro. Danes opoldne je še skupen obed obeh delegacij in je pričakovati, da ob 10. z večernim hr /o v lakom avstrijska delegacija odpotuje.
VSEBINA ŠTIRIH GLAVNIH KONVENCIJ.
— Beograd, 24. februarja. Ozv.) Po končanih sejah posamnih sekcij je bila plenarna seja konference. V glavnem Je dosežen popolen sporazum glede vprašanja odstranitve sek ves tro v in vseh vprašanj, ki spadajo po svoii materijalni vsebini v resort ministrstva pravde. Sestavijo se štiri glavne konvencije gospodarsko - političnega sporazuma. Te konvencije so:
I. Konvencija o sekvestrlh.
Ta konvencija določa odstranitev sekvestra nad premoženjem in posestvi avstrijskih državljanov na našem ozemlju In obratno odstranitev sekvestrov nad premoženjem jugoslovanskih državljanov v Avstriji. Odstranitev je obojestranska in je določeno, da se pravno priznava lastnikom popolno razpolaganje s svojo imovino. V tej konvenciji gre tudi za vse deponirane, pod sekvestrom se nagajajoče vrednostne papirje, depoje, kakor tudi za nepremičnine. Konvencija določa v tem oziru, da se Imajo vrednostni papirji, depoji In drugo imetje prenesti iz ene države v drugo brez vsake carine in brez vsakega plačila zadevnih pristojbin In taks, določenih za prenos take imovine iz ene države v drugo.
Dalje je sporazumno rešeno, da se vse preostale obveznice predvojnih dolgov, ki jih je hotela avstrijska vlada žigosati s svojim lastnim žigom, a so biJe deponirane in so last naših državljanov, prenesejo in izroče direkciji državnih dolgov v Beogradu v svrho žigosanja od strani naše vlade. O tem vprašanju je bila v sekciji zelo dolga debata. Končno je bilo sporazumno sklenjeno, da se te obveznice v višini 68 milijonov predvojnih avstrijskih kron imao izročiti naši državi
Za tem je bilo načeto vprašanje odškodnine, ki jo zahtevajo lastniki sc-kvestriranih imetij. Razvila se je daljša debata in je bil dosežen sporazum, da se niti od ene niti od druge strani to vprašanje ne razmotriva. Dalje pa je bil sprejet v sekciji predlog, da se prizna odškodovanim sekvestrirancem pravica, da sodnim potom zahtevajo odškodnino za škodo, povzročeno potom sekvestrov. toda le oni sekvestri, za katere velja, da so spadali pod sekve-ster v smislu santgermenske mirovne pogodbe.
Minister pravde je končno zahteva! sprejem klavzule glede roka 15 dni V tem roku naj bi se interesiram pridobitni krogi jasno izrazili glede relacije. Minister pravde je dalje predlagal klavzulo glede tirjatev in sprejema dolgov, izvirajoČih iz lombardnih poslov, sklenjenih na podlagi obveznic avstrijskega vojnega posojila. Znano je, da so naši državljani, stanuoči onkraj Save in Donave, podpisovali avstrijski vojna posojila in obveznice teh posojil lotn-bardlrall pri raznih bankah, večinoma na Dunaju, za katere dolg oziroma ob-
(
Stran 4.
»S L O V C U S K I   NAROD«  dne 25 februarja 1923
Stev. 46
.Veznice je treba določit! relacijo. V novi konvenciji je dosežen sporazum na ta način, da ima zalagate!! plačati za 100 av. kron, podpisanih pred prevratom« 100 sedanjih avstrijskih kron, H. KONVENCIJA O PREDVOJNIH t TERJATVAH. f Ta konvencija ureja vprašanje glede dolgov, oziroma terjatev avstrij* akih in jugoslovenskih državljanov, ki izvirajo iz dobe pred prevratom in se glase na avstrijske krone.
Glede relacije so obstojale dife* renče. V Ljubljano je bil poslan brzo« javno poziv, da se zastopniki gospo« darskih, trgovskih, industrijskih in obrtnih krogov Slovenije striktno iz j a* vijo in da dopošljejo v najkrajšem času precizirano mnenje. Minister prav« de je zahteval odgovor pridobitnih kro* jffov Slovenije. Iz Ljubljane pa je do« Spel zelo nejasen odgovor, ki pravi Samo, da se ima to vprašanje rešiti, da naj se sprejme primeren ključ, ni pa podal nikakega jasnega stališča. Mini* Ster pravde je tolmačil odgovor slo« venskih pridobitnih krogov tako, da Slovenija zvrača vso odgovornost za rešitev tega vprašanja na kraljevo vlo« do. Med avstrijsko delegacijo in vlado *e je dosegel sporazum, da se v kom vencijo sprejme relacija 100 aK proti 32 JK, odnosno 8 Din.
Glede relacije pa je z ozirom na to, da so tangirani rudi interesi pri vat« nikov, pristav jena klavzula, da je tre* ha za to relacijo odobrenja narodne skupščine in da se ima konvencija predložiti radi tega parlamentu. UL KONVENCIJA O BO S A NSKO-fTER-CEGOVINSKIH PODJETJIH.
Sporazumno je določeno: Naša vlada prevzame v svojo last delnice vseh od avstrijskega kapitala ustanovljenih podjetij v Bosni in Hercegovini Naša vlada prevzame 28.000 delnic Steinbei-sovega podjetja. 2840 delnic podjetja v Zenici. 4300 delnic sladkorne tovarne v Usori, 1500 delnic železne tovarne v Varešu in 150 delnic rudnika »Bosnia«. Vse te delnice se nahajajo sedaj v rokah avstrijske vlade.
Avstrijska vlada se dalje obvezuje, da Izroči poslopje našega poslaništva na Dunaju naši državi v popolno last, na drugi strani pa naša vlada odstopa v nepreklicno last in razpolaganje avstrijski vladi 16 milijonov papirnatih mark, deponiranih pri Avstro - ogrski banki na račun naše vlade.
Konvencija sporazumno določa dalje, da odstopi avstrijska vlada vse gori navedene delnice naše vladi proti od-Ikodnlnl v znesku 10 milijonov dinarjev, katera svota se ima percentuelno razdeliti na posamna omenjena podjetja. Znesek se Ima takoj Izplačati
IV. KONVENCIJA O PRENOSU SEDEŽA RAZNIH INDUSTRIJSKIH DRU2B.
Ta konvencija določa sporazumno, 3a se imajo industrijska podjetja m .dražbe, ki imajo svoj sedel na Dunaju, a obrat v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, preseliti v našo državo. Določeno je, da se imajo te družbe pre« seliti v roku šestih mesecev in da po« vodom preselitve, odnosno prenosa svojega premoženja ne plačajo nikakih pristojbin.
Vprašanje koroških Slovencev.
PRAZNE OBLJUBE«
r — Beograd, 24. febr. (Izv.) Politični m merodajni krogi so postali ze!o pozorni na zadnji članek »Slov. Naroda« »Caveant consules«. Članek je vzbudil splošno pozornost a tudi zelo trpke ko-Inentarje. Splošno ugotavljajo, da se za koroške Slovence vlada posebno ne Ogreva, da Slovence zastopajoči faktorji niso vporabili vsega vpljva pri vladi, da bi prišlo to vprašanje na program konference za avstrijsko delegacijo. Zelo je Čudno tudi, da današnji beogradski listi absolutno ničesar ne omenjajo o okolnosti, da bi bil na včerajšnji seji politične sekcije zunanji minister dr. NInčičć sprožil vprašanje koroških Slovencev«
Današnja »Pravda«, komentirajoč Koren ji članek »Slov. Naroda«, konstatira, da se vlada premalo zavzema za koroške Slovence. V članku »Koroška in naša vlada« pravi: »Politični krogi so bili zelo iznenađeni in presenečeni, da naša vlada nI niti v dolgem kompleksu vprašanj, ki jih ima obravnavati z avstrijsko delegacijo, stavila vprašanje bratov Slovencev na avstrijskem Koroškem. Članek zahteva, da se vlada z vso Odločnostjo zavzame za nacijonalne, kulturne in politične pravice koroških Slovencev.
— Beograd. 24. febr. (Izv.) Današnja poloficijozna »Samouprava« priob-£uje kratko izjavo avstrijskega kance-larja dr. Scipfa o položaju Slovencev na Koroškem. Dr. Seipel Izjavlja: Moram naglasa«, da se avstrijski zakoni na nage nacijonalne manjšine v vseh pravicah nanašajo in vporabljajo v kulturnem In političnem oziru ravnotako, kakor na one državljane, ki nemški govore. Prihajale so pritožbe, da se slovenski manjšini kratijo pravice na šolskem polju. Vlada |t vsak; siuCaj mtiskala Ja vpettsvaJn
I pritožbo ter dala zadoščenje. Tako se bo postopalo v bodoče ne samo glede Slovencev, ampak tudi glede Hrvatov na Burškem, Id so pripadli pod avstrijsko republiko.
— Zagreb, 24. febr. (Izv.) Listi poročajo Iz Beograda, da je na včerajšnji seji politične sekcije zunanji minister dr. Ninčič predložil kancelarju dr. Sei-plu in zunanjemu ministru dr. Grun-bergerju obširno poročilo o položaju koroških Slovencev. Poročilo posebno obravnava šolsko vprašanje. Poročilu so dodani tudi statistični podatki Poročilo ugotalja dalje, da je na Koroškem veliko manj narodnih Šol za Slovence, kakor pa za nemško manjšino na našem ozemlju. Naša vlada je razmeroma številno več šol ustanovila za Nemce v Sloveniji, kakor pa Avstrija za koroške Slovence.
Kancelar dr. Seipel je na to poročilo odgovoril da avstrilska vlada želi voošfevatl vsako utemeljeno pritožbo Slovencev, obenem pa le Iziavtl. da le dobil od strani avstrijske« minstra prosvete vse drugačne statistične podatke, kakor jih Ima naša država na razpolago.
Kancelar dr. Sef pet le obljubil, da bo takoj na eni prihodnjih sej ministrskega sveta na Dunaju sprožil vprašanja slo-vensk h šol na Koroškem.
Gospodarstvo.
BILANČNO STANJE NARODNE BANKE dna 15. februarja 19231 Aktiva*
t. Kovinska podloga 2. Dana posojila a Prejemki od države
4. Vrednost državnih za-
stavnih domen
5. Saldo raz. računov
345 87.1.006.46 D 1.556 0*5 950.7! » 4-511.869.615.65 m
2LI3*377.16300 € 39 363.727.63 »
Kultura.
Politične vesti.
= Še ena nepotrjena kandidatska
lista« Kakor nam poročajo, ni sodišče potrdilo tudi kandidatske liste, ki jo je vložila Bemotova skupina socijalnode-mokratske stranke. Vzrok nepotrditve je, da so med predlagatelji podpisane osebe, ki nimajo volilne pravice.
= Komunisti na agltaeil V Beogradu Je bil aretiran geometer Milan MarfnkoviĆ v trenutku, ko ?e preko ftijale »Wlener Bank-Vereina« dvignil 49.000 dinariev. ki mu jih je poslal komunistični agitator UMa Mllklč z Dunafa. Pollci'a le ugotovila, da le MarfnkoviĆ pred kratkim pre el 71.000 dinariev. Aret*rani pravi, da mu ie te denarie poslal neki MilklC ta Švice, kot dobiček od kupčije z žfvino, a se le medtem ugotovilo, da ie pošiial Mllklč denar v svrho financiranja komunistične stranke pred volitvami.
= Reško vprašanje. »Primorski Novi list« piše v članku »Paritetna komisija za rešen;e reškega vprašanja« tole: Položaj naših delegatov ni enakopraven s položajem italijanskih. Oni so v posesti Reke in tako nas postavljajo nekako pred »fait accompli« in mi moramo s tem računati Ko imamo to pred očmi, je upravičena naša skepsa, s katero gledamo na delo paritetne komisije. Boimo se, da bomo tudi tukaj izigrani kakor smo bili izigrani v Rapallu in še bolj v Santi Margheritl Pri tem nam je v tolažbo samo to, da imamo tudi mi v svoji roki močno orože, s katerim lahko paraliziramo italijanske zahteve. To je vprašanje prometa in naše tarifne politike. S tem orožjem lahko operiramo proti nadaljnjemu podcenjevanju z italijanske strani. Reka brez Jugoslavije ne more živeti. Ona mora propasti brez naše trgovine. To potrjujejo najbolj zadnja štiri leta. Reka je za danes uničena in od popolne katastrofe jo lahko reši samo Jugoslavija, Italija jej tudi z najboljšo voljo ne more pomagati. Ona je potrosila stotine milijonov za Reko. pa lahko potrosi še koliko stotin milijonov, ali s tem ne reši Reke pred propastjo. Ta denar je takorekoč proč vržen, od n;ega nima mesto ntkake koristi. Poskušalo se je tudi z raznimi »provedimenti«, toda vsi ti »provedi-mentic so bili brez vsakega trajnega in realnega uspeha. To so bila paljativna sredstva. Reka pa potrebuje radikalnega zdravila, da si opomore. Ako Jugoslavija vzpostavi in bo nato obdržala svoj promet z Reko. se bo Reka dvignila in znova bo cvetela. To je dejstvo, vse drugo pa so gole fraze in deklamacije za kako histerično žensko ali kakega špekulanta, toda nikakor ne za trezne in realne ljudi. To danes priznava in dobro ve in še bolj občuti tudi najzagri-zenejši Rečan. Vprašanje je, ali se bodo znali in hoteli naši delegatie poslužiti tega orožja.
= Nagovor kardlnala-dekana Van-nutelllja, s katerim je 21. t m. nngovo-voril ob priliki poroke fašista Finzija v privatni kapeli v Rimu min. predsednika Mussolinfja, se mnogo razmotriva po vsem italijanskem in tudi Inozemskem časopisju. Kardinal Vannutelli se je s tem vatikanskim činom podal na politično polje in sicer v povsem novem smislu. Zanimivo je pri tem katoliško-cer-kvenem činu zlasti dejstvo, da je kardinal proslavljal Mussolinija kot odreše-nika italijanskega naroda. Se bolj pa utegne zanimati zlasti nase katoliške kroge drugo dejstvo, da je namreč načelnik kardinalskega kolegija prvič direktno nagovoril šefa Italijanske vlade. Tudi ta nagovor je zelo znaCilen za najnovejši kurz vatikanske politike, ki postaja čimdalje bolj nacijonalne In se, kakor vidimo, že povsem istoveti s italijanskim fašizmom, največjim našim sovražnikom. Ali se nam bodo mogoče sedaj odprle naše — zamaknjene oči?
Skupaj .   8.591,569.463.45 D Pasiva.
1. Vplačana glavnica 18 4S7.30o.00 d
2. Reverzni fond 4.949.534.29 » 3L Novčanice v obtoka 3.287.27*.S7n 00 » 4. Razne obveznosti 1.14? 476 596.16 » S Terjatve od države 2.138 377.163.— »
Skupaj . 8591.569.463.45 D Obtok papirnatega denarja v zadnjem deceniju se je zmanjka! za 14 417.560 Din. Obrestna mera pri bančnem eskomptu zua-Sa 6%, posojilna obrestna mera na depoje 7%.
—g Prihodnji živinski In kramarski sejem v Cele se vrši v soboto dne 10. marca.
—g Novosadska blagovna borza 23. Ie-bnmrfa. Novi Sad. 23. februarja. Notiralo v dinarmV Pšenica bačka 450—455. ječoen bački ponudba 315. bnčkf oves 290. «fr»ra bačka koruza 315. v Storžih 178.75. beli bački fižol rskanie 410. pšenična moka »0# ponudba 650, »2« ponudba 625. »6« ponudba 525, otrobi 160—162.50. Neizpremenjena tendenca.
—g Zagrebški trg. Cene v dtnarih za 100 kg. postavno bačka, odnosno voTvod!n-ska postala notiralo: Pšenica (75—76 kg) 450—455, nova rumena začasno suha koruza 225—260. umetno sušena 3^—305. rž 350—355. iečmen za p'vovame 350—370. za krmo 312.50—315, oves 290—295, beli fižol 405—400, pšenična moka »0« 700—690. »2« 675—665. »6« 650—640, za krmo 225—230, drobni otrobi 190—200, debeli 200—210. Ne-izpremen'ena tendenca. Živahno poslovanje
—g Beogradska blagovna borza 23. februari*. Beograd. 23. februarja. Notfrvo: Pšenica 76—77 kg. 6% primesi, franko Kle-iak. ponudba 460, 75— 76 kg, 7%, franko vagon Mlndenovac, ponudba 440, ista 75 kg 5—7%. franko vagon Beograd, ponudba 450. začasno suha koruza vagon bačka postaja, ponudba 250, moka »00« banatske vrste, iskane 675. koruza za marec, franVo Beograd, ponudba 670. beli rešetani fižol franko Beograd iskane 430, ponudba 44f.
—g Sabac. 22. februaria. Pšenica 320— 400, koruza 2^5—250, ?ečmen 210—240. oves 220—240. Ponudba slaba, ker kmet:e radi slabih potov ne prinašajo svojih pridelkov na trg.
— Kuponi državnega investicijske«« po-sofTIa. Iz Beograda javljajo: Direkcila dr-državnlh dolgov je stavila Narodni banki na razpolago 17.500.000 D v svrho Izplačila tretjega kanona 7% državnega Investicjske-ga posofila fz leta 1921.. čigar rok saeade dne 15. marca t I. V smislu $ 2 pravilnika o izplačevanju obveznic In kuponov 7% državnega investicijskega posojila honoriraj© ta kupone: 1. direkcija državnih dolgov. 3. oblastmi finančna direkcija v Novem Sadu. 3. okrožna In okrajne finančne uprave, 4. blaea'ne fnačnrh delegacij In davkarij. 5. poštna hranilnica v Sarajevu in čekovna urada v Zagrebu in LI u b 1 i a n i preko področnih poštnih uradov. 6. občinska sodišča v Srbiji in črni gori in 7. banke, pri katerih se je podpisovalo 7% državno investicijsko posojilo.
—g Rok za vloFtev dohođnmsk'h napovedi za L 192.1. poteče koncem februaria t. 1. Posebne pozive za vložitev napovedi dobe le oni drvVoplačevalci. kateri so Sele tekom leta 1922 stopili v davčno dolžnost s tem, da so vsted otvoritve trgovine, obrta ali iz katerihkoli drugih povodov dosegli dohodke, ki na eno leto preračun eno do-sega'o davčni minimum 10.000 K. ako rl nastala davčna dolžnost tekom leta 1922 vsled preselitve v Slovenko ali s tem. da so dosegli službene pre«emke v dohodnini zavezani vfsini. Vsi drugi davkoplačevalci so dolžni na podlagi razglasa finančne de-legacl'e v L;ub1 anl z dne 22. ianuarla 1923 St. A I 3012, obavl'enega v Uradnem lTstu št. lf od 31. lanuar'a 1922 vložiti nspovedi brez nadalnega poziva do 2fl. t. m. Kdor napovedi ne vloži v določenem roku, temu se odmeri dohodnina na podlagi uradno nabranih podatkov brez nlegovega sodelo-vania. Vrhu tega Izgubi tudi pravico izpodbijati deianske ugotovitve cenene ko-misi e. oziroma ne more nvel'avitl novih dejanskih' navedb, torei tudi ne zahtevati kakih novih odbitkov. Spričo dalekosežnih posledic katere povzroča opo«tl*ev ali prepozna vložitev napovedi, se davkoplačevalci opozarjalo, da določeni rok poteka. Komur bi ne bilo mogoče pravočasno vložiti napovedi na i vloži pri pristo'nem davčnem oblastvu titemelieno koleka prosto pro£n:o ta podal'šan'e roka in navede v te? prošnji razloge, ki mu onemogočalo zadostiti zakoniti dolžnosti v določenem roku.
—g Slavenska banka Je preleta te dni od avstrijskega finančnega ministrstva, do-voPenie za preselitev svoje podružnice Iz Velik ovca na Dunaj, kjer prevzame vse posle banke M. R. Aleksander, kt preneha poslovati Kakor povdariajo dunalskl listi. Je te prva hi edina podružnica kake jugoslovanske banke v N. Avstriji
—t Oržavei keirl. Po poročilo Iz Beograda le finančno ministrstvo določilo tele državne ktrrse. veljavne sa mesec marec: napoleondor 356. angleški funt 446. dolar 95, 100 francoskih frankov 638 10 Švicar-strth frankov m<k 100 grških drahem 105. tO ItalManskfh lir 160. 100 nemsVh mark 0.76 100 češkoslovaških kron 256. 100 madžarskih kron 3.A0 100 lelev 50 100 levov 51. 100 Deset 1429. 100 holandskih fiorintnv 3752 loo danskih kron 1800» 100 poljskih SV47.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJlBLJANL
OPERA.
Sobota, 24. februaria: Mefistofeles. Red B Nedelja, 25.  februarja:    Prodana nevesta.
Gostovanje gospe Ade Poliakove. izven. Ponedeljek, 26. februara: Zaprto.
DRAMA.
Sobota. 24. februarja: Ugrabljene Sabinke. Red D .
Nedelja. 25. februarja: Ob 3. popoldne: 2ivl mrtvec Izven. — Ob 8. zvečer: Za pravdo in srce. Izven.
Ponedeljek, 26. januarja. Vojiček. Red A.
• m •
ŠENTJAKOBSKI ODER V LJUBLJANI.
V soboto 24. februarja: Stari grehi.
V nedeljo 25. februar »a: Charleveva teta.
• • •
— fz pisarne §cnMa*obskega gfedrPšVe« ga odra v LJubljani. Danes v soboto 24. februarja se vprizori tretjič ^tnO/rna veseloigra »Stan grehi«, jutri v nedeljo 25. februarja pa »Charleveva teta«. Obe igri sta znani po kopici naJorierfnnln^iSih d^vtirviv in komičnih nastonov. Sodeluiejo najbolj?' Igralci. Začetek vselej ob 8. zvečer. Odbor.
— Gostovanje gospe Ade Poliakove. Oospa Ada Po1:akova, svetnvnnznamen'ta umetnica trt operna pevka, gosru'e v pri-hodn'em tednu 5e dvakrat na slovenskem odru in sicer: v nevero. 25. t. m. v »Prodani nevesti« kot MafenVi ('zven) in v torek 27. tm. v naslovni v** * opere »Madnme Butterfv« za red D. Uospa PoTakova *e naStndiraJa v radnem Času vlogo MarVnVe v srbohrvaščini in jo pela v Beogradski operi t izrednim uspehom. SrbsVa kritka priznava, da n? pela te vloge s tolikim uspehom Se nohena pevka.
— Gostovan'e hifernega ensnmHn zagrebške opere v Marsom. V četrtek 22. februar a ie v Nar. gledal:5ču v Mariboru gostoval baletni dlvertlsshuent zagrebške opere. obsto;eč iz prima baletne Margarete Proman. baletnega mo'stra Maks Tromana, soloplesalca Valentin Fromana in sofople-sMke Ane Rede! in K sumira Baranoviča. dlreeenta zagrebške opere. Ker je b;la ta prireditev nekai čisto novega za Maribor, ;e bila predstava izredno dobro obiskana. Trinajst točk bogati vspored se je razdelil na 2 oddelka: prvemu 'e sledil dnTS? odmor. Ze prvi nastop Margarete in Maksa Proman v mazurki (Oelibes) 'e 2e občinstvo navdušil. Pri nadal'nih IzvaianHh se je nav-du5en*e stopn'evalo v tako viharne ovaciie, da so bili predstavite!ti opetovano primorani svo:e nastope ponoviti. Kot ena bidi za stroge estetike nrTlepSih točk ie bOa smrt labuda (Salnt-Saens) katero ie proizvajala gč. Margareta Proman. Vsek^ko pa pomenf ta prired7tev za Narodno g!edn*'šce v Mariboru velik napredek in je dobrod> §!a sprememba v renertonriu.
— Marifetno gledališče v Mestnem domu: V nedel'o 25 feburnrla t 1. ob 5. In 18. uri »Tro*čki iz Dam"**;»c in »Tri ?«•!!€.«
— Ruska umetniška razstava v Pragi. 15: t m. se le vrSila v praškem umetniško . obmllkem m ure ju otvoritev razstav« ruske umetniške starine. Slavnost je otvoril prof. Polivko, ki je Izrazil upanje, da bo ta razstava položila temelj za medsebo'no izučavanje narodne umetnosti. Navzoča Je bila tudi hči prezldenta republike dr. Alisa Ma-sarvk, ki je ruski emigraciji in sploh vsemu ruskemu zelo naklonjena. Razstava obsega v glavnem zbirko prof. Taborskega, velikega prijatelja ruske starine, ki je napisal tudi knjigo o ruski narodni umetnosti. Ob priliki svojih potovanj po Rusiji je zbral celo vrsto starih ruskih kovinskih križev, cerkvenih oblačil, pletenin, farforja in raznih miniiatur. med katerimi je posebno zanimiva ženska glava s podpisom Sko-rodumova in portret kneza Kurakina. Kot drugi je zastopan zbiralec starine Tkadnec. ki ie dolgo živel v Rusiii in zbral zelo dragocene predmete iz XVII. in XVIII. stoletta.
— »Srpski KnHževnl Glasnik« od 16. svečana prinaša tole vsebino: Iz dnevnika jednog magarca. (Ante Dnk'č) Vezani Promete!. (Eshil) Molitva. (MHos Vidakovič) Liubav tica. (Gustav Krlec) Ponor. Intima. (Dvido TartaVa) Miloš Vidakovič. (dr. Vladimir Popovrć) Kn iževni 'ezfk In zakoni lezičkog razvitka, (dr. Milivo' Pavlovič) O filozoflif Vlad'mlra Dvornjkovica (dr. Glor-g*e Tasfć) Naučni pregled. Ekonomski pregled. Politični pregled. Ocene lo prikazi. Đe!e2ke.
Glasbeni vestnik
_ Pevski zbor »Glasbene Mat'ce. Da.
nes v sohoto ob 6^ zvečer skupna pevska vaja. Vazal nastopi! Po vaji kratka ođborova seja. — OdHor.
— ITf. simlonlcrti koncert ntnzike Dravske dlvlzlle se vrsi. kakor smo ie javili. 12. marca t. 1. Koncert debi poseben sijaj s tem, da sodeluje pri tem koncertu na* slavni pianist Anton Trost. ki je pred kratkem dosegel pri našem občinstvu tako velikanski uspeh. G. Trost bo svirat britantni Lisztov es - dur koncert s spremi Je van j em orkestra.
Sokolstvo.
,.rmo Tivoli".
— Kine Tivoli. Danes In lutrl L del senzadfonetsc drame .Hijene sveta«, nhn |c znamenit ker se vt« v naflh kra-Jfk v Dalmaciji m te vidijo krasni naravni eoanetki na«1h primorskih nest Slbenka, OiTia, Kotorja itd.
— Cevlie kupa'te od domač h to varen tvrdke Peter Kocina & Ko. % znamko »Peko«, ker so isti priznano na hollli In na'-cene"si. Glavna zaloga na debelo in drobno LJubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta SL U _i
— Iz seje stareš nst«a JSS dne 20 .t m. Se"o starešinstva dne SOL t m. je otvori! starosta, spominjajoč se umrlega br. dr. Tavčar.a, poudarjajoč n egove velike zasluge, ki si jih ie pridobil imenovani tudi za Sokolstvo, zlasti kot starosta ljubi anskega sokolskega društva, katero je vodil v zelo težkih časih z velikim uspehom ter pripomogel s tem izdatno k lepšemu razvoju našega Sokolstva. Starosta se e na to spominjal umrlega češkega velez^islužr.esa delavca dr. Rašina. poudarja oč n egrve vel.kc zasluge za češki narod. Stareš nstvo e Izreklo sožal e rodbini dr. Tavčarja ter COS v Pragi in češkemu konzulatu v Ljubljani.
— Sokol 1. sporoča, da so društvene uradne ure razun nedelje in praznikov vsak dan od 16 do 19. ure na Taboru. Vabimo v*e članstvo, da v teh urah poravna članarino in prispevke za župo in savez. članarina znaša mesečno 2 D. ustanovnina 16k"atni znesek letne članarine, vpisnina 3 D. župni, savezni prispevek in upravnina letno 4 D. Naraščajnina 2 D četrtletno. Odbor.
— Društva za zgradbo Sokola I. občni zbor se ne vr?i jutri 25. t. m., temveč se pre" lo?i na poznejši čas. ki bo pa objavljen v časopisih. — Odbor.
— Sokol LiuMJana n. priredi v nedeljo dne 4. marca 1923 v Narodnem domu Aka-dem jo.
— Mladinski Izobraževalni odsek Sokola Ft. priredi v nedeljo 25. t. m. točno ob pol |f. dopoldne v telovadnici na realki pre-davsnie o Matiji Oubru. Predaval bo bral dr. MoT4. Predavanje ie obvezno za moški in ženski naraščaj: udeleže na se £a pa tudi po možnosti Člani in članice.
— Dru?tvr» za zgradbo Sokofskega doma v Sp. ^i'ki opozarja vsa dniStva m slavno občinstvo na svojo vel'k^ tombolo, ki Jo misli  prirediti v mesecu  majnfku na
— »Sokol V?č* V ponedeljek dne 26. februarja ob 8. zvečer ie v dvorani našega doma predavan'e »O Sokolstvu«. Predava br. A m b r o i i č. Po sklepu zpn*n'e odbo-rove se'e ie udeležba za vse člane in članice obvezna.
— Dramatčnl odsek Sokoli v Mostah vprizori v nedelo 25. t m. rb pol 8. zvečer v sokolski dvorani na Selu veseloizro »Nebesa na žemljic K obilni udeležbi vabi odsek. — Zdravo!
— Glavni skup$č*na JSS se vrši dne 25. marca t. 1. v Beogr-du. Dnevni red: 1.) poročilo stares'nstva. 2.) poročilo T O. 3.) poročHa odsekov, 4.) volitev starešinstva. 5.) poročilo o pravilniku za pojVodbe-nf loud. 6.) sokolska pr'red'tev I 1924. 7.) Sokolstvo in protivnlkl. 8.) pred'og| žup 9) slučajnosti. One 24. marca se vrši rb 9 urT zuitrai se:a tehniškega odbora, ob 2. uri p->-poldne seia prosvetnega odseka In ob S. popoldne predposvetovan'e vseh župnih delegatov. Ob priliki glavne skupščine razvile sokolsko drtš'vo 1. v Beogradu svoi prapor ter se vrši rb te* priliki primerna sliv-nost. Prošna za polovično vožnio za delegate 'e vložena ter bodo župc o tem pravočasno obveščene^_
T»ristika In suert.
— S mu? k a tekma za prvenstvo Jo-gosfav'!« se vrl1 kakor smo že poroealf definitivno na Rakeku. Sneg je sfcer luien, vendar le dopold. zmrrn'en ter 'e bil danes prav izvrsten srež. Proti poldnevu pa se omehča ter b« oviral hitrostne rezultate. Da se to prepreči, pozivamo vse tekmovalce, da se drže stroro navodil reditel'ev m odl-de'o direktno s kolodvora na start, da se bo mogla tekma č'mpre'e začeti. Proga aa tekmovanje bo nad RaT ekom. nekako 30 minut od kolodvora (med Rakekom In Be-zuI;akom\ ta^o, da bo tudi gledalcem dostop lahak. Vlak odha-a ob 5.50 \t LHihTane, brzovlak 2^> minut pre:e. Pred kolodvorom na Rakeku se zbereo vsi smučarji, ki dobe vsa potrebna navod 'a. š'evilke In drugo. Svar'mo vse tekmovalce kakor tudi ostale udeležence da re gremo v soboto na Rakek, ker tam ni prenočšč ter bi se moralo prenočevati v Cerknici kar pa je zelo neugodno. Leg'tirrac'e za polovično vožnjo se dobe v soboto dopoldne v pisarni Sport zveze Narodni dom 'er naj dvigne^ posamezniki za celo družbo. JZSS.
— Šahovska produkcija. Dne 21. t m. se *e vršila v časop'sm obiavl ena stmul-tanska produkciia našega iugosl. prvaka, velikega šah. mojstra g. Inž. dr. Milana Vidmaria. Produkciia je vzbudila zelo veliko zanimanie, tako da ;e bila klubova šopa v Narodni kavarni polna Igralcev in gledalcev. Q. inž. dr. Milan Vidmar ie igral simnltantsko partHn z 29 igralci. Od teh Je dobil 22 partii. Zgubil pa je proti gg. Peva-leku. Podobn'ku. Albertu in Jožu Vidmar. Remi »e Igral z gg. Drnovšekom, Spindier-jem in Cirilom Vidmarjem. Igre se le udeležilo tuđi neka I dam. Vsled velikega zani-manla cen', obč'nstva za razne take produkcije bo Liublianski šah. klub v kr»tk«?m zopet uprizoril kako slično produkcijo. O. L. S. K.
— LFoMfanskl In rien*k1 šah. klub priredita v soboto dne 24. februar a v hotelu Bellevue družabni večer, na katerega se vabilo vsi člani ln član'ce obeh kl"bov, kaka kor tudi vsi privaten In pri;atetiice šaha Polg rarnih zabavnih točk kakor petla. god. be. koupleti, razni komični nastopi, šaliva pošta itd. se vrši kot začetna točka brzo-tumlr. ki pa ne bo trajal dali kakor 15 tmV nut. Veliko zanirmnie bo vzbudil zlasti svetovni komOc g. Klnčuv s sledečimi točkami: Brzorlsar. hnmorlstlčen pianist, org^n'zlran berač Urban Iz Ribnice. Začetek ob pol a zvečer Vstop prost. Za dobro kapi len ta prigrizek preskrb* g. rc«t*vratar._
— Pozor! Dne 15. t. m. so se zakručTe čalanke pri g. pokraMnsfcem name^tnOru Ivanu Hribarju. Pr| zadnji fca'ankl se »e Izgubil zlat lorn'on. Dama, katere last bi bil lorn'on, na* se blagovoli oglasiti pri predsedstvu pokr. vlade.
Zbirajte znamke za Jugoslavensko Malico"!
Stev 46.
»S L O V r N S K i   N A R O O« dne 25 februarja 1923.
stran. 5.
Dnevne vesti.
V Uubiiani. dne
— Žalna seja npravne2a sveta »Ljubljanske kreditne banke« v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je vršila v navzočnosti vladnega komsar-ja sekc. svetnika dr. Rateja, nadzorstvenega sveta in ravnateljstva žalna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na kateri je očrtal podpredsednik dr. Karel Triller v vznesenih besedah nevenljlve zaslu-g premfn-jlega soustanovitelja in dolgoletnega predsednika dr. Ivana Tavčarja za zavod. Na njegov predlog je rpravni svet sklenil nakloniti v pnčascenfe spomina velrkeea pokni-ivka znesek 50.000 dinarjev zlasti onim humanitarnim zavodom in ustanovam, ki so bili pokojniku posebno pri srcu.
— Masa zadušnica za blagopokojnim dr. Ivanom Tavčarjem se bo služita v ponedeljek 26. t. m. ob 10. dopoldne v stolnici Sv. Nikolaja. Vse prijatelje In častilce pokojnikove vabimo, da se udeleže te zadi?Šnf^e.
— Sožalne Izjave, G. dr. Vilko B a 11 i č. veliki župan, je nam poslal to-le pismeno sožalie: »Povodom smrti g. dr. Ivana Tavčarja, najide-alnejSesara in največjeea Slovenca, izrekam svole najgloblje In najiskre-nejSe so?a!je. — P'sateli g. Vladimir Levstik je poslal našemu glavnemu uredniku to-le pismo: »Stražlšče pri Kranju, dne 21. febr. 1923, Dragi prijatelj! Vest o smrti našega nepozabnega mojstra me je pretresla v dno srca. Zdaj. ko ga ni več med nami, čutimo pač menda vsi, da nam ]e bil mnogo dražji, nego smo se sami zavedali — In vendar še premalo drag v primeri s svojo vrednostjo.. • Prosim te, da izvoliš biti tolmač mojega globokega, iskrenega sožalja! Tvoj vdani Vladimir Levstik.«
— Mestni občini ljubljanski je izrazil brzojavno sožalje povodom smrti dr. Ivana Tavčarja minister Češkoslovaške republike dr. Milan Hodža.
— Pogreba biagopokojnega dr. Tavčarja so se med drugim udeležili na-Čelstvo Samostojne kmetijske stranke, načelstvo narodno-osicajlistične stranke, in g. dr. Gregorin kot zastrpnik polit'č-nega društva »Edinost« v Trstu in gg. poslanca v rimskem parlamentu dr. VVU-fana.
— Popravek. V ponatiskn Zupančičevega govora je ostala tiskovna hiba, ki moti pravi smisel. Tisto mesto naj se glasi: »Odtod je njegova beseda tako Živa, ozarjena s čarovitim bleskom klasične lepote, In obenem vsa dišeča po grudi, kakor pravkar izpuljena iz prsti« — ne »Iz prsi«, kakor je bilo natisnjeno včeraj .
— Omalovaževanje naših kulturnik Institucij s strani centralne uprave. Kakor smo že poročali, se Je moral zaradi pomanjkanja kuriva začasno ukiniti pouk na državni Tehnični srednji šoli in na državni Trgovski akademiji v Ljubljani. Oba zavoda spadata med naše najvažnejše prosvetne ustanove. Ljubljanska Tehnična srednja šola je gotovo najboljši in najpopolnejše organizirani zavod svoje vrste v državi. Pod 35letnim vodstvom svojega sivolasega ravnatelja vladnega svetnika Šubica je ta zavod dosegel višino popolnosti, za katero nas po pravici zavidajo daleč naokroe. Kako izboren sloves uživa naša Tehnična sred. šola celo izven mej naše države, dokazuje najbolj dejstvo, da dovoljuje italijanska vlada precejšnjemu številu slušateljev stavbnega oddelka tega zavoda, ki prihajajo vsako leto iz Julijske krajine študirat k nam, državno podporo. Tudi državna Trgovska akademija v Ljubljani se zelo lepo razvija in vse kaže. da postane ta najvišji trgovski učni zavod Slovenije, če najde ume-
24. februarja 1923.
vanje za svoje težnje v merodajnih krogih, pravi blagoslov za na$ narod. 2aIibog ni mnogo upanja, da bi se tako umevanje dalo v doglednem času dosečL To najjasnejše sledi Iz te-žkoč, s katerimi se imata oba imenovana zavoda boriti že par mesecev zaradi čisto navadne nerazsodnosti centralne uprave. Veliko poslopje, v katerem sta nastavljeni   z raznimi manjšimi   tečaji in uradi Tehnična srednja Šola in Trgovska akademija, ima centralno kurjavo, za katero se je po mnogoletnih Izkušnjah kredit predlagal   pravočasno In v zadostni višini.   Finančno ministrstvo je brez ozira na stvarne potrebe črtalo dve tretjini tako predlasraneea kredita. Naravna posledica tega koraka je bila, da je v nezadostni množini nabavljeno kurivo pošlo že decembra meseca. Od onega časa si administracija poslopja pomaga z izposojeva-njem potrebnih denarnih sredstev iz drugih postavk proračuna. Toda takemu prelaganju z rame na ramo so stavljene meje.     Ako se merodajni krogi kmalu ne zavedo svojih dolžnosti, se bo moral pouk na obeh zavodih stalno ukiniti in poslopje, ena najlepših In najbolj praktičnih naučnih stavb v naši drfavl, zapreti.   Na ta način bo vržemh na cesto več kakor 800 nadebudnih mladih   ljudi. Vse prošnje so brezuspešne, vsi klici na pomoč so bob v steno. Iz Beograda ni odgovora na nobeno vlogo, na nobeno brzojavko. — Po naših bolnišnicah,  gledališčih in drugih kulturnih zavodih je prišla po jasni krivdi centralne uprave torej vrsta   na naše strokovno šolstvo,  da stopi v krizo, iz katere ni videti izhoda. — Žalostn iz katere ni videti izhoda. — Žalostna nam majka!
— Promoc ja. Promoviran je bil 16. t. m. na beogradski tehniški fakulteti za in-ženerja g. Ferdo Klopčar  iz L:tibli;>ne.
— V Beograd odpotuje danes aka-demični slikar g. Ivan Vavpotič, kjer bo portretiral Njih Veličanstvi kralja in kraljici
— Tajn'šrvo Narodno - napredna
stranke se nahaja začasno v Knaf jevl ulici št. 5. I. Tam se sprejemajo vse pismene in ustmene prijave. Uradne ure so od 9. — 12. dopoldne in od 3. — 6. ure popoldne.
— Narodno navdušenje, kje si? Poročajo nam: 16. februaria t. I. se je vršil ponovno sklicani občni zbor Moške podružnice Ciril In Metodove družbe v Sp. Siski. Pribiti je treba, da se je'tia-šlo v vsej veliki ŠHkl samo malo. malo ljudi, ki čutijo potreb*, da je treba žrtvovati v te nsisvetefSa namene nekaj uric idealnega dela. Toda tej mali družbi nI upadel po^um. ker upalo, da jih bodo Šlškari v bodoče nekoliko resneje podpirali.
— Pogled na Tavčarjev fafnl sprevod iz Kreditne banke. Kakor orromna kača se vlie ves sprevod od Sv. Krištofa do Prešernovega spomenika. Krnsen pogled 2 višine. V dM'avi se pomikajo rdeče sraice v zatonu zlatega zimskem solnca. Lep dan ;e in nebo ie kristalno čisto. Za rudečirr?! knšuliami stopa o nedosledne mase nnrodn, glava pri glavi, človek pri človeku, in vse navdata ena misel, da vidiio na zadni poti svojega na'večjega sina in dobrotnika dr Ivana Tavčarja . . .Zvoki godb se izKublia-?o v v*š:ni in polagoma lega mri.k na ves veličastni prizor. Svit cestnih luči pos*a*a močne'ši. Vračaio se ogromne množice.
— Umrl »e v Ceffn gostilničar v Oospo-ski ulici g. Ivan Topolovšek v starosti 47. let.
— Umrla le v Sp. Šiški ga. Marija Cel are. posestnlca in gostiln??arka. Pogreb se vrši v nedelo ob pol 15 na pokopališče k Sv. Križu. Bbg H spomin!
— Upokojene?! Preieli smo in priobču-jemo: Cenienim članom L spi oš. društva lugosl. upokoencev s sedežem v Ljubi a ni. in konzorciia »Upokoienecc naznanam, da ie ministrstvo za notran'e zadeve ugodilo pritožbi proti razpustu in razveljavilo odlok štev. 23600  pokrajinske uprave z dne
3l luHa 1922. s pripombo, da ie uradna zapora proti društvu dvignjena in da mora naše društvo takoj pričeti zopet delovati. Da določimo smer za aadaljno de lova ne. vabim vse odbornike in namestnike vnovič na odborovo sejo ki se bo vršila v nedeljo dne 25. svečana 1923 ob 3. uri pop. v upravi »Upokojenca«. Opozarjam tudi člane predsedstva konzorcija »Upokoenca« da se gotovo udeležijo sestanka kateri je določen (glej št 2. »Upokoenca«) ob ravno istem času. Pridite polnoštevilno. Zadeva !e važna, ker zdaj imamo kar dve instituciji. — Predsednik odnosno načelnik Bole.
— Važno za de1 leta. šola za bolniške strežnice v Beozradu se Je preselila v moderno novo zgrajeno poslopje. Nanovo se sprejemajo gojenke s srednješolsko izrbraz-bo v starosti od 18. do 30. leta. Pouk traja 2 in pol leta z brezplačno oskrbo v internatu. Po dovršenem Izpitu Je goienka sprejeta v državno sluTbo s plačo IJudskošolske učiteljice in pravice do pokojnine. Kane! da fin j c, ki imajo veselje za ta poklic naj se zglase 26^. 27. ali 2«. februarja dopoldne med 9. in II. uro v pisarni Knla jugoslovenskih sester, šolski drevored 3/Tl.
— Popravek. V številki od 23. februara »Slov. Naroda« smo prinesli vest o razglašenem konkurzu nad premočenem trgovca in kavarnarla Kossa v Čelu. Ta vest je netočna. Nad premoženjem g. Kossa ni proglašen konkurz temveč je le na n egovo prravo o insolvenci uvedeno poravnalno postopa n?e.
— Stekel pes se ie pola vil 21. t m. pri posestniku Luhnu v Spodnjih Liscah pri Cc::u. Poklicani lovec ga je ustrelil in s tem preprečil kako več o nevarnost.
— Razne nezgode. Ivana Jeretina. 5 letna posestnikova hčerka iz Rafalč si Je pri igri nevarno poškodovala levo oko. — Dninarja Andreja Pipana v Zgorjnhi Plr-ničah pri Ljubljani Je konj udaril s kopitom po glavi. — Angela Mali. delavka v tovarni na Perovem si Je pri delu poško-vala levo oka — Mariji Kranjec, delavki v tovarni »Vesna« Je pri brušenju železa padel košček v desno oko In ga JI opasno poškodoval. — Poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico.
— Težka poškodba. Anton Schmidt. monter v pivovarni »Union« |e v četrtek zvečer polnil bencinovo svetiliko. ki Je nenadoma eksplodirala. Schmidt je pri eksploziji zadobfl težke opekline po prsih in rokah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
— Ob g'avoboiu. omotičnosti, tesnobi v prsih, hudem ntripaa'n srca. kar vse izvira iz telesnega zaprtia. grenčica »Franc-Josef« prebnvila temeljito očisti in odstrani nape-n.anje.
— Otvoritev kavarne. V prostorih novozgrajene palače Ljubljanske kreditne banke nasproti glavne pošte je otvoril g Piala kavarno, opremljeno z vsem modernim kom-fortom. O. Fialo. ki je mnogo let zelo uspešno vodil kavarno v Uni onu. toolo priporočamo vsem Ljubljančanom, kakor tudi po-setnlkom z dežele, g. kavaruirjn pa želimo najlepših uspehov. (Glej današnji fnserat!)
— Koncert v hotela T: vol! v nede!:o dne 39. februara 1923, od 16. do Jo. ure. Godba dravska rflvfzfe. Vstopnina prosta. Se priporoča Vs kosi a v Dolafear.
NAJNOVEJŠA POPCttlA.
NALOGA PARITETNE KOMISIJE - GOLA FORMALNOST?
_ R:m, 23. svečana (Izvir.) Contarini.
kl je Jedra naivažne š:h osebnosti na Kort-zultl In je glavni pomočnik predsedn ka Mussolini a, ie te dn| iz'avH, da je naloga paritetne konrsre gola formalnost, češ dn sta se rimska in beogradska vlada *e dogovorili in sporazumeli v vseh vprašanjih. (Ako je tako. potem Je usoda Baroša in Delte že zapečatena!) Naša vlada bi morala v teh stvareh dati pojasnila naši javnosti, ki je zbegana zbog !tali:anskih poročil pa tudi nikakor ni pr'pravlena na nove popu-stftve napram Itali anom. Ako beogradska politika sklene ka', kar ne bo v skladu z lludsko voljo, naj ve da se ne ho izva alo, kar bi bilo proti jugoslovensklm Interesom, f talila naj nikar ne misli, da nima v Jugo-slavi i razven vlade nihče drugi nobene besede.)
INTERVENCIJA AMERIKE V REP ARA CIJSKEM VPRAŠANJU.
— Pariz. 23. febr. (Wr|ff) »Chicago Trfbune« trdi. da bo Amerika po Inicijativi trgovskih krogov v kratkem posegla v re-paraciisko vprašanje. Vefeindustrifec Charles M. Schwab ie odpotoval v Evropo, v prvi vrsti za to. da predloži načrt trgovske zbornice Združenih držav glede mednarodne komisije, kjer bi bil zastopan tudi amer^kl delegat m ki bi naj dognala nemško plačilno snosobnost kakor tudi način nemškega izplačila. Pariški zastopnik ameriške trgovske zbornice Basi! Miller se nahaja seda! v Po-mrja. kler namerava preiskati uspehe rku-paciie. Ta predla ie zastopal nrrđ kratkim predsednik ameriške trgovske zbornice JuTi-us Bames v Imenu pretežne večine ameriških trgovskih zbornic IniciJaMvo so v Wa-shingtonu pozdravili in zatrjuje se. da ona Izraža tudi stališče vlade. Po tem predlogu bi se Amerika udele7i*a poslovanla repara-cllske komisije takoj, ko bi bil dosežen sporazum glede novega reparacilskega načrta. Ta komisija bi prisilila Nemčijo, da izvrši svoje obveznosti.
MADŽAPSKI ATENTATOPJI NA ROMUNSKEGA KRALJA.
— Bukarešta. 23. februara (O.R.) Pri preiskavi proti Madžarom, ki so obd i'zVnl radi zarote proti kralnj. ie znf Re'mom Iz-•nvil. da se ie seznanil z glavariem zatrte Tvrkoczvm v Budapeštl. in da ga je ta smatral za člana talne madžarske organizacije. V iuniju 1922 leta sta odpotovala skupno s ponareenimi potnimi listi, ki sta iih dobila od visokega madžarskega uradnika v Ro-mun'io. Aten*at bi se bil moral izvršiti 8. oktobra v bukareitskem hipodromu. Peklenski stro; bi moral biti položen pod kra-Hevo ložo. Belmont je Izjavil, da ?e bil aretiran prezgodaj, ker le nameraval Izdati zaroto In pripomnil, da so ugledne madžarske osebe, med nlmi bivši ministrski predsednik Prledrfrh. člani talnih nacionalnih organizacij. Obtoženec Pallagv 'e Iz'avH. da le potoval t Tvrnezvm na me'o, da bi preskrbel prevoz peklenskega stroja In večle množine ekrazita. Pallagv !• priznal.
da Je bil na službi pri madžarskem generalnem štabu
VEST O ATENTATU NA DR. BENEŠA.
SoHJa. 23. febr. (BTA.) Vest. ki je Je razširil atenski tiskovni urad da je Boi-carija skoncentrirala svojo vojsko na grško - bolgarski meji, Je popolnoma neutemeljena.
Borzna poročila.
— Zigreb. 24. svečana. (IzvirJ Danes borza ni poštovala,
— Carin. 24. svečana. Današnja pred-borza. (Izvir.) Zigreb 5.10. Ber in 0.J235, Amsterdam 21H.75. Newyork 5.315, London 25.05, Pariz 32 25. Milan 2.V65 °raga 15 73, Budimpešta 0.18. Bukarešta 2.65. Varšava 0.015, Dunaj 0.C07475, avstr. žig. krone 0.0075, Sofia 3.10.
— Trst. 23. februar-a. Zjgr.b 2O.10. fcer-Hn 0.092. Pnea 6fj6S. P.trtz i K- 2 K l oi;d«in 97.75, Newvork 2\675. CuMi »f.
— Praga 23 fcOTO-ttv Zagreb *t VI, Berlin 0 15375, Dunai Gn-jo:= Milau 167, Pariz 2T1. London 161.0-!*, N^jvvork .54 30. Curih 647.
Društvene vesti
— Profesorsko drnSfro. sekcfl.i
Hana. Ima Izredni občni zbor v nedeljo 2$. februarja 1923 v risnlnici L državne gimnazije rb pol II. Dnevni red: I. Redno Izplačevanje po zakonu zajamčenih honorarjev za nadure. 2. Izboljšanje gmotnega položaja srednješolskih profesorjev. 3. SliČaJnosti.
— načrti zbor pevskega društva »LjMb-tjanskl Zvon« n^p~«vedan na 25. febr. t. L se rad? nenadnih ovir preloži in se vrši dna 4 marca, t I.
— J. A. D. »Trlciav« v LJubljani. F3aoes dne 24. februarja 1923 se vrši na verandi gostilne Ti^ler (nasnroti Aknd. kolegija) ob pol 8. uri predavanje tov. fil. dr. Baša: »K vprašanju jngoslovenske proste luke Soluna. Za vsakega člana je udeležba obvezna.
Kulturni odsek.
— Celjsko pevsko društvo je imelo 2t. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem Je bfl ponovno fzvolen za predsednika društva dr. Ovidon Sernec. Predsednik se je v svotem nagovoru spomm'a! rudi umrlega dr. fvana Tavčarla. kojega spomin so počastili navzoči z dvigom ras sedežev in sla-va-klicL
Poizvedbe.
— Zgubn se Je 15 letni deček, ki s« ta
šel učit mizarstva. Ker tekom osmih dnj ie nI nobenega glasu o niem. se naprošajo mizarski mo stri. pri katerih bi bil deček mogoče v službi, da sporočilo o n;em v uprav-nlštvu »Slov. Naroda«. Deček Ima vojaško obleko |n na glavi navadno čepizo.
Glavni urednik; HASTO PVSTOSLEMŠEK
Ode ovorni urednik: * VALENTIN KOPITAR,
REKVIEm
po blagopokojnem gospodu
dr. Ivanu Tavčarju
se vrsi v ponedeljek 26. februarja t. I. ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
Kolarstuo
kompletno opreml|eno. se zaradi smrtnega slučaja tako) da v lakup v Ormožu št. 3, Spodnje Štajersko. Vse orodje ter zadosti suhega kolarskepa lesa. Ponudniki, ki bi hoteli v Ormožu izvrševati kolarsko obrt, se prosijo, naj si vse ogledajo. 189S
Prodam stavbno parcelo
(ca. 800 m» * Din 120) V SREDI« NI MESTA. — Naslov pove An. zavod DRAGO BESELJAK, IN DRUG. Ljubljana. Sodna ulica štev. 5. 1946
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam. DA BOM ODPRL GOSTILNO v nedeljo dne 25. februarja t, I. Doma« če krvave in mesene klobase in dobra
vina.  — Se prinoroČam. LEOPOLD BRESKVAR. gostilničar. Velika čolnarska ulica 17. 1°75
Sprejmem takoj v službo
rdrevo in poleno H* do 151 etno dt* k enemu Šest mencce-v starem' otroka, katera je smožn« tudi neko« liko domačega dela in rsčunsHra. — Ponudbe je poslati: Pek« H is PRI.I A. TEU Karo!. Mokronog (Dol.) 1050
Na hrano in stanovanje
SE SPREJMETA DVA GOSPO* DA. (Soba s posebnim vhodom,)
— Tstotam SE SPREJME VEC OSEB NA HRANO. — Naslor nove uprava lista. 196g
Išče se strojepisko,
kttera je veSča voditi tudi korespon* denco in knjigovodstvo. Ni isključe« n« tudi začetnica. — Ponudbe pod »Takojšen nastop/1992« na upravo »Slovenskega Nsrods«.________
Prazna ali meblovana soba
fAhsteitfmiartier) ZA DVA GOSPO. °A, SE TSCE v sredini mesta a'i bil. *u kolodvora proti dobremu plačilu. - Ponudbe pod »Soba 3/1944« na ^ravo »Slovenskegs Naroda«.__
Pozor uradniki (-ce)f
I5CE SE uradnik s (*co). ksteri je J« stroieplsia. korespondence In knjigovodstva, dnevno r.m dve do tri J* ponoldne. Plsča dobra. — Ponud« 3 pod »Tndustrija'1993« na upravo *Sovtnikcsia Naroda«, —,___
Izvežbano prodajalko
ISttE VEČJA DAMSKA KONFEK. CUSKA TRGOVINA v Ljubljani. Ponudbe z dobrimi referencami naj se pošljejo na upravo »Slovenskega Naroda« pod iifro Lepa poatava/l%Sl
Uradnica išče sobo
S HRANO ALI BREZ. Gre tu<H
kot sostanovalka. — Ponudbe na •i pravo »Slovenskega Naroda« pod »Sostanovalka/1967«.
Knjigovodja,
samostalen, hrvatski, nemški, sloven* *Vi doni«nflc dober računsr, I5CE PRTMERNE SLUŽBE. — Ponudbe pod »Samostslen/1949« na upravo aSlovaaokcga Naroda«,  —--19#
MODNI SALON MARIJA GOTZL
LJubljana, Židovska ulica 8 in 7.
Pravkar došii
najnovejši pariški modeli POSEBNOST
ff promenadnih, svilenih in vsčenuh klobukih.
Popravila se sprejemajo.
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
(Snoje In trajn Je ao kakor utntntl Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza!
1 ■ i I I ■ I Ml ■ H I Đ m H * I U n u viru n u u u h h u irTru-Tini mmmn
Kupujem 1
vsako množino „orahovoga lesa" v popolnoma zdravih, ne zi-mastih, ravnih, malo grčastih rkljev, od 30 cm debeline na tankem koncu in od 2 m dolžine naprej. Plačam najvišje cene. — Cenj.
ponudbe na: P. Higersperger, lesna trgovina« Celja« jJjHM ■ i li i ■ ■ ii ii h n n ii ji ji ■ i n n u t t b o h g 11 n u 11 u i ■ i n n ■ « i rrinn
MARASKINO M0HPUR60
Callca lega dellkatnega likerja Je nepopisen užitek?
Priporočamo t
cognac OALMATIA MEOfCiNAL in druge Izbrane likerje« ?gdn<e, ekstr^N e in s'ruoe. PRVA ODLIK i VAN A OCtMATINSKA PARNA
DESTILACIJA
V. MORPURGO, SPLIT
Zastopnik: Adolf Kordln, LJubljana, Zrinjskega c 7.
CUNARĐ LINE
Najhitrejši nar obrodi sveta. Dl rektni potiski tovorni in expres-ni rromet
iz Hamburga in Mrarga za Imerito
Id fomfa
4 dimniki 5 V2 dni. Lastne kabine, za potnike lil. razreda. Potnik-spren.ijo Izk 5eni uridniM do iuke vkrcanja, in jim proži o v v vsakem poeledu dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje Cunard Lina Glavno zastorstvo za Jugoslavijo:
Jogosiiremta tata d- d-, Zagrib
Glavno zasto stvo za Slovenijo:
Llatl;:M. KolGfeska ulica 21
Rrz<- javni   naslov; nCunard"
Vsega mogočnem u se je dopadlo vpoklicati našo predrago mamico oziroma taščo, sestro, svakinjo, teto itd., gospo
marilo Celarc
posestoico In gostilničarju
v večnost. Predraga je 23. t m. ob eni zjutraj zatis-nila svoje trudne oči.
Trupfp nepozabljene pokojnice se prepelje v nedeljo, dne 25. t. m. ob 14. in pol popoldne iz hiše Žalosti, Kolodvorska ulica 165, Sp. Šiška, na pokopališče k Sv. Knžu, kjer se bo položilo k večnemu počitku.
Vnbljaoa-Sp. Šiška, dne 23. februarja 1923.
Mlcl Lsb roj. Cel aro, Franc Lah, zet
ostali sorodniki.
In vsi
Zahvala.
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem za obilno tolažbo v težkih dneh ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta, gospoda
luan Žarka
posestnika.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo prečast. duhovščini, učiteljstvu, posojilnici v Radovljici, požarni brambi v Radovljici, pevskemu društvu za krasne žalostinke, gospodu pevovodju Novaku, osobito rodbini Šumi-Wucherer za vso požrtvovalnost ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako velikem številu in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Končno se iz srca zahvaljujemo za vse izraze sožalja. kakor tudi za vse prekrasne vence.
Vsem vsem Bog obilo poplačaj I
Losos« 20. februarja 1923.
Žalujoči ostalL
Šivilja za popravljanje
SE PRIPOROČA ZA NA DOM- — Ponudbe se prosi na upravo »Sloven* skega   Naroda«  pod  »Šivilji/1995«.
Mesečno sobo,
LKl'O MEBLOVANO. SE ODDA TAKOJ LE BOLSI GOSPODIČNI. Vprašati je pri Nevenki KAVČIČ. Pokopališka uliea 25. 1945
Scbo išče inženjer,
f-imec, miren in soliden. Po m^^nnsH f no^hpin, vhodom. — Ponnd^"* pod »TnženieWl<W)« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
PRODAM H va dobro ohranjena
pletilna stroja
fšt. 7 in 10.) — Nas'ov nove ur>r^ a   »S'ovenskesa  Naroda«. 1961
Konja za lahko vožnjo,
črne   ba'-ve.   okoli   170 cm visokega, Krn   Makso   SEVER, Ljubljar« WoIrova ulica 12. 194i>
Sobo pri boljši rodbini
(eventualno s hrano) IŠČETA M L A* DA POROCENCA. — Ponudbe pod »Soba/1947« na upravo »SI. Naroda«.
Seno,
SLADKO, SE PRODA. Ljubljana, Lončarska steza 10.
1938
PRODA SE
novo tovarniško poslopje
površina 450 m*): sraven je ie 2800 kvadratnih metrov sveta ter leži tik kolodvora ▼ bližini Ljubljane. 1991
Iščem lokal ali sobo,
kj se lahko preuredi v lokal, na pro* metni cesti v Ljubljani sli drugem večjem mestu Slovenije za 1. avgust. Ponudbe se prosi pod »Mirna stranka 1976« na upravo »Slov. Naroda«.
Sobna in kuhinjska oprava,
tudi posamezno, SE PRODA. KOSARZ, Belgijska kasarna, ob* jek IV. IT. nadstropje. 1939
Spre Ime se gospod
KOT SOSTANOVAI F C NA STA« NOVANJE. Nairajše diV-. — Vpr*-ža se: Vodovodna cesta 296.       191o
Vrtnar ali vrfnarica
sposoben v zelenjavi, ter da po po* t ' **i r- ffl nomapfl na po'iu. SE ShKEJMtJ. P1?-m d>b"« — P-nudbe »P<-'*T!i predal 27   LjuLIiana«. 1990
Proda se železna poč
(FiiHofenV — Vnrašati samo po« roMne Aleksandrova cesta 7/ITT. desno. 1°43
Krasna stavbna parcela,
POOm* v Spodnji Šiški, SE UGOD* NO PRODA. — Ponudbe pod »Lepa lzga«, poštno ležeče. Novo mesto.
2000
SPREJMETA SE
dva trgovska pomočnika
MEŠANE STROKE za veletrgovino na deželi. — Ponudbe pod »Agilcn 1999« na upravo »Slov. Naroda«.
Vrtnar,
poročen. ŽELI SLlT2BE pri večjem podjetju kot hišnik, vratar, čuvaj, skladiščnik: vrtnarske posle bi oprav* ljal v prostih urah. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«.
Jamoma CO elegantno stanova* talilGilja OC nje z vsem fcorm
Fortom, obstoječe iz treh sob, z
enako obstoječim,  iz štirih sob.
Povrnejo se selitveni stroški. —
Ponudbe na upravo »Slovenskega
Naroda«   pod »Povrnitev/1978«.
Hiša s petimi stanovanji
-OKA LOM, VRTOM, pripravna za trgovino ali obrt v Studencih pri Ma* riboru, Ciril in Metodova ulica št. 4, SE TAKOJ  PRODA.  Cena 125.000
Din. — Lastnik Dragotin LEDINEK, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pošta. 1998
Ugodna prilika!
Kdor želi graditi stanovanjsko po* slopje za svoje uslužbence, je bolje cupiti že zgrajeno stavbo, katera je naprodaj v mestu Ljubljana, moder«
no izdelana s 15 stanovanji. — Po» midbe na upravo »Slovenskega Na. rodac pod Stanovanjska stavba*1956.
Kleparska in galanterijska
J o I o   fer vodovodne inštalacije •m uiCl   izvršuje točno in po zelo zmernih cenah
ALOJZIJ GOR5IČ, LJUBLJANA, Spodnja Šiška, Kavškova cesta 224. 1966
Pisalni stroji
»R^mingtnn«,   »Adler«, »Erika« KLOBCAVER,   gostilna   Brezov šek,
Komenskega  ulica, dvorišče, levo. Kupovale!, kateri so te stroje kupo* vali   in   videli,  se prosijo za naslo\ vsl^d neke informacije proti nagradi. PUKL IN VERCE. trgovca, Šoštanj.
1963
Veliki živinski in blagovni semenj v Črnomlju
JE ZOPET DOVOLJEN, ter se vrši v torek dne 27. f e b r u* a r j a t. L — Kupci in prodajalci ste vabljeni. 1977
Sprejme se: kavarniška kuharica in perica-vodilka,
katera je pri krojih popolnorr-n vešča in le prvovrstna moč- — Pon dbe je poslati na upravo hotela »Slon« v Ljubljani 1989
Skladiščar
Išče se gospodinja
k samostojnemu gospodu za navadno dobro id">čo gostilno in malo posest* vo na deželi. Biti mora poštena, prid« ri varčna in dobra kuharica ne pod 30 let sara. Prednost imajo s kavcijo in brez otrok. 2eli se, ako mogoče, slika kat^a se vrne. — Ponudbe pod »Gospodinja/1964« na upravo »Slo« venskecti Naroda«.
priden m rarumen, SE SPREJME v hotelsko podjetje. —• Piamcne po« nudbe s pre nisi spri 5e val je nasloviti na upravo *S'ovenal. "ga Naroda« pod šifro »Skladiščar/1988«.
Deklica z dežele,
17 let s^art, pri^rt^ poštena in mar* liiva. ZELI MESTA KOT UČENKA
V TRGOVINI MANUFAKTURE. Vajena je nekoliko šivanja na stroj. Če mogoče z *so os Vrbo; s štiriletno učno dobo. — Ponudbe pod »Revna in nridna/19^6« na upravo lista.
Trgovski pomočnik
(vojaščine prost) 2ELI MESTA
V TRGOVINI MEŠANEGA BLAGA v mestu ali na deželi. — Vstop takoj! — Ponudbe na upra* vo »Slovenskega Naroda« pod »Voj«* ščine prost/1994«.
Imaš H solnčae pege, rajedavce, nabora ogerce?
OoorabtlaJ Etza obrazno pomidfll
Ali žet!* imatl lep vrat ob az In roke-
Uporabijaj Etza obrazno pomasol AH so ti roke In obraz očitljivr v zimi n vet u ?
Uporabljal Eha !Di]no-m:aIrro mifol AH JeHi i-nau kožo belo, mehko,. Cisto in zdravo?
Uporabljaj Bza JflHno-mielno mHo) AH  se to Ms na izpadanju las, prhuti n osivel st ?
Uporabral ETza pomado za rart las I Ali že'»5 bulne mehke 'i I« pe !**c?
OporabUal Elza pcxado za rast las I AH ho.Vš M«l In ost^'I It-p ? AH hovxe5 bi i povsod rad ^ i-den ? A'- hn-*e *, da te ve seli tvciia s" ka v zrelu ? Posku i prave F e 11 e r) e v e Elza preparate in kmalu bodež reke' tu •''i ti ksl<r»r v«':
[   TO JE CWO  PF«\VQ1 j
U?i v vseh iosovi. r^h samo n r s v e Elza j rep*ra e od lekarnarja FcIIt. Na
očiS naivnost, t^lo st^ne s pakova-njem in pošti;no če denar naprej
ali po rovett'J ! 2 v* lika porcHanaiU lon'ka Flfa-obrazne pomade Oin 23"—. 2 velika porce'a^ast.i
on*ka E za ponude ra rast 1»i Din 23* - , 4 vehke kose   En   Milnega mlečnega
milj Da 35*—. RAZLIČNO: L'Iijno mlrko D'n 6—; hrkomaz D'n 3"—; na finejš* Hegn-Puder Dr. Klucerja v ve';k h or gna r h SWa1lJ*h Din 15 —; nsjfmcjšt zobn prašek .Hega* v p31. do ah Dri 10—; pjder za d*me v vrečicah p* 2 Din; zobni pra'ek v Skatl ah 3 Din. v vrečicah po 2 Din; saehel (diSava^ za perilo Din 3—; sam pon za lase Din 2* — ; rumcni'o za obraz 12 pismov Din 12—; najfinejše pafemr od 15 Dm dalje; cvet za ^e Dm 20—; Elza-katr^novo milo D'n 5*—. Za različne predmete se pa^ovanje In poi nlna posebjj računa
Ea ti tm n nlm U 5% ^nlaika.
NaroČi Ina pisma adrcslrali:
Lekarolk
Eugen V. Feller.
STUBICA DONJA
Elzaitfg *t- 238.   — Hrvatska.
Seno, slamo
IN DRUGE DEŽELNE pridel, KE (seno 900 K, slama 600 K), franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL IN VERCE. 1965 trgovina z dež, pridelki. ŠOŠTANJ.
HHHrSHHHBHSIHESHBHSHHIHHEE^SESESSlEi
uteze iz Ijevanog željeza, kao i sav trgovački  lijev   dobavlja  uz najniže dnevne cijene s
„SMEV" tvornica strojeva
u Bjelovaru
Naznanilo
P. n. občinstvu ter znancem, priiateljem in sto m z dežele vljudno naznanjava, da odpreva 28. februarja opoldan
v novi palači Ljubljanske kreditne banke, nasproti glavne pošte
prvovrstno kavarno
„EIKIONH"
opremljeno z vsem konf ortom Sklicuje se na najino dolgoletno prakso upava cenjene goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se za naklonjenost priporočava
Jan in Kati Fiala.
Restavracija se odpre nekaj dni pozneje, kar se bo si. občinstvu naznanilo
v časopisih-
77
Stev. 46.
SLOVENSKI NAROD- <Jne 25. februarja 1923.
JtTan 7.
Dalmatinski vlnotoč
gostilna Skalarieva v Tržiču
Podružnica u ikofll LoKl.
1730
z več sobami, eventualno vzamem hišo v najem za malo družino, ponudbe pod 9Dobra nagrada F. K- 1822* na upravo Slovenskega Naroda. 1822
Ogledala 1
bela, lire* llsf ne vlečejo na črno ali modro, izdeluje pod jamstvom brusilnica stekla „VitrnHi'f Novi Sad, Futoški put 84.
19
KEFKA"
promet četkarsklm proizvodima I češljevinta
Pozor!
Vse nase cenjene naro"nlke vljudno opozorim-\ da Je dosedanji solastnik asfe tvrdke gosp. Hugon ZuckerbScher v Vlenu iz tvrdke izstopil in nL>mo z njim več v nikaki zvezL
Z odličnim spoštovanjem
JEFRI" promet leMiio p'n:d!u I tsljeiin t Zagrebe
Traži se
za jednu veću napravu za električni po^on i osvjetljenje u velikom industrijskom preduzeću u Bosni:
jedan vrijedan Skslouanl električar
Prvoklasne jugoslavenske sile neka se uz navod dosadanjeg djelovanja i visine plaće jave: Upravi Slov. Nar. pod „Električar 1875".
Lepo posestvo.§
Okrog i 08 oralov, od teh 100 oralov lepega gozda za posekan je, lahek odvoz v bližini železnice, arondirano; stanovanjska hiša, lep sadonosnik, preša itd., se takoj ceno prodi« Vpraša se v R a z v a n j u št. 57 pri Mariboru, Jugoslavija.
OPEKAMA LajterSpsrk
pri Mariboru
odđafa vele prt m a laporitno, zarazno (utorno) strelno fa prcš&DO utorno opeko f sistem Wienerberger) in bobrov
rep (Biberschwanz). Isčefo se spretni zastopniki sa Slovenl'o«
Odvetnika
Br. Kari Triller in dr. Dragotio Ireo
naznanjata, da preselita združeno odvetniško pisarno s 1« marcem LL f zgradbo Ljubljanske  kred'tne  banke v Lfnbl!anl9 Dunafska cesta st. 1 a, II- nadstr.
Prostovoljna javna dražba
Nnnsfta nllca 3, priuieje nedelja, dne 25. februarja ob 2. url:
elegantna gosposka soba, salon, Jedilnica, nsnjenl klnbslu lotell, preproge, zavese, steklo, pleteni stoli, srobrnfns, nova jedilna garnitura sa 12 oseb, slike, električno svetilke itd.
iSBBiaaaBBBSBrn-rBfgrai
ff
ALAT
Tvornica ozkotraSnih železnic
Gajeva ail. 59  ZAGREB Telefon 7-11
Proizvajamo po najnliiih cenah:
Dvojne kota€e9 leZaJe, skretnice, okretali-Ice, prekretne vagonete, cfvostroke spoj« ke, plateauske vagonete, vagonete zrn prevoz repe Itd.
Opremljamo naj ceneje kompletne: Poljske železnice, gozdne železnice, rudarske železnice.
Iščem službo hišniki
Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1987
Odda se meblovana soba
z električno razsvetljavo s 1. marcem. — Naslov pove uprava ♦Slovenskega  Naroda«. 1973
Samo do 25. februara t. g.
us i iffljrnn VASU PROŠLOST, BI* DL'CNOST I TO^AN KARAKTER Jod GRAFOLOGA I CHI ROMAN7« TA H. M. DE MORTON, hotd »So, ca«, soba 12. II. kat- 1984
Iščem eno ali dve sobi
PROTI DOBRI NAGRADI.
Stanovanje nastopim 1. maja. Vaslov pove uprava »Slov. Naroda* pod »1. maj/1970«.
Išče se kompanjon,
kateri razpolaga z večjim kani* talom. —> Ponudbe pod »Velik dobiček/1969« na upravo »Sloven« skega Naroda«.
Sprejme se blagajničarko,
popolnoma izurjeno v špecerijski stroki. — Ponudbe pod »Blagaj* ničarka« na AnonČni zavod Dra* So BESEL.TAK in drug. Ljub'i*, na. Sodna uTica 5. 1923
np pridna in poštena pro* dajalka, zmožna samo* stoj nega vodstva v trgovini z me*
Sanim blagom. Zmožna mora biti s'ovenskega in nemškega jezika. Hrana in stanovanje v hisi; plača dobra. — Ponudbe pod »Dobro iz* urjena moč/1899« na upravo lista.
Starine:
tabernaklji, omare za v kot, zavite skrinja* ste omare. ure. vitrine, garniture itd. SE KUPIJO PO NAJVIŠJIH CENAH. — Ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na: Julij pl. Huebmershofen * SUbemagel, Za* greb. niča  131 a. 1982
Išče se stanovanje,
obstoječe Iz ene ali dveh sob in ku* hinje v stari ali novi hiši: eventualno maniša btšica v Li"b!iani ali okolici V NAJEM, ZA TAKOJ ALI PO* Z VEJE Nai-mnina postranska stvar. Plača se rud? za I-to naprej. Pon"d* bc pod »Kmalu/1979« na upravo »Slo* venskega Naroda«.
Ma novo otvor fen a TRGOVINA
Roz. Weber
Prečna uMca st. 8 (nasproti mest* ne koneli) SE PRTPOROCA ZA NAKUP ŠPECERIJSKEGA BLA-GA IN MOKE PO NAJNIŽJI CENI. — Dvakrat tedensko na* močena POLENOVKA. — Pristno gorenjsko ČAJNO MASI O.
1953
v Zagreba
Uče zastopnika
s popo'nim znanjem krvatske? in nem §ke<?a dopisovanja ter vseh drug:b pi snrniSk'h nos'ov.  Ponudbe  pod .Točan 1980* na upravo Sov. Naroda. 1980
Delniška družba
išče za Zagreb
korespenientinjo
z dobro prakso In popolnim poznanjem nemške *ten grafi ;e t?r samostalnega hrvatskega in nemSkega djp sovanja. Ponudbe pod .Izvrstna sila 1981" n.i upravo Slov. Naroda. 1961
Ha prodal
ie nanovo močno zidana hiša, z oreko
krita, z drug mi potrebnimi pros-orl In svinjakom, tik glavne ceste, .5 minut od ko od vera, v prijzznrm oblub jen-m kraju, sposobni z i kakega ob tn ka ali privatr ika. Tudi se zraven te hiše posebej na že jo dobe tri n.ive na najro-dovitnejših tleh. U tmen • al pismeno se je zg'asi'J pil Frane Vattć|69 posestnik. Siara vas 45 pri Viamu-KrSkem.
Zakonski par brez otrok,
*>ba trgovsko naobražena, pošte« na in agilna, zmožna popolnoma samostojno voditi trgovino, ISCE* TA PRIMERNEGA MESTA. — Vstopila bi v službo tudi pri ka= kem večjem trgovskem podjetju kot poslovodkinja in kot naku* povalec ali prodajalec, oz. zastop* nik. Eventualno bi tudi sprejc* m al in spremljal blago po želez* niči. Prevzameva tudi na račun aH v najem restavracijo, kavarno ali gostilno. — Ponudbe naj se bla* govolijo ▼poslati na upravo »Sloveti« akega Nar.« pod Vztrajna aaoč/1971.
Y*rnUU *6vs^
fanta, franki ibtifi* izaan š tafaofei
Kasnoluiml ttnil
Mil« H llt'lJBJj
LUDWIG hintirschweiger &c0
MASCHINtNFABR!Hu.E1SEflGIESSEREI Cih b H* ICHTENECG bei VVELS.O 0.
I
&rTmn rt ftiimK Honflre 'm Jaf^s^vife AUGUST LEuHNER, GRAZ
»SMsasst 40. I St"ct
I
Pekarno
*eHm dobiti v najem. Naslov pove nor. Slov. Naroda. 1929
rab'jena in čedna se kup!. Ponudbe po ..Omava" na Aloma Companv, anončn družbo Ljubljana. Kongresni trg 3
193;
Meblovano sobo
S POSEBNIM VHODOM ISCE SO LIDEN GOSPOD s 1. marcem t. 1 — Ponudbe prosim pod »St. 333/1868. ra upravo »Slovenskega Na-oda«.
n#j izurjena s!ovensko*nem 36 ška STENOGRAFINJ/ in STROJEPISKA k Industri; skemu podjetju v Ljubljani. Po nudbe pod »Stenografinja/1890« n upravo »Slovenskega Naroda*.
Elegantna seba se išče
ZA DVA GOSPODA v sredin mesta ali v sentpeterskem pred mestju od 1. marca naprej. — Ponudbe pod »C /1895« na upravr »Slovenskega Naroda*.
Proda se veš polovnjakov dobrena pohorskega vinr
fnaibo'fSa lega) letnik 1°22. —■ Pojasnila rlaie M. KOPRIVNIC Maribor, Badleva 15. 1S8"
Proda se lepo posestvo,
"»oMulieno pol  ure  od   Marirora, * KosV<u. Obs"«*a 3 m pol orala vir« grada. oVoli 2 orala sadonosniVa, r* orale  ffo-7-da.   kafrH  je  poscVaH. 7 gosp^da^'n   po^l^ni«    m virtxari; — SE POCENI PRODA. — Pon-d ^   proM   na  OcT*»^ni znvod fv< StT§NTK.   Maribor,   Slovenska ub-5*cv. 15. 195
OelfftfSko druStvo v Zagrebu
Preran Ičevs 2
TELEFON 23—8S BRZO JAvi: ASTRA.
VaŽno za industrijalce
in poljedelce
Zatttv^ajfa inloraaaolje ia oenikel
brez naplate državne trošarine
za bencin v Vrapču pri Zagrebu
Ia. dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
anerik. provenijencija
Avto olja Tovorna mast Parafin
po najnizjia daevnib
Klavirje
fs'Blolt ta aoara»il»
^^*W^1   **** 11 toiiw
^ ter gre ludZ na
Fellhs Po vse tSJžV«
3šcsm prostore
s stanovan'em v LfubHani aH v ofcottrt, <ier bi se da'a osnovati mrsarii^ ali ifekafevalnica. Prevzamem ludi Lostiino ori kateri bi bili orost ** za mojo obrt. Ponudbe pod ..Obrt I916*4 na npr^v«^ Slov. Nar. do 15 marca. 1916
0čl porcel
nrlpravnih za zpradbo vit, hi3 In industrijskih objektov, ležečih v sredini in na peri fer! ji Ljnhffane ^e prodi. Naslov pove An. za v. Dra«o Beseljak in drug. Ljubljana, SoJna ui c.i 5.
Trgovina na prometni ulici
z električno razsvetljavo in M A* LIM STANOVANJEM V MA» R1BORU. SE PO UGODNI CE* NI PRODA. — Informacije daje Anončni zivod Dra^o BESELJAK in drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 1904
Seno, slamo,
najboljšo, čisto, zdravo v balf?h -rešano PO  NAJNT^.TI CENI. akor tudi OVES in KORUZO ■azposilja dnevno na vsako po*
staio v S'ovcntji ^RANC    KAMBTČ. ZAGRER, Hcalčičeva ulica 71 B. 1900
Kovaškega
pomočnika
*a porrfno orodte ponoroma rm^^nee« 'a seV're. ri^nt^^e. c*n?n<» ittl. sprejme ikoi ANTON PETKOVŠEK Loeatec
Istotam fe naprodai «e nekai rred vo'-io panteuVan'b aparatov ra sod^vitxar;e pokalsfce strkteniee slabe kroglice ven cmsti. Komad Din ' 0.
»red 10 leti z'dp*»a v Sp. Ši?ki, na pro" netni toč1!, z dobro vpeliano go" ti'no in kletmi ter treov^kim' oka M,   z  ve'ifc7™  vrtom In stavbeno ^aree'o se r^dl se'itve prr«da. Kupca 2 obi in kuh'nia po dorovoru na razpo-ipn. Nezazidan prostor ie prl-^ravrn za v'sako IndtTstriro. Ponudbe ood ..SeVtev" •a  An  zav. Dragn  Beseljak & dme. LfoMfana, codni ulica .S. 1922
cigaretni
L1PA*MILL
konfekcijski papfr
lavna zaloea A. Lampret, Ljub-iana. Krekov trg 10. 682
fndustrl'afna
?ERUTNINARSTVA
ot glavni aH postranski prldo-
itek ureja stro!<ovn)a>ko in cenu tvor* ric^ valilnlh -trolev
Hickcrl & Co.
Inzersdorf bal Wlen.
2enovnik zas onj. — Uustrovan katalog
K 2000.
1710
Eral!av8kl
}ColanQski £IoyB
?ednl b-z? po5tn* pa»obro^l od Amater* lama In Cherbourga za
Južno Ameriko
*Jla> da Janelpo,  Santos, Mon-tavldao in Butnot Alraa«
Vsa potrebna navodi's daje
Kraljevski Holandski L!oyd
Glavni zastopnik ta Jugoslavije
3ngos!a> ens^a banka d. 9.
Zagreb. B*Cesta SS.
Brzojavni ^aslov: Realiovd, 2a^reb
Izvanredno popravljeni
10K0H031LI
promptno sa s*?nice Zagreb i L.uMnna
Wo!f
19^8
1908 mi7 1012 190S •920 1921
HP Wolf
ior?o f !qm
20 32
H/ to
30 50 41/ o
|Q?0 1913 1912 19 9
Lanz
1QI2 1912 917 1 18 1912 '912 1914
54 75 i 1916 H* Lsnz 10/20 1 1916
HP
6? «0 70 ion
8V1 o KO 1 SO 130 15) 1^0 200 35 4o0
HP
5070 60 90 70/11 -o5/l20 100/130 170/235 260,330
1S'25 j 1Q21 2:»/3" j 19'4 22/3^ 1909 26 42 I9«3 34 19 ! 1921 38/57 j] 1910
Vrsađ i samohodni lokomobili svib ^e'ifina. — LnUomobl ko-»1 vi 22. 32 qm. — Jednogodišnje t ornlčko J^TStvo. Prvorazredno genera uo popravi leni, savjesn • iskuš<n . — Loženje svak-m gorivom.
Braća Fischar d. d.
Zagreb, Pa.itoviak S.
Predam parcele
na periferiji mesta. Cena 40 do 48 Din za m*. — Pismena vprašanja na upravo »Slov. Na* roda« pod šifro »600— 800 1372c.
Opfikar,
p-vovr«tna moč, Dunai^an, ZELI PRIMERNE SLIT2BE TAKOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe se prost pod »Izkušena moč«, poštno leieče, Kranj (Gorenjsko). 1S81
KLET SE ODDA
NA RIMSKI CESTI, Naslov pove uprava »Slovenske* Naroda*. 1862
Trnovski pomočnik
C2ELEZN1NAR) z daljšo prakse SE SPREJME. Hrana in stanovanje rn razpolago. — Pom*rP>e na upravo »Slov. Naroda« pod »Trajnost/1849*.
Išče se eno ali dve sobi
r dvema po«; teliama ZA TAKOJ. -* Ponudbe pod »Dve poste!jiM825« na opravo »Slovenskega Naroda«.
Išče se malo stanovanje
v novi hi§i ZA TAKOJ ali po* meje. — Ponudbe pod »Nov« hiša/1864« na upravo »Slovenske*
Ta Naroda«.
Proda se motor
S CTRKULARNO 2AGO za laganje drv. — Potzve se: Kmeti« Ska uTica 211, Šiška (pri Fran Ti GajSek). 1°08
Vstonim kot tih! komnanjon, kupim tudi trgovino.
RAZPOLAGAM TAKOJ S POtf
MILIJONA KRON. — Ponudbe pod »Trgovsko podjetje«, Ljub* Ijana, poštno ležeče. 1859
Ženifna ponudba.
Soliden gospod, samec, star 32 let, abstinent, z nekaj kapitala, išče znanja 7 gospodično ali vdovo brez otrok z nekaj kapitalom. V poštev pridejo le one, katere niso prekoračile 2S let.
Ccni^ne ponudbe s sliko, ki se jo na zahtevo vrne na upravo *Slo* venskega Naroda« pod šifro »J. S. 32 19]9«. Tajnost zajamčena.
MAVRICI JE SMOLE
nradnfk v M n statstvu Pošte
MINKA SMOLE roj. FerHč poročena v februarja 1923.
D c ograd Krafoja
Brez posebnega obvestila.
Gradbena pod^tje
(8 tir
mi
L'u'.raua,
Bohoričeva ulica it. 20
se priporoča za vsa v to široko sp tecča UU.
H1A
DU
793437
09
Pension vila Sofija
M otoku Rab (Arbe) Dalmacijo
najltrasnej&l otok Adrlje, vilo v neposredni bližini borovog: goida
Najlepši Izleti po morju In suhem Direktni poglod Iz sob s balkonom no morje Priznano Izvrstna kuhinj« — zmerne eeno latanćna pojasnile daje restavracija južni kolodvor Zagreb
Lisičje kože
in koie vseh vrst divjati* kupuje
:•: L POT, krznarstvo :
Ljubljana, Gradiiie Stev. 7.
Zaloa*i Isdelovsnls in barvanje koinbovta.
Družba „Iliriju« Ljubljene, Kralja Petra trg 8        Tekf 220
Prodaja Mmh drv
na debelo m drobno, žaganje drv dostava na dom. 10144
Trst;c za strope
zdeluje In prodata na debele in drobno no na nižjih cenah Pri večiih množicah znaten popust. — ANTON STE1N2B Ljub.jana, Jeranova nI ca 13, Iraovo 2128
L.
Ljubljana. Kastni tri it 13.
rr pore ca svojo zalogo
dežnikov in solncnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se t*vr!u>e]o toCm ki foneno.
9 SkS
KOR
Izkušen bruseč
In dva  izveibana  iagaria za
sam co na 4 rezila, zmožna tudi popiavil se spremejo na večjo žag» na G r-m-skem. Ponudbe na) stavijo -amo neoženjeni na upravo Slov. Naroda pod .Žaga 1841V 1841
Vžigalna vrvica
^^^^
v Lub ni eTnlfova VJ!ca 12
Oglrtojem ter popravljam glasovirje In harmonije specijalna, strokovna in ceno.
G. f. Juržse!'
(ZurHschnur)   NAJCENEJE pri tvrdki T RAZBORaEK. ^martno-Litija. Ponudbe na tvrdko
I. R>ZBOR«EK & JUNC, Ljubljana, Sv. Petra c 33. 1894
le vendar najboliSa streha in najceneiSa-Je pravi zajamčeno pristni asbest- Skrili in ne rabi nikdar popravila-
Ponudbe in proračune poSIe« Fran Hočevar, Žirovnica (Moste) Gorenjsko. Peter SeiTlkO
GIE. BLE. TR9HSnTL9HTIQUE, F.19NC0SR9 LIHIM
NEWY0RK
Najkrajša linija,
dni £cz morje
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Vozne Hsffec ta fnza-drana pojasnila dale zastopnik
IVAN KRAKER
LJUBLJANA
KOIOOVORSU UUCI STCT. 41
i barv tri] a, hrzaarrtvo la strajattv* Ljubljana, Rrlševnleke ulloe T.
Barva lisičje kože, katere Izdeluje v najmodernejše parni ture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziran i e.
hava otraHA vazMkav. SliaiaUi stolov potoni.
f. IITJEL. LJilLJIRl, STU1III21
Vreče,
rabljene in dobro ohranjene KUPI Jos. Bahovec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 410
Te od- Korn9 Ljubljana
Poljanska eeeta stev. 8.
Knw*c stavbni, galanterijski In okrasni ttepar Instalacija vodovodov, pava itnlaftan.  ImalUki a klKttit zarit.
Izdelovanje posod iz rloče» ine za fir-než, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve
JOSIP PET
LJUBLJANA* Sv. Petra nas!? 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogav:ce, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce,
čevljarske in krojaške potrebščine. Najniže cena. Postrežba točna.
lili 8i
ELI N gradi električne centrale.
ELIN proizvela lp dobavila vse električne stroje in elektrotehnične aparate In Izdelke.
ELIN proMIra brezplačno vse naoravo In obrate, kl so v zvezi z elektrotehniko.
Tehnične pisarne in zaloge s
LJUBLJANA, Dunajska cesta, palača Ljubljanske kreditne banke, MARIBOR, V~<rlnjska ulica 11
a evUrnjt i eajai ■ ealkHaa
i eriat fina a riai m|.
„TRIBUNA"
Tovarn* tfvokoles In otroških vortCVov
Ija^aa. brenti ctm 4 - Zvsavsb ato L
Prava turska električno p ražena ln mleta
kava
zajamčeno popolnoma čisia in odlikovana z z'ato kolajno, se dobi vsak da< sve?« najet ne? -amo pri tvrdki Jovo R. Jovanovic, Tu- la (Bosna). Razpošiljamo v po-tnin zavitkih od 5 ke naprej po povzetju. 304*
Nogavice
v veliki izbiri in po najnižjih cenah izdeluje sfojno pletilstvo
N. GROEGER,
BEGUNJE 23 PRI LESCAH.
1145
Stare kovine
i
Dunajski mednarodni semeni
18« do 24. marca 1923
Zaradi zmanjšanih produkcijskih stroSkov brezkonkurenčne po-_nudbe v vseh strokah_
4000 razttavnikov Is tuzemstva In od zunaj
Vsa pojasnila daje VViener Messe A.-G.. Wlen VII. Messeoalaat, ter offlclelna pojasnevalnlca v LJubi|anl9 avstrijski konzulat. Turjaški trg 4
(baker, medenina, aluminij itd.) KU» PUJE PO NAJVIŠJIH CENAH v tki množini železnins) a tvrdka
BREZNIK & FRITSCH. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 5.
1139
Lokomobila „Lanz"
28f34 HP PRODA aH ZAME* NJA rs 60 HP. PRODA SE tudi manjši PARNI KOTEL, prime« ren za sušilnice ali mlekarne. — Pojasnilo daje Ivan Ogrin. Gruber« jevo nabrerje 8. 1045
lin Slini
mestni tesarstii mojster
v Ljubljani
prevzame vsakovrstna tesarska dele, kakor strešne stole,kupoie, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna Žaga z vsemi stroji za obdrtnvanje lesa. 4796
Naznanilo
o nouDustanoDlfeni fouarni kandifoo.
Cenjena gg. trgovce vljudno obveščamo, da smo ustanovili t L'ubljanl« GrađUć© it. 17 la Rimska oesta it. 6, tovarno banditov pod
111111111 d.zo.z.
Zagotavljamo oenjono odjemalce najso-Udnejie postrežbe, ter ao priporočamo za cenjena naročila
s volospoitovaajom
mana
tovarna kaadltav la mloafo soli la diiav draiba z o. z.
v LJubljani.
Staro ljutomersko vino.
Letnik I°21, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni« ka 1922, SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi«
nogradniku in trgovcu IVANU VESELICU V ORM02U.
320
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stobs posta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vaČevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št 5.
Sprejemanje v sreda.
Zaloga v Celju Gosposka nI. 4
!
Pletenine
kakor Jopice, zimsko perilo, nogavico, rokavico g veliki izbiri pri
A. Sinko vic ml. K. Soss
LJUBLJANA, Maštat trg tO.
EH3TE \p,
gospodinje
2ITHR
KRUH
je najbolj zdravi in tečna hrana.
IPIISKHSITEI
TflunnNn
.C-LINCESi.
Lltktrtmi tbrei.
Ito, Kalodont, Khlorodont, Bene-diktin in Botot; zobni prab Heider, Kalodont in Botot; sobno milo Botot; notno vodo Odol in Botot ter najboljše zobno krtačko priporoča
PiTfiimepra STRMO LI
Llnblfana, Pod Trančo 1.
SALAMA
pran arste
sveže blsgo
povsem zrela
dobavi se povsod
I. hrv- tvrrnnfca salame* sušenega ^5^> mesa in masti /wp o
N Gavrilović [Mh sinovi, d. d-   V 1U Petrinja. V^J
Glavno aaatopstvo se Slovenijo
R. BUNC IN DRUG
teli. —   Maribor — Ljubljana
nninn i Baicois nađi srni!) bagato Iz-rULUit! bira No!n!:ii is lm: is2!i list
Modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana,
—  Židovska ulica 3. —
m?r"--
TOVORNI IH OSEBNI AVTOMOBILI
BOHI in RABLJENI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA, SODNA U L. 11.        TELEF. 461
Razprodaja manuffak. blasa
Tvrdka Franc Ksav. Souvan, Me* stni trg 24, naznania cenj. občinstvu, da se ho prodajala sedanja laloga do 15. marca vsled sko* rajžnie preselitve v novi lokat po izdatno znižanih cenah.
>    f'-! V/liINCt PTUJ«
Ljubljanska gradbena družba
Ljubljana, Rimska cesta 13
na   novo . ustanovljena
se priporoča p, n. oblastim, uradom, korporacija m ln ob-činstvu za projektiranje in izvršitev zgradb vseh vrat Brzojavni naslov: LJUBA, Ljubljana Brzojavni naslov: LJUBA, Ljubljana
9
štev. 46.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 25 februarja 1923.
9. stran«
Holeekova „Narodna modrost" in nazori o Jugoslovanih.
Naš patrijarh Jos. H o 1 e č e k, ki slavi te dni 701etnico svojega rojstva, je med drugimi deli o Jugoslovanih (»Za svobodo«) in o svojem narodu (»Naši«) napisal tudi obširno knjigo »Narodna modrost«, ki jo je posvetil »češkemu narodu ob trenutku, ko se je vrnila vlada v njegove roke«. Knjiga je izšla torej po prevratu in je končna izpoved Hole-čkovega razmišljanja o poklicu in usodi slovanskih narodov. S tem vprašanjem se je bavil Koleček celo svoje življenje, posebno pa od leta 1876., ko je prišel na Črno Goro in je od blizu opazoval osvobodilne boje slovanskih narodov, pa tudi njih življenje »mišljenje in čustvovanje. »Narodna modrost« je torej delo polstoletnega modrovanja, ki se je j razvijalo na podlagi skušenj in lastnega opazovanja.
Kaj je to narodna modrost?
Holeček pravi:
»Splošno ni mogoče reči, da bi bila modrost narodov enaka; vidi se pa jasno, da spremlja ta temeljna modrost, ki jo je narod sprejel že v začetku, ko se je zavedel svojega življenja, kar se je moglo zgoditi že v predzgodovinski njegovi dobi, po vsej zgodovinski poti. Od tega, ali ji je narod zvest ali nezvest, je odvisno, ali se narod dviga ali pada ... Narodna modrost izhaja iz psihologije naroda. Razlike, ki se kažejo v psihologiji narodov, se kažejo tudi v njih modrosti.«
Ob času svetovne vojne smo Imeli priliko natančneje spoznati narode. »Svetovna vojna nas je prepričala, da človeštvo ne gre na pot svetovnega bratstva, ampak da se razdeli v dva tabora narodov: v enem bodo oni. ki niti v bojnem hrupu ne izpuste izpred oči ideal pravice in se zavedajo, da zanj prelivajo svojo kri po bojiščih; v drugem pa bodo narodi, ki se bore za zlo vkljub temu, da se navidez kažejo drugačne.
Narodi se bodo torej razvijali naprej po svoji narodni modrosti. Tudi modrost slovanskih narodov je različna. Češki narod jo je našel v svoji reformaciji in v čepkih bratih. Ko je Holeček prišel na Balkan, je začel spoznavati dušo srbskega naroda. Videl je, da je temeljna poteza tega naroda: ljubezen in z njo združena požrtvovalnost, ki se kaže v njegovem junaštvu. Srb je prepričan, da se mora boriti za pravo stvar, tudi če ne upa na zmago, kajti če bi ne bilo bojevnikov za dobro stvar, zmaga zlo.
»Notranji ukaz dobrote pa daje Srbu možnost velikodušnosti in miri njegovo sovraštvo do nasprotnikov; kdor zna silno Ifibiti, ta zna tudi silno sovražiti, če ima vzrok za to.«
Vzor pravega Srba je našel pisatelj v Marku Milianovu. Srbski narod bo moral poleg ljubezni, s katero se je boril za svoje ideale, prebuditi svojo vest.
»Ko se ta vest pri Srbih združi z njihove silno ljubeznijo, povspne se srbski narod do nravne višine, ki ga bo upravičila, da ne bo le naraven, ampak dobrodošel vodja balkanskih narodov.«
Koleček obširno popisuje razne pojave, ki kažejo dušo srbskega naroda.
»Ljubezen je temelj duševnega življenja Srbov in določa njihovo razmerje do ožje in širše družbe« (čo rodbine, družine in sorodstva, do jezika, ki se je ohranil tako Čist, kakor pri nobenem drugem podjar-mljenem narodu, do domovine in zgodovine, ki si jo je Srb ohranil z nesmrtnimi junaškimi postavami svojih epiČnih pesmi, pa tndi do bodočnosti, za katero iščejo novih potij).
Treba je, da mi vsi spoznamo, kaj je slovansko in kaj ni slovansko. »Po svetovni vojni ne moremo ostati samo na etnografičnem slovan-stvu; to ne more biti misel, na kateri bi se Slovani združili. Samo et-nografično slovanstvo ni nič. To je prvotna zmes, iz katere mora tvorna sila šele ustvariti v tvorno delo In tvorna misel ga mora pred vsem razdeliti v slovanski dan in slovansko noč. Kar je v slovanstvu dobrega, se mora zbrati na strani dneva In svetlobe in se mora postaviti proti slu, trni in noči brez obzira na njeno slovanskost.
SPOMINJAJTE Sn
„DRUŠTVA SLEPIH*' i
Dr. Fr. Z.:
Ksaver Meško: Ob tihih večerih.
Meškova zbirka novci »Ob tihih v e č e r i h « je izšla v drugi izdaji. Prva izdaja je bila nedvomno že davno razprodana, toda naše razmere so take, da se že čudimo in da smatramo za poseben dogodek, ako učaka pri nas kak literaren proizvod drugi natis. Morda ne bi bil povsem pravičen, ako bi trdil, da med nami sploh ni ljudi, ki bi se navduševali za kaj lepega in ki bi se h-teli ogrevali za dobro knjigo v toliki meri, da bi povpraševale nonii izsilili njen ponatis, kadar je posla. A žalostno dejstvo je. da so med nami baš oni sToii, ki bi jim njih gmotni D^ložai dopuščal, da bi storili kaj v prospeh naSe umetnosti in lepega slovstva, napram takim stvarem še vedno dokaj apatični in ravnodušni. Drugi bi pač morda radi, a ne morejo, zlasti ne v sedanjih časih!
Da je poteklo skoro dvajset let — zbirka je zagledala prvič leta 1904. beli d=m — predno je doživelo delo tako eminentne literarne vrednosti svojo drugo izdajo, je sramotno, zlasti ako vpoštevamo, v kako majhnem številu se pri nas knjige navadno tiskajo. »Ob tihih večerih« je knjiga, ki H je ne smeli pogrešati v nobeni nn<"? Hsi. ne v gosposki, ne v kmečki. Ob tej knjigi se lahko naslaja kmet kot gospod. Pisana je za vse stanove, za izobraženca bas" tako kot za preprostega človeka. Mladenič in mladenka, mož in žena in starec in starka najdejo v njej obilico nenavadnega duševnega užitka. Posebnost te knr'ge je. da le dostrpna vsakemu brez izjeme, da si zna priboriti srca vseh. ki so se ozrli vanjo m da ni nikogar, ki bi se mogel odtegniti njeni veliki sugestivni moči.
Tiho, mirno, neumorno dela naš Me-ško. Ako pomisl'mo. kako vestno in v kakih zunanrh okolnostih on d da, se njegovi produktivnosti ne moremo načudi. Na Koroškem, kler ie vršil v najboljših SVOf* letih kot duhovnik svoj poklic, so bila za vsakega Slovenca od nekdaj vroča tla. Zlasti pa je imel Meško, ki je bil tudi našim narodnim nasprotnikom poznan kot odličen slovenski pisatelj in so ga baš zaradi tega še beli mrzili, pri vsem svcj~m udci*; vova-nju nad vse težavno stalne. Vsakdo ve, da se v miru laglje dela. kot v nemiru. Pravega miru pa Meško nikoli ni imel. Nemški šovinisti so mu de'ali neprilike, kjer so mogli. Žal, da tudi pri svojih rojakih in našel one zaslombe, ki bi jo bil potreboval in zaslužil! Med vojsko pa je bil celo med preganjane!, med onim*, ki so jih vlačili po zaporih in ki so pretrneil smrtni strah, ker v tistih časih ni bil nikdo siguren, da odnese živ-Ijenie, ako je padel sum nanj in sf ie krvoločna drnhal četrta nj<?gove pc^irb^. In ko je imel najhujše za sabo. je še vedno beg?! ko* be^upre po svefn. br^z doma. brez strehe, in mkoear ni b*lo. ki bi se bil spomni in mu n^knral mefK kier bi bH na vexer brezskrbno lo^n? k oočitku. Nikdar msi vedel, kam naj mu pišeš! Kakor Ahasver je romal od krrja v kraj. Sicer povsod ljubeznivo sprejet, se je v svoji rahločutnosti, koMkor ga jaz poznam, vendar le vedno bal, da bi ne bil v nadlego, vsled Česar nikdar ni mogel prit* do pravega notranjega miru in do onega duševneera razpoloženja, k? človeka v polni meri usposr>bT"a za delo. Neverjetno, da se ni mkolj nobeden od merodainih oseb domislil, kaj takemu možu gre!---
No, Meško n'kdar ne to*i in vzlic raznim nepriiikam dela in dela. Gotovo, motijo in zadržujejo ga neugodno razmere, a njegova energija, njegova trdna volja gre preko vseh ovir. Zdajinzdaj nas preseneti s kakim novim delom, zdajinzdaj pošlje v svet kako novo zbirko svojih duševnih proizvodov. A čudno! Dočim ga v tujini priznavajo skoro da brezpogojno, dočim ga celo ponosni Nemci, ki se smatraio za prvi narod na sve'u, zadivljeni uživajo, opažamo doma že nekaj časa sem neko ravnodušnost in hladnost napram njegovim delom, ki je vsakemu, ki zna primerno ceniti Meškove zmožnosti in njegov pomen za našo literaturo, ne-umevna.
Pa seveda, zdaj je Cankar v čislih! No, da, Cankar je pač mrtev in JVleSt*o
še živi!     Od ted pred vsem tisto!___
Prav je, da se Cankar spoštuje in poveličuje, a stvar bi po mojem mnenju ne smela iti tako daleč, da se pri tem na vse druge takorekoč pozabi. Meni se vidi, da bi ne bilo napačno, ako bi ves ta Cankarjev kult, ki danes tako bohotno cvete, deli nekoliko pod kritično steklo, da ne zaidemo v zmote in ne damo povoda za krive nauke in napačne nazore.
Kajti če se omenja n. pr. Cankarjev »Kraij na Betajnovi« vzporedno s Shakespearovim »Hamletom«, gre to nemara vendar le preko pravih mej. »Kralj na Bctainovi« je pač satira, kot so razne druge Cankarjeve drame in sicer je baš ta drama precej na grobo obtesana satira, kar je vzrok za to, da ne doseza povsem svojega namena in da si ta in oni, ki ga ie nameraval morda Cankar zadeti, zadovo'jnc- lahko pomene roke, češ: »Tak pa jaz vendar le nisem!« V »Kralju na Betajuuvi« je Cankar na zelo drastičen način pokazal, da si lahko prvovrsten lopov, slepar in mori-ij^, zl ne cerkvena ne posvetna oblast noče lesa videli de se ji znaš priku-
piti. Spominjati se pri tej drami »Hamleta«, je samo v toliko upravičeno, ker je v Cankarju samem nekaj Hamlet-skega in ker je pač Maks v tej drami Cankar sam. Ne vem, če drugi ume-vajo Hamleta tako, kot ga umevam jaz. Jaz vidim v Hamletu človeka — ako abstrahiramo namreč vse drugo, kar je Shakespeare še položil vanj — ki je bil tako nesrečen, da je razmeroma še jako mlad doznal vso propa-lost in pokvarjenost človeštva in ga Je to britko spoznanje dovedlo do obupa in skoro da do blaznosti. Zrelejšemu človeku tako spoznanje ne lega s tako težo na srce. Seveda pa to ni zgolj stvar naklučja. temveč zlo tiči mnogo bolj v tem, da je tak nesrečnik po svojih osebnih zmotnostih, rekel bi po svoji naravi, nekako usposobljen za to, da se popne že v mlad "h letih do takega spoznanja. Med take nesrečne odličnike spada nedvomno tudi Cankar. Ničemur se nisem pri Cankarju bolj čudil kot baš temu. da je že tako miad s tako ostrim pogledom motril človeštvo, njegove napake in slabosti in vse ono, kar se je godilo okrog njega.
Hamletov je morda med nami več, kot v obče mislimo. Ne opazimo jih pa zaradi tega ne, ker se na različen način udejstvujejo. Največ je takih, ki zapadejo polagoma apatiji in resigna-eiji in ki se kvečjemu po tihem tolažijo z mislijo, da bo tudi te golazni, ki se imenuje človeški rod, enkrat konec. Drugi, ki so obdarjeni z večjo odpornostjo, se dvignejo in zavlhte bič zoper vso tisto gnusobo, vso tisto smeŠ-"osf. ki jo srečujejo na vsak korak. Da pa ne omagajo, da jim ne upade pogum v neenaki borbi, jim mora priskočiti često demon alkohol na pomoč. Med zadrge spada Cankar. On ne more mol-č<? preko vsega tega. kar mu vfdh'o ne-všečn^ga oči. on hoče in mora izliti v besede svoj srd. Cankar je Človek, ki ne odoušča. zato je toliko trpkosti v niegovih spisih. On vihti in maha z bičem na levo in desno. ZaL da ne vedno s pravo timerjenostjo!
Neka? Hamletskcga le že no rojstvu v Cankarju, ki na se je še bolj razbohotilo v razmerah, ki je v njih živel. In zato je nekaj rfamletskega tudi v mno-g:h megovih junakih. Zaradi teg* pa seveda še ne gre. primer'atl Cankarjevih dram s Shakcsooareovimi. A če se to sf^ri. potem bi bilo pač treba pristaviti: »Si licet parva componerc magnls!«
Ne hodi mi na misel, da bi Cankarja zapostavljal Mešku. Cankarjev »Hlapec Jernej« je zame največ*! naš literarni umotvor. Ako bi nam hotel podati Župančič kdai svojega »Jeralo« v celoti, bi videli, kdo je močnejši. Tudi »Na klancu« je knjiga, ki se ji ne more tako lahko kaj primerjati. Ali, prosim vas, kaj boste primerjali Meško vi knjigi »Ob tihih večerih«? Eno prednost ima vsekakor Meško pred Cankarjem: vse, kar je napisal, je vsklilo na domačih tleh! Ničesar ne zasledite pri njem, o čemer bi mogli trditi, da je pre-saieno, da je zaneseno iz tujine k nam. Nihče ni govoril našemu narodu bolj iz srca in zopet k srcu kot Meško, nihče se ni pogreznil bolj v dušo našega človeka kot on! Gotovo zna biti tudi Cankar prisrčen, zlasti kadar se spominja svoje matere, a v obče ne nahajate v spisih nobenega slovenskega pisatePa toliko pristne toplote kot v Meškovih. Mogoče, da me Cankar hipno bolj zagrabi, bolj potegne za seboj, tistega notranjega ugodja in zadovoljstva, tistega velikonočnega razpoloženja, polnega ubranosti in sladke harmomie, ki si ga od časa do Časa tako zaželita srce in duša, nisem deležen pri nobenem slovenskem pihate!''u v toliki meri kot pri Mešku! Pri Cankarju špeclielno zazveni zda'pazdaj ka\ kar se občuti kot disonanca. V tem je podoben Heineju. samo da ta distonira zavestno in namenoma, Cankar pa bolj nezavestno.
V probleme se Meško res da ne spušča rad. Zdi se, kakor bi si mislil: »Kaj so človeške ideje? Hipoteze! Zmote!« Njega ne moti to, kar vidi vsepovsod okrog sebe Človeški pameti nedojmljivcjra. ker veruje. Za to pa prekipevalo njegovi spisi najčistejše poezije. Kakor se vzradostiš cvetke ob poti, kakor se vzraduješ, ako vpreŠ pogled v zvezde na nebu — ne one zvezde, ki jim preiskujejo zvezdogledi srce in obi-sti — ampak zvezde, ki jih prižigajo nebeški krilatci na večernem nebu — tako ti vsak hip zadrhti v veselju srce, ako listaš po kaki MeŠkovi knjigi.. Ce je največji poet tisti, ki zna najbolje posredovati med srcem in srcem — in meni se zdi. da je tako — in največji umetnik oni, ki zna z najbolj enostavnimi sredstvi doseči ta namen, potem je Meško velik poet in velik umetnik!
In če se pri Cankarju po pravici pohvalno poudarja, kako enostavni so njegovi s-avki in kako preprosta njegova beseda, bi se moralo storiti to tudi pri Mešku. Oba sta v tem pogledu mojstra, oba dosežeta često z malimi pripomočki velik učinek. Da je to mogoče, se v novejšem času, žal, le preveč pozablja. Čemu &s4o ve"'"nw in za«?o-netr*^ z?' '■: ■ .
smemo prezreti, da je pomen vsake be- J sede relativen! Za besedo »čednost« ne tiči vedno eno in isto. Baš tako ne za besedo »greh«. Kaj pomeni, razvidimo šeie iz zveze. Kombinacija je poglavitna stvar! Iz enih in istih cvetk poviješ lahko kaj različne šopke! Beseda je kakor struna. Koliko raznih zvokov ji izvabiš lahko! Treba samo vedeti, kje in kdaj se je dotakneš. Ni vse eno. kdaj se izreče kaka beseda, in tudi ne, kdo jo izreče. Da znaš v pravem momentu seči po pravo besedo, to je tista velika skrivnost! In to zna Meško kakor Cankar. Nisem zoper vse novo. Prav je, da človeška govorica bogati in se razvija. Toda to se ne sme goditi za vsako ceno! Ce pride kaj takega samo od sebe, dobro, zakaj ne! Samo sila in trud iskanja se ne sme posrtati! Seveda igra tudi okus pri tem veliko vlogo. In kdo bi bil tako drzen in bi trdi! ča $e njegov okus edino pravi. Tako ne morem jaz nič za j to, ako tisti »vodoraven nož^, ki neka-! terim tako imponuje, ni po mojem okusu. Že beseda rvodoraven« sama na sebi mi je zoprna! Ako pa nazivlje isti t pesnik spomine — »ziate vejice«, je to j nekaj, na kar se skoro sleherni dan, in j sicer kakor na premnogo drugih stvari ! tega pesnika, z največjim veseljem domislim. In če bi kdo prej ali slej za Zupančičem označil na pr. nade kot vejice zlate, bi bila to sicer reminiscenca, ki bi jo pa jas čisto nič ne zameril. Nič nimam zoper to, če pravi kdo: »Solr.ce se je sejalo«, ali ne vem, zakaj naj bi bilo to lepše kot: »Solnce je sijalo!« — Ako čujemo včasl trditi: »Cim preprosteje, tem lepše!«, ni to gola fraza. V »Faustu« j3 mnogo lepodonečih verzov in globokoumnih sentenc, a za mene ni v njem nič lepšega, kot tiste nad vse preproste besede, s katerimi prizna Metka Faustu svojo ljubezen. »Bester Mann! Von Hcrzen lieb* ich dich!« V te samo na sebi tako navadne besede je izlita vsa duša, vse bitje ljubečega nemškega dekleta! Seveda, kaka naša Metka bi povedala to zopet drugače! — Zdelo se mi je potrebno, opozoriti na to, ker se mi vidi, da gre vendar le predaleč, ako uči kdo, da se treba bati re-miniscence kakor »hud'ga vraga«, pa naj bo to že v liriki ali kjerkoli.
Težko je doznati in še težje povedati, kaj je pri tem ali onem pesniku oziroma pisatelju pravzaprav ono, ki včasi tako elementarno učinkuje na nas. Gotovo ne gre pri tem samo za eno stvar. Često nas frapira že kaka malenkost ter nam izsili začudenje. Že davno nekoč sem bil izrekel o MeŠku, da vidi in sliši, Česar mi navadni zemljani ne vidimo in ne slišimo. Če te popelje Meško na cesto, na polje ali v gozd, ali kamorkoli, takoj se ti pokaže to in ono v vsi drugi razsvetljavi, kot si gledal doslej. Par potezic — in vse je izpremenjeno! In čudiš se in strmiš ob stvareh, ki si šel neštetokrat mimo njih, ne da bi bile vzbudile tvojo pozornost, ne da bi se bil zavedel njih pomembnosti. To je vid, to je sluh umetnika! Če pravi Meško o svojem Lekseju: »In prirodo si je izvolil učiteljico, zajemal je iz bogatega zaklada njenih glasov, njenih skrivnosti. Vsak glas, ki ga je slišal kje, je skusil posneti, oživeti ga z lokom. Cul je kje kak zvok, tih, le njemu samemu slišen, in vlovil ga je v dušo. Izpočetka ga ni umel morda niti sam, a izpustil ga ni; tako dolgo ga je pustil trepetati v duši, da mu ie postal v kakem vznesenem hipu nenadoma povsem znan, in izlil ga je v strune, pretvoril ga je v celo krasno melodijo« — velja vse to tudi o njem samem. Zdi se, da je Meško te besede napisal sam o sebi in nam dal tako vpogled v svoje umetniško delovanje. In če pravi tik prej: »A polagoma je poskušal dati strunam sam življenje, vliti v nje svoje misli, izvabiti iz njih odmev svojih čustev«
— veljajo tudi te besede zanj. Kajti Meško ni samo bistrovid opazovalec, on je tudi v svoji notranjosti neizmerno bogat, on nosi v svojih prsih neizčrpno zakladnico čustev in motivov. Meško sam se zaveda tega svojega bogastva. Tako pravi nekje (str. 71 »Ob tihih večerih): »Ocean ljubezni je moje srce. in šel bi naj in bi se ponižal in prosil, da mi da piti iz malega vrčka njene (prav: svoje!) ljubezni?« In na drugem mestu (str. 216 ibidem): »Zahotelo se mi je, da bi razkril pred njo vso dušo in bi ji ponudil vse to bogatstvo z vznesenimi besedami psalmov in bi zaprosil z drhtečim kopmenjem visokopesemskim bogatstva njene duše.« —
Meško se zaveda svojega bogatstva, iz katerega bo, tako upamo, še dolgo zajemal. In prav je, da se ga zaveda! Iz te zavesti naj črpa uteho za marsikatero prevaro in za mnogokatero krivico, ki mu jo je prineslo življenje!
V svoji knjigi »Ob tihih večerih« nam podaja Meško izmed premnogo lepega, kar je napisal, najlepše. Vsaka posamezna piesa, sama na sebi dovršena umetnina, je zopet le del celotnega umotvora. Kati kot tak se nam prezentu je ta na lepoti tako boga U knjiga. Človek se nehote spomni na Prešernov sonetni venec! Iz umotvorov sestavljen umotvor! Vsa knjiga je en sam mogočen spev. ki se preliva iz melodije v
- ^diio. ena sama veličastna sknfoni-
. - kipi v »Cigančku«, kier Jako-
bove oziroma Leksejeve gosli tako čudovito pojo, na višek, se nato umiri nekoliko, potem pa 'znova vzvalovl v mogočnih, pretresljivih akordih v eni najlepših elegij, ki je bila kdaj napisana in ki ima za naslov: »Človek, ki stoji ob grobovih in plaka«. A tudi zadnja piesa: »Ob pomladanskih večerih«, nekak finale, prevzame čutečega človeka tako, da bi zaplakal s pisateljem . . „ Človek se le nerad loči od takega čti-
va! ... —
Zunanje lice knjige Je jako okusno in prikupljivo in bo knjiga v okras vsaki knjižnici. Želel bi si imeti vsega Me* ška v taki izdaji!
Maksim Gorki o Leonitfti Andrejeva.
Dfiljo
Tz. predmet mi ni prljal:   vzdihnil Je.
rekoč:
— Da, najprej bi moral vedet!, kje se naha:a resnica: v človeku ali Izven njega?
Po T^.štm   e v človeka? Zasme'al se je:
— V tem slučaja, ie stvar popolnoma
ta nič, docela brezpomembna.
•      • •
Ni ga bilo skoro de:srva, nf fra bilo Vprašan'a, v katerem bi bila midva. Leonid Nfkola'eviĆ fn jaz, Istega nr>zlran}a, Vendar ta trajni nesporazum naju nf ce!» leta oviral, da ne bi knrala druc za drusreza najbolj živega zaniman:a, naboli skrajne pozornosti, česar ne doseže marsikdaj niti prav stnro pr!'ate!:stvo. Pomenkovala sva se neutrudlTvo; fpomm:am se, di sva nek-dai ostala nad dvajset ur sktipal ter Izpraznila več saptovarov. raka' Leonid ie posre-bal reveretno mno/ino Čaja.
Njezov razgovor je b?! ▼ najv'5 1 meri zanimiv: kazal se ie neizčrpnega v svetlih razbleskm d".ha. Njegova misel je bila vse-vdili trdovratno naperjena v to, da bf prodrla v nai:emne'-*;e kot!:ke duše: ker pa Je bila lahki, mubrsta, neor^ilieno izvirna, se ie svobodno izlivala v $allvost in burko. K3dr.r tako kramlia! s sodrueom, !• znal z"bčno, lično porabiti dovtip: žalibog pa ie gubfl v svojih povestih ta dar, tako redek med Rnsf.
Obdarjen ;e bH * živo fn b'^rropretJ-drjrno dorr'šii'io, toda len: dost« raja se Jo razffovaral o slovstvu, nego pisal. Skoro nemogoče m ti Je b:io. nživat! slasti nočnega, napornegi dela v miru In moiku pred polo belega papirja: slr.bo |e cenil vesel e. pokrivati tO polo t. Izrazitimi arabeskami.
— S težavo pi5em. — ie priznaval, —i Peresa sc m! zde nepriročna: sam postopek pisarijo — prepočasen: rekel brun 5e več: poniži»'oč. "\1oie mtsll vihrajo blazno liki vrane nad požarom, hitro se navel'čam lovit! 'ih in Jih urejati, kakor se spodobi. In tole se primerit napisal sem besedo, ki nalik zank! v pa'čevir?!: neutegoma. sam ne znam kako, se ml vrlne'o na um jreome-trlja, algebra fn moj sredneSolsk! profesor, ki je bil kr'pada zabit. Pogosto Je nava'al tole besedo nekega modrijana: »Resnfčna modrost Je mirna«. Jaz pa vem, da so naj-boI'Se razboritosti tejra sveta vedno razburkane. Vr^.g ia5! pokono medrro! Toda« čim Jo nadomestiti? Z lepoto? živela lepota! Sicer nisem videl izvirnika M'lojske Venere, a pri vsem tem me ▼ posnetku do-mlš! a precej abofne babnlce. In vohe"© Je krasota vser?j nekoliko neumna: glejte na primer pave, hrte, ženske . . .
*   • •
Ko je napočil modernizem,   so skušan
razumeti Andrejeva: le večkrat pa so ga črnili, r.<ar je dosti laže. Sicer pa ljude niso utegnili resno m'sTit! na kn;'$tvo: vojna fn. politika sta b!H na prvem mestu. Plok, T3je» lr. Brjusov so veljal za poseb^e^e, ki so prišli s kmetov: včas! so "ih celo smatral! kot Izdaice »ob velik! tradicij! ruske družbene misli«. Taka so bila mo*a lastna čustva. Kal naj b( bil človek počel s SimToni'o, ko se ?e vsa RusHa priravlla"** na nalmraČ-nejS? ples. Dogodki so dirjastll! proti polo-mn. čigar znamenja so postnjMa bolj In boli grozeča: prekucušk! so£?aHsti so metal! bombe in sledn'1 rarook je pretresel celokupno deželo; ljud?e so se zbirali, prlča-ku'oč korenitega preustroja družbe. V Andrejevl:evem stanovan:u so se vrSMe se*© Osrednjega odbora boljševISVih socialnih demokratov; nekega dne ie oblast prijela odbor z gospodar"em stanovanja vred; pe» !7ali so Jih v *eČo. Leonid Nikolaievič ie preživel mesec dni v zaporu ter priSel na piano kakor hromeč iz Siloejskega ribnika: čvrst In dobre volje.
— Ni slabo, če te malce stisnejo; fo tem se t! zahoče, da bi se Široko pre*cgntt — je pravil.
In zbada! me Je,
— No, ka'. črnovidec? Rusl?a vstala && mrtvih, n! res?
Tistikrat je obelodanil povesti: Mar-' selleza, Plat zvona. Pripovedka, kj le ne bo nikdar konec; a v vinotoku 1905 mi je čita) rokopis Kar Je bilo.
— Ali ni prevred? — sem poizvedal Odgovoril ie:
— Kar je dobro, pride vselej prerano.. Kmata nato Je odpotoval na Finsko In
je stori! prav: glupa krutost decembrovskih dogodkov b! ga bila poteptnla. Ondukaj so je sicer de'an'sk! odelefeval politike, govoril na ljudskem taboru, priobčeval v hclsinej-forikih dnevnikih jedke članke zoper politiko monarhlsfov, toda bil Je pobit In otožen, bodočnost :e motril z ma*odu§nrstjo.
V Petrograd sem dobil pismo, v katerem mi je pravi!:
__(PaKc orlh T
*—ii>
TRA-jE c
Najboljše peči sedanjosti so emajlirane
lili©-ove POČI
Glavna zaloga, prodaja In zastopstvo za Slovenija In jnint krali prt
F. P. Vidic & Komp.
trgovina stavbnega materijala Prešernova ulica    LJUBLJANA   Prešernova uli ©a
starejšo moč, veščo slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi stenografije, sprejme pod dobrimi pogoji tovarna perila Verdnik i drug v Mariboru.
BiE9BGi^SE^SiEiESQGIIS!
1852
Na ^eeji davki
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Se sitnosti.
Poskusite enkrat z llustrovanlm katalogom tvrdke H Suttner, ( metnik Henri Malra), Ljubljana
6t. 3. Ta Vam svetuie resnično dobre ure, specijalne znamke ,IKO" iz lastne tvornice v Svld, kakor tudi druge dobre Žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, nanvzno orodje, krstna in b rmsk a darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabre predmete kakor: Škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice In smotre, naziva *e in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdkl:
H. SUTTNER, (imetnik Henrl Malre), Uubfiana St. 3.
Dva prvovrstna strokovnjaka, resna, delavoljna, prima reference, iščeta delokroga event. seriozne interesente za ustanovitev tvornice kovinskega blaga, v zvezi z galvanskim zavodom, velikega in modernega stila, za plocevloaste embalažo, preftana, fitancana ter vlečena dela vseh vrst, blfučavnloe (tab1ee)9 telesna mala, leklena in kovana dela, izdelavama
v fakov itd.
Obratni flnženfr, 48 let, inozemec, izveden v najmodernejšem tehničnem izdelovalnem načinu in opremah gornjih strok (praHtk)« Dfsponent, 28 let, inozemec, bilančno izvežban knjigovodja, korespondenca nemško-slovenska, izkušen v upravljanju  materialij,  skladiščništvu in spedicijstvu,
obratnem knjigovodstvu itd. Oba izkušena v notranji organizaciji oprave tvornice, že nekaj let v Sloveniji delujoča v neodoovedani službi, se priporočata pod „ Strokovnjaka 1926" na upravo Slovenskega Naroda. 1926
Oolro Ha leier
nt turovo oljt (RohBlmotof) €-8 konj-kih sit te kapi. Naslov pri »pravi Slov. Naroda. 1*34
Potujem v Draždanc
IN LIPSKO. ter prevzamem rama naroČila. — Pojasnil« pri tvrdkl »Tri« glav«, Krekov trg 10/L 1782
Enonadstropna hiša
S TRGOVINO hi TAKOJŠNJIM STANOVANJEM V MARIBORU te radi bolerni lastnika TAKOJ PRO. DA. — Vpraia se pri Joh. Pobeachin, Magdalcnaka ulica 15, Maribor. 1714
Išče se družabnik
s kapitalom 7S.000 do 100.000 Din. a trgovsko nrakao in sodelovanjem, Z\ TRGOVSKO PODJETJE v arednjem mestu Hrvatske. — Poa**<fnr na m*i i5 vo a& Nar.« pod »Družabnik/1857«.
Dobru id 'čo večjo
gostilno ali kavarno
vzamem v najem oziroma nt račun v Sloveniji, Hrvatskem, najraje pri morju. Ponudbe pod .Veča kavcija 1912" na opravo Slov. Naroda. 1912
Proda se
družinska hiia zidana In z opeko krita z malim vrtlcem nekaj njive in malo vinograda, vodnjak, 20 korakov od plavne ceste, četrt ore od kolodvora. Cena 60.000 dinarjev. Ogleda se v Pol-čanah it. 67. 1925
Pozor, trgovci!
Radi družlnsk h razmer te proda dobro vpeliana trgovina z mešanim b'agnm v več em indu trijskem mestu S'oven Me. Potreben kapital 300.000 do 40V 00 K. Ponudbe vpos'ati pod .Bodočnost 1654* na upravo Si. Nar. 1654
Kontoristirra
izurjena strojepiska in stenografu ja za slovenski in nemški jezik ter \eš a vseh drugih pisarniških del z dobrim izpriče-valom, z nadenolemo prakso išče službe Cenjene ponudbe na upr. Slov. Namd* pod „Vestnost/1932*' 1932
Elektromotor
6—8 kt. ca Ljubljano kupi Vrhovnik. Vihovčc t 3. 19 8
Kupim Sipe
v ttobelotti 8 — 5 mm v ptoitinski ve ikoati 70X90 cm. Naslov pove oprav« Št. Naroda. 1913
Moderni hotel
dvonadstropni, z velikim prizidkom, primeren tuđi za industrijsko podietje. b i^u k lodvora na Gorenskem aa proda. Dopise  na VILKO BEK,   Hraniln čn cesta 4, Ljubljana. 1933
Halo io
z vrtom na sredini nove rudniške naselbine >e pr da. Cena 35000 Din. Do. b;a pozic ja za obrtnika. FR TOM^ŽiČ Senovo 54  pri Rajtitnburgu ob Savi
e*3B
zelo dobro vpel:ana manufakturna trgovina v
večjem mestu Slovenije, na n3|prometnel$em prostoru s 15 letno najemninsko pogod o. Promet 1922   nad   14,000000   kron.    —   Potrebni kapital
Din 500.000—.
Ponudbe pod   Izredna pr'11 tn11 na anončni zavod Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
BREMEN — NEW YORK
Hiša
Direktna sveza s prekrasnimi ameriškimi vladnimi oamlkl. Neprekoe-IJtvfl po udobnosti, enotnosti In Izborni prehrani. Hitra In varna ladja. .Georse Wasbmgton" ^America-»Presldent Roosevelf „President Hardlng*
Zahtavalta natanCnelfa polasnlla In vozni red It. 281
JNITED STATES LINES
Dr. Dralle]a
Ur
\m lila
Jači rasi las, za-mrasfnfe Izpada« aje ter sr&eafe lzs prahTa', kreni In tado^lto oživita iltrce.
Glasna zzlotgm
is -s9da d.
odi!. Jcsrl Crallo Zagreb; Palmo«1-
teva ulica brol 66.
»*•»—
•S
C-
■■ iiii,i mm *
* V.'-Ji
nova lepo 12gotovi;ena z vrtom 3 sobe, l kuhinja, klet, in hlev. Lep razgled, 5 minut   do kolodvora,   zdraven ce>kve Ravno tam se proda dobro ohranjen 8i-vtlni stroj. Naslov pove upr. S ov. Nar
Rabljene britvice
fefHete. Mem. t. db SE SPREJEMAJO V ELEKTRIČNO BRT "SENJE v dro. geriji L C. KOTAR, Wr!fova nliefa 3 n v drogeriji Anton KANC, Žlidor** s'ca ulica 1. — Zunanja naročila hitro In točno. lioe
Kupujem klavirje in pianine. |
Ponudbe z označbo cene, znamke, do'gosti klavirja ter opisom no* tranje konstrukcije (dali *e želez« na ali lesena) na: M. ĆOP, Za. «?reb, Mrazovićeva ulica broj 12, III. kat. 1562
Lokomotive tračnice
la ostale potrebščine za lav tfasfrf98ke zelezn'ee
SI H TA K. Z 0.3.
L4nbS?ana.
Miklošičeva cestalS •
;%^^M
F & S krogelni ležaji
za vozove drž. železnice, avtomobile, elektromotorje, transmisije, mlevne stroje ter druge industrijalne uporabe v vseh
razsežnostih
F & S Torpsdo pesh    vozna kiasa
1761 prodaja v velikih množinah
Henrik SftsSz S5ji^2i novi Sad
Temerinska 3. Telefon 158.
Edina zastopnika za SNS tvornice za predzl-ske krogelne leZaJa
Fichtel & Sachs, Schweinfurt
odL 11. c 1 o 18
Uu>tuina in   ti^k   »Narodno ti&karoea.
t
^533