257. številka.
Trst, v Četrtek 22. decembra 189S.
Tečaj XXIII.
„Edtaoat" izhaja 4rak rut na dan. nuum nedelj in praznikov, zjutraj in 7.večer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina xnaSa : Obe isdanji na leto . . . gld. 21-— Za Ramo večerno izdanje	„ 12•—
Za pol leta, četrt leta in na tnettec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine se uprava
Na drobno ae prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Utevilke po 4 nvč.; ponedeljnke z jutranje Številke po S nvč. Izven Trut« po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Utr. 570.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglati
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, i lomači oglasi itd. se računajo pn pogodbi.
Vsi dopisi tih j se pošil ja jo h red niši v u. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Hoknpisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npriivniAl vo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
CrednlAlvo lu tiskarna se nahajata v ulici (<arintia Stv. l'i. Cpravniftivn, «»d-pravnlAtrn in sprejemanje Inaerator
v ulici Moliti piccolo Stv. II, nadstr.
Iadajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu.
KI lil 21. Zbornimi so je odgodila do dne 2.r>. januvarja.
It i lil 21. »Agenzia Štefani« poroda iz Sudu: Princ Jurij je dane« prcdpoludnc dospel semkaj. V pristanišču so ga sprejeli admirali štirih vlastij in mnogo prebivalstva. Ladije so diile 21 pozdravnih strelov. P rine je potem nadaljeval svoje potovanje v Kandijo, kjer je bil slavnostno umeščen.
Personalije in politika.
Pri čem smo? Kako jc z našim razmerjem do vlade na jedni in do skupin na desnici na drugi strani? Tako povpraševanje je na dnevnem redu že od Bndenijevih časov sem; posehno pogosto, in neknko perijodično pa se povračn, odkar grof Thun glavari avstrijskemu ministeratvu, vzlusti pa je postalo akutno od onega trenutka, ko je gospod ministerski predsednik — prisiljen v to po logiki dogodkov v parlamentu — izjavil, tla se hoče naslanjati le na skupine, sestavljajoče sedanjo večino.
Da no živimo v takozvani »državi neverjetnosti« in da se tudi v nas razvijajo stvari —■ kakor v drugih, starih konstitueijoneluih državah po parlamentarni logiki in konstitueijoneluih zahtevah, imeli hi že v izjavi vlade, da se hoče opirati na večino, hkratu tudi odgovor na gornji vprašanji glede našega razmerja do vlade, oziroma do drugih sestavnih delov večine. Čim se hoče vlada opirati na to ali ono parlamentarno kombi-cijo, mora tudi v s p r e j o t i n a č e 1 a i z p r o-grama te poslednje. Zajedno pa se mora vsa večina identifikovati z vsemi zahtevami posamičnih nje delov, določenimi v zmislu in na podlagi tega programa. Tako zahteva parlamentarno in konsti-tucijonelno načelo. A ker pri nas — kakor že rečeno — smo pač po besedi, nikakor pa ne po duhu,
konstitueijonelna država, je ostal v permanenei nnakronizem, tla našijjrjdhnoi podpirajo vlado, da so važen d<i! fti-jififaijA mi še danes ne vemo, kako misli vladw|Pffflših zahtevah in da-li so glede teh zahtev računi jasni z vsemi skupinami večine.
Od todi prihaja, da se menjavati v našem javnem menenju slabo in dobro razpoloženje, kakor vreme v muhastem mesecu aprilu. Danes nam za-trjajo z Dunaja, da je med vlado in našimi zastopniki dosežem« popolno soglasje, ker jo grof Thun pritrdil našim postulatom ter so je vsa večina slovesno izjavila solidarno z nami. Danes je torej nebo vedro nad nami kakor ribjo oko. Jutri pa je že zopet vreme oblačno: grof Thun raje odstopi, nego da bi pritrdil nekaterim našim zahtevam in tudi ostale skupine večine no morejo pritrditi vsemu, kar zahtevamo mi. Kje je resniea ? Kdo ve? Oni, ki vedo, pa so zapeti gori do podbrndka 1
Ali je po takem naravneje stvari na svetu, nego to povpraševanje našega javnega menenja: krfko je prav za prav naše razmerje do vlade in večine? Kaktf je z našimi zahtevami? Ali dobimo enkrat mrvico pravice ? !
In ker le noče biti avtentičnega pojasnila, je zopet najnaravneja stvar na svetu, da sta jela prevladovati pesimizem in ozlovoljenost ter da pridobiva vedno več tal monenje, da morajo naši zastopniki kakim odločnim korakom provocirati odločitev, naj že pride potem, kar hoče, kajti — tako povdarjajo vsi — slabši ne m o r e prit i, nogo je bi lo do sedaj !!
Kakor narodnomu glasilu in tolmačil javnega mišljenja nam je dolžnost, tla povemo tobrezoviu-kov. Gg. zastopniki naši pa naj blagoi/.volijo vzeti na znanje.
Tu pred seboj imamo — tla ne govorimo t) raznih drugih govoricah, ki prihajajo z Dunaja
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie veati.)
It mlini pest a 21. V odprtem pismu volilcem r Požunu je bivši predsednik zbornice poslancev, Dezider pl. Szilagyi, naznanil, da jo izstopil iz liberalne strunke radi lex Tisza. Szilagvi ostro ob-aoja sedanjo politiko, ki nikakor ne bode mogla privesti tlo razvitka stvari). Akt) je baron Banffy nesposoben, naj prevzame ktlo drugi rešitev nalogo.
Budimpešta 21. (Zbornica poslancev.) Starostni predsednik je naznanil, da bode poslanec Piehler na koncu seje interpeliral radi dunajskega župana in radi Rumunije. Pred prehodom na dnevni red je minister za domobrambo z ozirom na včerajšnja izvajanja posl. Polonyi-ja prosil opo-zicijonclne govornike, naj v ta nesrečni besedni boj ne vlačijo vojne v celoti in tudi ne njenih posameznih činiteljev. Poslanci so lahko prepričani, tla bodo tlomobranei v zmislu svoje prisege vedno vršili svojo dolžnost.
V	nadaljevanju razprave o terminu za volitev predsednika je poslanec Hieronvmi obsodil obstrukeijo, kakor tudi takoimenovano lex Tisza. Poslanec Barta se je pridružil predlogu Košutovemu. Liberalec Gajarv je opravičeval isto lex Tisza in je grajal opozicijo. Na to se je prekinila seja.
Starostni predsednik je predlagal, naj vsled božičnih praznikov ne bode sej v soboto, v nedeljo in v ponedeljek. Opozioija je velikim hrupom zahtevala, naj tudi v petek in v torek ne bode sej. Glasovanje o tem bode na željo opozicije jutri.
Klin 21. Zbornica je potrdila mednarodno poštno konvencijo, podpisano dne 15. januvarja 18D7. v NVashingtonu.
Bcrolill 21. Potrja bc, da je avstro-ogerski poslanik pl. Szogveni- Mari oh v avdijenei pri uem-ikem cesarju izročil istemu lastnoročno pismo cesarja Frana Josipa.
PODLISTEK.	19
BARON IVICA
Hpisal A. ŠENOA.
Poslovenil Vefteal&vov.
V	hiši je gorela luč. Pogledal sem skozi okno. Nemalo sem se začudil. Za mizo je sedela mati, a pred njo vrč vina. Na drugi strani neki človek, a pri njem deček. Pred njima polna skleda žgancev, polna steklenica vina. Jeli, pili so silovito. »Bog jim blagoslovi jelo«, mislil sem si, »uprav se jima je odprlo grlo.« Toda čudna gosta sta bila to. Po obleki sem sodil, da nista iz našega kraja. Mož je bil jak, suh, visok, srednjih let. Lice mu je bilo ozko, nos šiljast, čelo veliko. — Lasje popolnoma ostriženi, brade in brk ni imel, ali videlo se mu je, tla mu že mesec dni ni britva videla lic. Halja mu je bila od sivega sukna, raztrgana, a okolt) vratu mu je visela platnena torbica. Dečku se je videlo na prvi pogled, da je sin onemu starejemu. Vstopila sva v sobo, jaz in Niko. Jelica je sedela pri peči in gledala neknko plaho.
»A, a!« rekla mi je mati, »pa ste srečno pri vozili seno?«
»Hvaljen Jezus in dober večer inati«, sem jo pozdravil jaz, »smo, hvala Bogu, toda nas je o tem tudi dež pral. Mogla bi me izžmeti kakor
oprano srajco, a Nikica tehta za pol centa več. In nismo se mogli povrniti pred »zdravo Marijo«. Hvala Bogu, tla smo na hribu našli streho, drugače, z Bogom naše seno !«
»Sta-li lačna in žejna?« je vprašala mati.
»Seveda sva, mati!«
»Pa skoči, Jelica, v kuhinjo in donesi kaše; vidiš, da sta lačna.«
Jelica je otišla skozi vrata. Čudna gosta sta ostala. Sladko so se mi nasmejali, držeči v roki lesene žlice; materi je bilo nekako neprijetno.
»Dober večer!« je pokimal stareji z gla *o.
»Da Bog da«, odgovoril sem mu jaz sedši za mizo.
»Vidiš«, rekla je naposled mati, »gosta nam sta prinesla slabo vreme; z Štajerskega sta, tam jim je zgorela hiša, blizu Stare Vesi, pa sta došla prosit v Hrvatsko. Ptitem ju je ujel dež, pa sta potrkala na naša vrata, da jima damo škorjioo in ne bi-li prenočila tukaj.«
»E, pa dobro«, sein rekel, »vi jejte in pijte, kakor znate, in za noč so že najde kako mestece. Iz Stare Vesi ste ?«
»Iz Stare Vesi«, je pokimal stareji z glavo, smej& se, med tem, ko je mlaji jel kopati z leseno žlico po žgaucih.
»Pogoreli«, je potrdil stareji, »čisto pogoreli.«
»Ubogi ljudje. Bog nas čuvaj take nesreče! Sedite, pa le jejte.*
Sedaj je sfel tudi stareji, pa prav pošteno praznil skledo.
»Vidiš, Ivica«, je rekla mati, »nam je treba tako težaka, mogla bi t*»roj pri nas ostati na delu. Bode nam v blagoslov, tla smo ju sprejeli.«
Da povem po vesti, meni to ni bilo prav. A Bog ve, tla v meni ni bilo srca iz kamena, in rad sem dajal siromakom. Toda pogorelea iz Stare Vesi mi nista bila prav všeč, in težko mi je bilo pristati na materino željo. Pristal sem. V nas je bilo vedno dovolj domačih težakov, pa čemu najemljati pod streho stranske, neznane ljudi? Pa Bog ve tudi, je-li sta to prava pogorelea?
Da-si me je Niko pod mizo sunil v nogo, sern rekel vendar:
»Dobro je. Dela je dosti v nas. Pa ostani ta nekoliko časa pri nas.«
»Bog Vam plačaj!« se je nasmejal stareji pogoreleo sladko ter počel široko govoriti o svoji nesreči. Kako mu je lani umrla žena, a letos udarila strela v hlev, kako jo mrva zgorela tlo pepela, a oče in sin da nista rešila druzega, nego živo glavo. Očetu je bilo irno Jarnej, a sinit Ilok. Dečko je bil suh kakor lačno leto, ali prilična glava, a oče, da-si zrel človek, bil je koščen in žilav, in osobito okreten.
(Pride še.)
»loli in ki pobijnja jedna drugo — dva drastična i/.glo<la v ilustracijo nejasnosti, v kateri tavamo.
»Slovenski Narod« jo priobčil proti par dnevi uvtnlen članek, v katerem je i/vaja!, sklieujć sena vesti po raznih listih, «1 a slovenski in hrvatski poslane i ne morejo dospe i da !) i xe <1 r u g e stranke zavzele za njihove težnje, da drugi klubi odklanjajo intervencijo ti a vladi, ker hrvatske in slo-v e n h k e z a h t e v e niso k u l t u r e 1 n e, a m p a k se večinoma nanašajo na personalijet
To sporočilo je moralo naravnost konsterni-rati vsakogar izmed nas, ki ve, kaj pomenjajo v nas personali je, ki ve, da ves dosedanji toli nasprotni nam zistem sloni pmv na osebah, na visokih in nizkih klinih birokracije, in da te žalostne razmere padejo le tedaj, ako pridejo — druge osebe! ('e nam torej grof Thim in skupine na desni nočejo pomagati prav v tem pogledu, mora prevladati uverjenje, da za nas stoje stvari — obujmo.
Kakov kontrast med tem pesimističnim sporočilom in drugim, ki nam je na mislih in ki je Čitamo v ravnokar došlem nam spljetskem ...Jedinstvu !» Tu čitamo brzojavko z Dunaja :
»Med vlado In našo »Zvezo« Je doseženo popolno sporazum ljenje, kor Je grof Tlitin podal takih pojasnil, da Je »Zvezi« ugodil popolnoma. »Zveza« se Je uverila zopet, daje njeni položaj skozi in skozi prirejen primerno potrebam naroda in da donese koristnega sadil«.
Med tema dvema izgledoma je protislovje tako kričeče, da ne treba zgubljati besed v označenje tega protislovja.
No, verujmo za danes »Jedinstvu« ! Ali če je že resnično, kar poroča spljetski list, potem mislimo, da sti večina in vlada pritrdili našim zahtevam tudi gledč personalij !!! To nam je conditio sine qua non ! Menda ga ni človeka med Slovenci, ki ne bi pritrdil temu, kako se v nas določila zakona in tudi morebitne dobre intencije vlade razbijajo ob zlohotnosti — oseb. Čim pa se vkorenini zlo v osebah, treba je je izruvati — v osebah. To je prebita resnica. Vendar hočemo poseči na velik kup žalostnih skušenj svojih ter potegniti iz njega jeden prav kričeč izgled izza dobe ravnateljstvo-vanja dvornega svetnika Pokornega.
Predno imenujejo koga uradnikom, vprašajo poprej policijo o vedenju dotičnika. Tako se je zgodilo tudi z neko znano osebo. — Obveščenje o politični konduiti dotičnika je bilo tako, da ga niso mogli imenovati uradnikom. O drugem razpisu je dotičnik prosil zopet in — imenovanje bil! Da pa to imenovanje ni padlo preveč v oči, poslali so ga na deželo, kjer pa je ostal le par mesecev, kajti mudilo se jim je grozno, da so ga prestavili zopet v Trst! — V Trstu se je spri z nekim visim uradnikom. Da-si je bil dotičnik znan povsod po svojem nestrpnem značaju, veste kedo je bi! kaznovan v tem slučaju ? ! — Nobeden! A za nekoliko mesecev kasneje dobil je dotični viši uradnik dekret, s katerim je bil glede na značaj ponižan za jedno stopinjo.
Mi no trdirrio, ali govorilo se je med uradniki samimi, da so onega višega uradnika ponižali le radi omenjenega spora s tistim nižim uradnikom
—	ljubljencem.
Kakor mi poznamo razmere, reči moramo, da se ta slučaj prav lepo vjema z vsemi onimi drugimi, o katerih Čivkajo vrabci na strehi, in ki pričajo, da sta se slavofobom cedila mana in med za
—	dobo ravnatelja Pokornega.
Ta dogodek je jako poučen. Cesa je pričakovati Slovencem od uradnika, čegar politiško mišljenje je tako prononsiiano v nasprotnem nam zmislu ?! Cesa nam je pričakovati, ako pomislimo, da taki uradniki niso redko sejani v uradniški hierarhiji ? In Česa nam je pričakovati, ako na važnih mestih sede možje, ki favorizujejo tako uradnike?! Ob takih uradnikih so iluzorne vse miniaterske obljube in naredbe. Tu morejo pomagati le spremembe oseb na važnih mestih!
Ali povdariti treba še nekaj. Nedavno že smo bili prišli v navskrižje z nekaterimi slovenskimi glasili, ker smo trdili, da vseh koreni k zla ni smeti iskati le na lokalnih oblastih, ampak tudi više gori. Pravičnost raznih naših zahtev je jasna kakor solnce, a žarki te pravico ne morejo prodreti oblakov ne dobrohotnosti raznih referentov — gori na Dunaju. Mi bi lahko navajali kričečih izgledov, a nočemo, ker bi bilo morda nevarno. Zato pravimo le,
da /n nas ne bode bolje, dokler ne bode m o imeli tudi visoko gori takih ljudi j, ki nam niso nasprotni že a priori.
Važnost personalij v naši slovenski politiki je torej evidentna!
DOPISI.
Is Kranjskegore nam pišejo dne 20. decembra 181)8.: V petek 1(5. t. m. vršila se je pri naš slavnost, kakoršna se do sedaj gotovo še ni nikoli. Proslavili smo namreč na dostojen način zasluge našega vrlega župana, g. Frana Budineka, za katere je bil isti odlikovan zlatim križcem za zasluge od Njegovega Veličanstva cesarja. Omeniti moram, tla so se, poleg običajnih govorov, vrstile tudi jako laskave napitnine v čast in proslavo našega spoštovanega g. župana, kakor zasluži on po vsej pravici. Tem povodom je bila zvečer bakljada, ki so jo priredili g. županu gasilci pod vodstvom podnačelnika g. Antona Slavca, (načelnik je imenovani g. župan sam), ter so se istim pridružili tudi stari veterani iz Kranjskegore in sosednjega Podkorena, kateri so jako povzdignili slavnost svojo navzočnostjo. Med zadnjimi naj omenim veter« nee: Janeza in Jožeta Omana iz bitke 1. 1848., Matija Klannpfererjn in Janeza Podlipnika iz bitke 1. 1859. — vsi iz Podkorena; dalje Jožefa Jakelja iz bitke 1859. ter Janeza Jakelja in Franceta Tar-raaua iz bitko 1. 18fi(5,, vsi iz Kranjskegore in še več drugih.
Ves večer nam je naznanjal to izredno slavnost strel topičev, katerega nam je preskrbel vete-ranee g. Jožef Jakelj iz Kranjukegorc.
S tem odlikovanjem in s to stavnostjo pa je zadobil naš g. župan F. Budi nek tudi zadoščenje za neopravičena in podla obrekovanja od strani njegovih nasprotnikov.
Politični pregled.
V Trstu, dne 22, decembra.
Da bi le bilo rea!! V »Jedinstvu« čitamo nastopno brzojavko: »Potrjuje Be vest odstopu nemškega ministra Kellorja, Nemški cesar ne odo-bruje njegovo politiko proti Slovanom v Nemčiji in proganjanja avstrijskih slovanskih podanikov. Energija grofa T h u n a t r i u ni f u j e!«
Kakor novinarski kronisti smo morali zabeležiti to vest, pričakujč od nadaljnjih dogodkov, da jo potrde ali ne. No, soditi je vendar-lc, da energična beseda grofa Thuna — oh, kako redke so v Avstriji energične besede, kadar govorimo z ljubimi pruskimi sosedi! — ni ostala brez utiša na visoke kroge v Nemčiji!! Saj se trdovratno vzdržuje vest, da se je pismo, ki je je nemški cesar te dni doposlal našemu cesarju, bavilo s predmetom, na kateri sta se nanašala interpelacija poslancev Javorskcga in Engela ter Thunov odgovor na to interpelacijo. Seveda so ugibanja o vsebini tega pisma jako različna. Dočim trde jedni, da je grofu Thunu stališče omajano vsled pritiska iz Nemčije, trdi gori navedena brzojavka, da je Thun dosegel popoln vspeh nad nemškimi voditelji politike brezobzirnega proganjanja. Kakor Avstrijci bi morali le želeti najiskreueje, da se potrdi ta poslednja verzija. In to ne le radi tega, ker so proga njen i Slovani, ampak, ker bi se po takem vspehu morda smeli nadejati, da se v naše državnike povrne nekoliko samozavesti tudi tedaj, kadar govore z Nemčijo in da se omaja nesrečna fiksna ideja, da moramo radi tro-zveze žrtvovati tudi življenske koristi lastne države in njenih podanikov, ter ukrepati vse tako, kakor bodejo drugi, ako se ti drugi slučajno Nemci ali pa — Italijani! Naši državniki se morajo enkrat postaviti na stališče — da ponovimo misel, povedano že te dni —, da vnanja politika ne sme biti smoter sam za-se, ampak le sredstvo za varnost države. Konečni smoter vsaki državi mora bili vendar-le: notranja zadovoljnost in blagostanje !
Ker pa že govorimo o tem, hočemo v označenje pruskih oblastnežev navesti nastopno. Potem se ne bodemo čudili proganjanju avstrijskih Slovanov v Prusiji. Vzgojevatelju pruskih prinčev, konservativnemu profesorju Delbriicku, bivšemu zaupniku cesarjevemu, o čegar čistem pruskem pa-' trijotizmu ne more dvomiti nikdo, torej jako
ugledni osebi, so vrgli sedaj politiški proces na vrat prav radi aftre izganjanja Dancev in Poljakov. Delbriiek je rekel le, da so taka izganjanja »vnebo vpijoča« ter je dal čast resnici, rekši, da Prusija postopa z Danci po — tiranski!!
Proti takim nasilnikom treba energije, da sc varujejo naši lastni podaniki pred njih nasilstvi. Sleherni svobodo- in pravieoljub mora le želeti, da bi bilo res, da je v tej a f 6 r i grof T h u n zmag o v a 1 e c !
Samosvoja bodi! Ne dolgo temu smo bili povdarjali na tem mestu misel, da je bila nesreča, ki nas je zadela leta 186G., sicer grozna, ali da one žrtve na krvi niso ostale brez blagodejnega sadu. A ta sad je: <1 a se je Avstrija povrnila sama sebi i it ti a more živeti s e h i in s v o j i m narodom!!
Ta misel naša se je potrdila ravnokar od strani, od katere ne bi bili pričakovali kaj tacega. Madjari so smatrali dosedaj kakor pogoj za svojo pozicijo: gospodstvo nemškega življa v Avstriji in pa zvezo države z Nemčijo!! V tem zmislu so Madjari vedno podpirali politiko germanizacije in centralizacije v Avstriji. Tega se je spomnil te dni tudi predsednik nemške ljudske stranke, poslanec Steinwender, ter je rotil Madjare, naj osvežijo ale-janco z Nemci, ki je dokaj ovenela vsled ohstruk-eije nemške opozicije proti rošenju nagodbe z Oger-sko. Ali slabo je naletel. Važno glasilo vladne stranke ogerske, »Pester TJovd«, je na uljuđen ali jasen način nemškemu suplikantu postavil — stol pred vrata! »Pester Lloyd« je podal nemškemu poslancu in profesorju lepega pouka, kako da avstrijski Nemci ne umejo znamenj časa in srčnih udarcev nove dobe. Stara politika hujskanja naroda proti narodu da mora nehati; Neinci se morajo sporazumeti s Slovani in pomagati na snovanju nove, svobodne, ustavne Avstrije, z a v a r o v a n e po spravi med narodi!
Avstrija se mora razviti po svoji osobitosti, po svoji nravi. Ovira takemu razvoju pa je bila ta, da si je Avstrija prisvajala neko n e in š k o i n italijansko misijo, kateri dve nalogi pa sti v 1. 18G6 odpadli h kratil in definitivno.
Tako je! To je isto, kar smo rekli mi: po krvavih dogodkih v letu 18(56 je Avstrija povr-nena sama sebi; ona nima več nobene ni nemške ni italijanske naloge, ona mora skrbeti le za svoje narode!! Naloga, ki jo mora izvršiti v blagor svojim narodom, je torej jedina ta, da jim zagotovi svoboden kulturni, politiški in gospodarski razvoj! Mi bi le želeli, da na Ogerskem v obče prodre to spoznanje in da bi tudi oni v oni drugi polovici jeli praktično izvajati nasvete in pouke, ki so jdi dali ravnokar nemškemu profesorju in poslancu!
Za Kreto je včerajšnji dan zgodovinske važnosti: včeraj je dospel v Kanejo novi »generalni komisar«, princ Jurij Grški. Spremili so ga tjakaj admirali 4 vlasti.
Kaneja jc bila v zastavah in nakitju, darovala se je služba božja in bil je slavnostni banket — eutuzijazem neopisen, kakor se glasi opazka v brzojavuem poročilu. Verujemo! Saj seje nadejati, tla je s tem zaključena dolga žalostna perijoda nesrečnega otoka, doba klanja! Pa tudi Grška ima vzroka za veselje, ker se je znatno približala uresničenju prisrčne želje: združenju Krete z materjo-zemljo! Kajti, naj le govor diplomatov potajuje, kar hoče, stvar je vendar taka, da za generalnim »komisarstvom« prinea Jurija pride generalno »gu-vernerstvo« in potem — zjedinjenje z Grško!! Zato so veselimo tega tudi mi, ker vidimo v tem dogodku triumf nacijonalne ideje! A veseliti se moreta tudi človečanstvo in evropska kultura, ker je ta dogodek nadaljnja etapa na poti — do zru-šenja obstanka turškemu barbarstvu v Evropi.
Domače vesti.
Perelifc proprio Gorlzla?! Zakaj je bil shod slovenskih županov, na katerem se je sklenil oni osoljeni protest proti žaljenju slov. zastave, ravno v Gorici?! Tem vprašanjem se muči »Picoeolo«. Zakaj ravno v Gorici, ki je vendar italijansko mesto?! Zakaj? Mi hočemo biti tako dobri, da v zaželjeno pojasnilo podamo »Piecolu« nekoliko svojih vprašanj: Zakaj se vse gospodarsko in kup-čijsko plovenje v tleželi, od katerega se redi vsa
(»oriea inclusive vw »Piecoloveec, steka ravno v Gorici?! Zakaj so ravna v Gorici tisti tržni dnevi, oh katerih furlanski trgovci molzejo slovenske kupovalee?! Zakaj ne protestujejo furlanski trgovci proti temu, da hodijo slovenski kupovalei ravno v Gorico! Zakaj sta ravno v Gorici okrajno glavarstvo in okroino sodišče ? !
Veste zakaj? Zato, ker je Gorica glavno mesto delete!! In ker je ta dežela po večini slovenska, ima slovenski živelj vso pravico, da se čuti tam doma in da je tam središče njegovemu gospodarskemu, kulturnemu in narodnemu stremljenju !!
Vam-li zadošča ta odgovor?!
Radovedni smo. Danes je imel občinski zastop v Pulju sejo, na katere dnevnem redu je bil protest proti osnovi hrvatskega gimnazija v Pazinu. Ker vemo, da je v tem občinskem za-stopu tudi členov c. in kr. vojne mornarniee, smo radovedni prav zares, kako so se vedli ti gospodje ?!
Rude« sneg! Pišejo nam: Minolo nedeljo je padal v Trstu prvi — sneg! Čudno je sieer, da je bil ta sneg rudeč, še bolj čudno pa je to, da je padal samo na jed nem mestu, določenem v to, in le na — »rudeče« ljudi! Oprostite, gospod urednik, da Vam nisem poročal že prej, kar sem videl osebno, toda — bil sem nekoliko bolan!
Bilo je dne 18. t. m. opol ud ne, ko sem hitel pogledat, kako se shajajo naši »rudeči« italianis-simi (?!) alla Kaškovitf, Novak in tovariši na »slovesen« protest proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu! Ze med tednom so me povpraševali naši fantje: »Pojdemo ali ne pojdemo?« na kar sem jim odgovarjal vsem, da je bolje, ako jih pustimo, naj rigajo itd.
Nemalo sem se pa začudil, ko sem, prišedši v »Politeama«, opazil, da je tam že cele stotine naših in da prihajajo še vedno.
Demonstracija je bila taka, da sem jaz, ki sem vendar videl že marsikaj, kar osupnil! Prvo ploskanje je bilo občno, izvzemši nas Slovence, ki smo !c opazovali. Ko je pa začelo žvižganje in letanje »rudečega snega« (!!) v podobi blazin, tedaj so začeli ploskati tudi Slovenci. Jaz sem bil na drugi galeriji. Gori jo bilo tudi več irredentovecv, ki so pa zbežali hitro, ko so videli, kaka sapa piha! Bcnussi je zvonil in mahal rokami, toda to je bilo šele olje v ogenj, kajti z galerije so začeli metati kose stolov in razbijati pozlačene svečnike, tako, da je bilo kakor o kakem velikem potresu! Iz pritličja se je zaslišalo »evviva 1'Austria«, kar so ponavljali na galeriji, a poleg tega se je pela delavska himna, tako mogočno, da bi ne bilo slišati niti groma z neba!
Rudečkarji so začeli groziti, da pojdejo na galerije, toda nikčc jim ni verjel. Ker predobro jih poznamo in vemo{!), da ne znajo druzega nego
—	vpiti! Jaz sem šel med zadnjimi doli z galerije in sem prišel baš, ko jo policija tirala rudečkarje iz pritličja, toda nikdo mi ni rekel niti žal besede! Žalostno so gledali pred-se ter so mislili gotovo na — »tempi Jpassati«, na oue prošle čase, ko so bili vsegamogočni v zatiraniu vsega, kar ni bilo žnjimi.
Na acquedottu so peli, (kakor tudi v gledališču) »Nella patria de llossetti«, toda kaj je bila ta tolažba proti žalosti, ki so jo občutili v srcih
—	ako sploh še imajo srca?!
Mi smo se jim smijali, vedoči, da jih s tem najbolj jezimo! »Fora i ščavi!« se je Često slišalo, ali ne od takozvanih »gospodičev«, ampak isti so imeli »svojo« umazano druhal, ki je naročena — in gotovo tudi plačana — opravljala ta posel. Sneg je pa bil to, gospod urednik! Cilindri so se kar šibili pod njim in rudečkarji so bežali za oder, od koder so lukali skozi luknjice, boječi se, da jim je že prišel »črni petek«, katerega pa še ni bilo, ki pa jim pride prav gotovo, ako je še kaj pravice na svetu !!
P o r o č e v a 1 e e.
Čujte, čujte! Pišejo nam: Čujte, čujte, kako se sedaj Lahi tolažijo, da bi si izbrisali iz spomina dan 18. decembra. Med drugim pravijo, da so prišli sami »masealzoni« na galerijo na njihov javni shod. Dalje pravijo, da je računilo vodstvo gledališča »Kolu« 50 gld. več, nego vsem drugim in jim je dalo gledališče le s pogojem, da ne smejo prilepljati plakatov. 50 gld. več da računajo Slo-
vencem radi tega, ker morajo gledališče dezinficirati, ko so Slovenci odšli iz njega.
No, no, le ne tako širokoustno! Mi tržaški Slovenci se borimo za pravice, ta jednakopravne »t, mi hočemo pomagati revežem, ki ne morejo priti do Človeških pravic. Kam pa je vaša laška stranka spravila ljudstvo?! Poglejte le v staro mesto! Vi zatirate uboge, a mi jih ljubimo, mi jih pomibt-jemo in hočemo jim pomagati. Ako pa smo mi tržaški S h »ve ne i taki reveži, če smo tak narod, da treba za nami dezinficirati, tedaj je to le \aša krivda, ker nam niste hoteli privoščiti kruha, temveč ste rajše pošiljali v Italijo. Sieer pa si vsakdo lahko naredi sodbo o tem, kdo je bolj potreben, da se dezinficira za njim. To bo vedel oni, ki je bil kodaj v kaki bogati židovski družini. Ta se prepriča, da je najrevnejša slovenska hiša bolj čista, nego marsikatera bogata židovska; ta se prav lahko prepriča, da je sploh ni slovenske družine, kjer bi bil tak smrad, kakor je po židovskih hišah.
Da-si sem znan z mnogimi in mnogimi Slovenci, ne poznam prav nobenega, ki bi skrival »mrad svojega telesa s kakim parfumom, a poznam mnogo in mnogo Lahov, ki delajo to.
Nekdaj so nas tržaški namestniki poniževali in nas pitali z naslovom »narod brez fraka«, a taki namestniki so šli rakom žvižgat.
Sedaj nas pitajo neodrešenci z »muso di cal-zolaio, sangue di pešce, viso salvatieo, da treba za nami dezinficirati« itd. itd. — a to vse so le znamenja, da se bliža trenotek obračuna. In priti mora !
Iiuendau ruskega carja, dne 18. t. m., se je v Pulju praznoval slovesno. Vse vojne ladije so razobesile ruske zastave. Opoludno je pristaniščna stražna ladija »Cesar Maks« dala 21 pozdravnih strelov. Zvečer o solnčncm zahodu so si ladij e zopet snele praznične zastave, lluska vojna ladija »Imperator Aleksander II.« je zopet popravljena in odpluje najbrže pred koncem tega meseca v kre-čanska vodovja.
Tukajšnji grški konsulat je bil sinoči razsvetljen. Ta znak radostni utegne biti v zvezi z dejstvom, da je princ Jurij Grški prevzel upravo na Kreti.
V nedeljo! »Picoolo« naznanja, da napovedani obnovljeni protestni shod progressovccv proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu ne bode v ponedeljek, kakor je bilo objavljeno, ampak že v nedeljo opoludne. O načinu sklicanja ne pripoveduje »Piocolo« ničesar, zbok česar ne vemo, bode-li shod javen ali se bodo izdajala vabila.
Soeljnlno demokratična /veza bode imela jutri zvečer javen shod v dvorani Mallv. — Na dnevnem redu bode: a) razprava o razmerju socijalno demokratiške stranke do drugih strank in b) eventuvalni predlogi k tonu predmetu. Začetek ob 8. uri.
Odbor kmetijske družbe /a Trst In okolico h-»do iinel svojo redno sejo in sicer zadnjo v tem letu, v petek dne 23. t. m. ob JI. uri popo-ludne v družbenem uradu, ulica Geppa štv. 14, I. nadstr.
Jednakopravnost. Ta teden delali so izpit na tukajšnjem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu trije ekspeditorji, jeden Slovenec in dva Laha. Laha sta bila izprašana v italijanščini, a Slovenec — v nemščini. To je jednakopravnost! Ako loče biti Slovenec sposoben za službo ekspeditorja, naučiti se mora najprej nemščin«, potem šele pristopiti k izpitu. Lahu pa tega ni potreba, dosti mu je, če zna laško. Mi sicer ne zavidamo Lahov na tem, ker smo prepričani, da tudi v resnici ne rabijo nemščine. A od Slovenca se zahteva znanje nemščine. Tu se nam silita dva vzroka: Ali mora Slovenec znati nemški, da posluje s strankami v nemškem jeziku ali s predpostavljenim vodstvom? Da pri nas ne rabi nikdar nemškega jezika s strankami, umevno je samo ob sebi. ttabi ga torej z vodstvom ! — Da, vodstvo zahteva od njega znanje nemščine, ker ono ne pozna, noče poznati ali sploh noče ničesar slišati o slovenščini. Ako je torej s slovenščino tako, zakaj pa ne zahtevate tega tudi od Lahov ? Zakaj zadošča vodstvu znanje jedino le laščine? O tem naj vsak premišlja in videl bode, kaka je jednakopravnost na pošti v Trstu.	Po »Slovencu«.
»Silvestrov večer« priredita letos ukupno »Tržaški Sokol« in pevsko društvo »Kolo«, in si-
cer v red u tn i dvorani gledališča »Rossetti«. Določil se je velezanimiv vspored.
* Delavski prijatelj«, list za slovenske delavce, izhajajoči v Gorici, bode izhajal tudi v prihodnjem letu. Torej ni res, da preneha, kakor smo bili posneli iz njega samega.
Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje Živine na Opčinah in sicer za kraje Opčine, Trebče, Hane in Ferlugi bode dne 26. t. m. na dan sv. Štefana popoludne ob .'l in pol uri, v prostorih gosp. dež. poslanca Ivana Goriiij.a na Opčinah.
Dnevni red: 1. Nagovor začasnega predsednika. 2. Tolmačenje pravil. 3. Vpisavanjc udov. 4. Volitev odbora: a) naČelstvo in odbornike, 1») oglednike, c) nadzorstvo.
Na ta shod naj prav gotovo pridejo vsi oni posestniki iz imenovanih krajev, ki imajo namen pristopiti k tej zavarovalnici, kajti na tem shodu bode zavarovalnica definitivno ustanovljena in prične svoje poslovanje 1. januvarija 1809.
Plačilo — po glavi. Kmetu M. Pahorju iz St. Janža na Dolenjskem je pred kratkim skrivoma pobegnila njegova 18-letna hči Mieika, Odšla je z nekim mladim čevljarjem v Dobe pri Kostanjevici. Ko je izvedel oče, kam je odšla hči, jo najel voznika J. Kosa in oba sta se dne 10. t. m. odpeljala v Skocijan. Od tukaj pa nista znala ceste naprej in najela sta nekega F. Povšeta, da jima je kazal cesto. Obljubila sta mu, da že dobi dobro plačilo. Prišedši v Dobe so vsi trije kmalo našli dotično hišo, kjer je bila Paherjeva hči, katero so šiloma vzeli seboj. Na potu nazaj se je Kos obrnil hipoma in je v vzadju vozu sedečega kažipota vda ril s steklenico po glavi, "tako, da je poslednji nezavesten padel na tla. Na to je Kos pognal konje in vsi so se odpeljali naprej, pustivši na tleh ležečega Povšeta. Ta se je zavedel šc-le čez nekaj časa in se je le z veliko težavo povrnil nazaj domov.
Izpred deželnega sodišča, Bivši občinski redar v Nabrežini M, F. je dobil včeraj 10 mesecev ječe, ker je na razpravi radi izgredov v Nabrežini drugače izpovedal, nego v preiskavi.
20letni Anton Veljak iz okraja huzetskega je dobil 7 mesecev ječe, radi tatvine. Ukradel jo uro vredno 7 gld.; dobil je toliko kazni, ker je bil že enkrat kaznovan radi tatvine.
Težko ranjen. Včeraj proti 0. uri zvečer so v Via Torrente blizo gledališča Armonia našli na tleh ležati, nekega moža, ki je imel na hrbtu pet ran, prizadetih mu z nožem, vrhu teh je imel dve rani na glavi. Ko se mu jo dala prva pomoč, so ga prevedli v bolnico. Ranjenec je povedal, da sc piše Fran Kerrael, da mu je 20-let in da je po stanu dninar ter da stanuje v Via del molim* a vapore. Več se od njega ni moglo izvedeti, ker je bil popolnoma pijan.
Zgorela otroka. Na Petrovem vrhu pri Smihelu v novomeškem okraju je dne 10. t. in. v hiši Janeza Vovka nastal ogenj, ki je uničil poslopje, pohištvo ter vse pridelke. Zanetila sta po-sestnikova otroka, ki sta se igrala sč žvcplcnkami, a ostala sta tudi sama v ognju. Koliko nesreč se dogaja s temi nesrečnimi žvcplcnkami! S ta riši, pazite ria otroke in — na žveplcnke!
Loterijske številke, izžrebano dno 21. t. m.: Praga	22 84 65 8K 51
Lvov	4(5 38 80 30 10
Koledar.
Dane* v četrtek 22. decembra: Demetrij in Honorat, inue. Jutri v petek 2.'t. decembru: Viktorija, dev.; Nikolaj.
8oliieni:	Lunin:
Izhod ob H. uri 12 inin.	Izhod ob 12. uri 12 min.
Zahod „ 3. „ 4(1 „	Zahod „ 2. „ 32 „
Ta je 52. teden. Danes je	.'}.rjr>. dan tega leta, imamo torej Se 10 dni.
„Cvijeće i trnje".
(Z vrše tek.)
Vsebina drugega dela je po večini erotična, značilno pa je to, da devojka zahteva od ljubljenca :
Al hrabar budi junak, Ne budi samo čovjek !
Ker pesnik gorko ljubi lepo a nesrečno domovino, z nevoljo in žalostjo opazuje neugodne pojave v javnem narodnem življenju ; neugodno ga dirne, da slavni pesnik slovanski »s jadnom djecom švahski zboriš« (iVelikanu u carskom gradu« ;
primeri: »Liep« ostavina«}, da je toliko prepira med Slovani:
A Sloveni niti došli ne Hi, Jer l>i putem pravdati se stali. (»Daje meni carem biti);
da Slovan ni spoštovan :
»Svijet mi ga, jao, podlo psuje«. (»N a Se t u ge«.)
Rodoljubni pesnik, tužno stanje Slovanov bi-atrim okom opazujoči, vidi :
»Al smo sami više krivi, sami 1 ti vodje naši medju nami«. (Naše tuge«.)
Slovani radi ob prilikah narodnih sveeanostij povdarjajo, da hote kri prolivati za narodno reč; pesnik pa meni, da je bolje delati
»Živjet, hrajne, više vriedi Za svoj mili, dragi dom«. (»Dulee et decorum«.)
»Žiti njojzi bješe, žit, Hi majci, otcu svom 11 junaku ljubljenom, Ne u crno sve ih sviti«. (»lT r a d u li o v a«.)
Zd rav in krepek realizem nam proseva iz takih izjav pesnikovih. Kljubu vsem neugodnim pojavom v našem žitju pesnik ni izgubil nade na boljšo prihodnost, kajti:
»Izpod neba još je svetosti, Na svijetu još je vernosti, Izmed ljudi još je ljubavi«.
S temi tolažilnimi besedami zavrsuje svojo zadnjo pesem.
Dr. Lukež se je mnogo bavil z narodnim pesništvom in je pisal o tem predmetu tudi v več letnikih »Slovanskega Sveta« in tam objavljal »Bisere in alemove« ter temeljito ocenil K. Groberja nemško knjigo »Dcr Kouigssohn Marko« (prevod narodne epske pesmi srbske.)
Nekateri krasnoslovci so tega menenja, da domoljubje sploh ne more biti predmetom lirskiin umotvorom. To bo morda veljulo za ono dobo, ko se za narodno jedtiakopravnost ne bode trebalo več bojevati, - če pride kedaj taka doba!
Jezik je blagoglasen, dikcija odbrana. V četrtem delu bi bile lahko izostale: »Pijanica« ter »Muha i buha«.
Lično knjižico priporočamo našim bravoem s polnim prepričanjem.	, Dr. Gl.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Praga 22. Nemški listi zatrjajo, da vlada ne dopošlje deželnemu zboru češkemu nikake izjave glede državnega prava, kakor jo zahtevajo Cehi.
Dunaj 22. »VViener Ztg.< objavlja, da se je odpravila blokada Krete, izvzemši za orožje in Btreljivo.
Dunaj 22. Nemci pripravljajo energične proteste proti temu, da bi država vsprejela poljski gimnazij v Opavi v svojo oskrb. (Prav tako kakor pri nas. So pač povsod jednaki ti takoimenovani »kulturonosci«. Nikjer ne privoščajo kulturnih sredstev onim, ki so bili zanemarjeni dosedaj, a potem jih vendar zmerjajo, da so barbari, nepri-stopni — kulturi! To je pač že skrajno hinavstvo. — Op. ured.)
WaNhingtoii 22. Amerikanski vrhni poveljnik v Manili je dobil instrukcij, katerih pa ne sme odpreti, dokler ne pride na določeno mu mesto. Govori se, da general Otis poda prebivalstvu zagotovilo, da bodo /jedinjene države izvrševale vojaško kontrolo v zmislu miru in prijateljstva ; državljanske pravice in privilegiji ostanejo, vsi sposobni civilni uradniki ostanejo kolikor le možno na svojih mestih in pravosodstvo se bode izvrševalo nepristransko.
Ministerstvo je sklenilo, da odpusti izpod zastave 50.000 dobrovoljcev.
Kaneja 22. V razglasu, prilepljenem na zidovih mesta, izraža princ Jurij nado, da bode mirovno delo imelo svoj vspeh, ako se bodo izvajale njegove naredbe. On hoče vso svojo možnost zastavljati v to, da-si si ne prikriva težav, ki se mu bodo postavljale na pot. Zvečer se je prine vozil po mestu in ljudstvo mu je prirejalo velike ovacije. Mesto je bilo razsvetljeno.
Ulice, v katerih bivajo Turki, so bile zaprte.
Najnoveja trgovinska yest.
Xew-Y«rk 22. novembra, (Izv. brzojav.) Pšenica sa december 74,7* za maj 75 za mare 72'/* Koruza za december 41,»/„ za maj 413/„. Mast 535.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, r zun v drugih navedenih t«»hnkarnah, tudi
najužnem kolodvoru.
Pomladansko adravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisočernl cvet" (MlIleHorl).
( inti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim »lučajem, če peče v želodcu, kakor proti nlahemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" y TRSTU, Telili trg.
Tudi za 66 nvč. v markah dopoSlje se franko.
Svoji k svojim!
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl
novo trgovino na drobno In debelo z jesihom in finim oljem
ter vsakovrstnega
kolonijalnega blaga
v ulici Poste Nuove štev. 3
(hiAa Hrunner.)
Josip Stari.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-Jemalce, /.imale In peresuic, ogledal ia Železnih blagajn, po cenah, da se ni bati koukm-ciice.

Zaloga
vina.
Podpisani naznanja slovenskemu občinstvu, da ima svojo zalogo pristnih dalmatinskih vin v Antlrona San Lo-renzo (zadaj za magistratom).
Cena 34 in 36 novč. liter.
Razprodaja v vsa kej množini od 5 litrov naprej; na zahtevanje se pošilja tudi na deželo.
Pristnost vina se garantira. Naroche se vsprejamajo v ulici del Pane it. 1.
(ubod tudi Via Malcanton *t. ti).
Jurij Losić.
Xa zahtevanje cenik in prospekt.
Prva tržaika tovarna
aparatov za napravlianje mina acetilena
tvrdke ROCCO * C. v
ullei Sanitt •«. ».
Autorizirani instalaterji plina, vode In plina acetilen.
Aparat na acetilen ou Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjen -ne eksplodira, vspre-jet od različnih za varovalnih druStev Vsprejemajo se vsakovrstne Kompletne naprave za hiSe, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji
Velika zaloga
imjlioljega
apnenega kisleca,
katerega kilogram ilaje 300 litr. plina.
Velik izbor
»v e tiln i o
in prlpmlkoT
za razsvetljavo.
SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC,
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mcstecn).
Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov.
Zaloga	Delavnica
ulici tiliiiltil Siv. l>.	V ulici S. Giorgio
„THE GHESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. deeemhra 1897...........Kron 159.99?,579*—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 181)7..... » 38.833,375*—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 343.8(>0,0<>7*_
V letu 18i>7. izdanih 74158 polic za glavnico od....... » <17.831,351*91
Prospekti, ceniki in v ol»5e vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na piBmeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
IV* Glavno zastopstvo v Trstu.	,
Via del Teatro Stv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
M" Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. "^f
Carl Greinitz Neffen,
Na Coi'kii Ste v. 38.	podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
SJ^F" predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vae tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranidč,
peči in štedilna ognjišča,
kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne ineMe in pred o pjeni varne blatne,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.