V Ljubljani, sreda, 11. fsnuarfa 1922, Leto II. mir ' I ul IWM' .. ■omam Štev. 8. Izhaja vsak delavnik popove CENE PO POŠTI: “ celo leto K 240-— M pol leta K 120 — V upravi stane mesečno K 18 *— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna Številka stane K 1*40 ovic Uredništvo in irpr.mištvs s Kopitarni vliti štev. 5 — telefon oredništve štev 50 — telefon s=s uprstmiši*# štev. 528 = CENE PO POŠTI: za četrt leta K 60‘— za en mesec K 20‘— w S^iroisti. »Naprej« je ob priliki znanih dogori-Kov \r šibenilm izrazil mnenje, da so jih fivi šovinisti na eni in drugi strani, na Pijanski in jugoslovanski. »Slovenski Naliv. ^as^° nacionalizma, imperializma in ocralizma, se je zaradi tega močno raz- • Kljub temu ima seveda »Naprej« P°Polnoma prav. Čudno, da ni »Narod« še l?? napadel, ki smo že preje povedali isto *&kor »Naprej«. Jugoslovanski šovinizem se v obliki gjjfndne samozavesti« in še drugih ne-da gesel zagovar ja navadno s tem, ro ^ narodi tudi šovinistični, ozi- ®a da so še veliko bolj, prav posebno pa Lahi. ^ ,Treba je povedati čisto in golo resnico, j ®e noben italjanski revež, kmet ali de-Srin ,C’ ni odobraval osvajalne politike go-®.a^andre, Orlanda, Nittija ali sploh ]et .ustih, ki so nevtraliteto Italije 1915. tent IZp£emenili v vojno zavezništvo z an-kjgj. ‘. Kakor so jih italijanski proletarci mini • *' se i'}l z istimi čustvi spo- njih danes in z istimi spremljajo obm°^e- nasiednilre. Govori z italijanskim pa .®Jnim vojakom, s furlanskim ali kam-delfl kolonom, z zgomjeitalijanskim a Vce_m, s posveinjakom ali duhovnikom, ja,.Prsdh roke sesteješ tiste, ki bi zagovar-g v usvojitev Julijskih alp ali Idrije ali jp.eznika; celo na Dalmacijo in mešani * Južnih Tircl žvižgajo. Vprašati seveda 2® smeš fašista, ki vleče od laške policije T* ah 50 lir na dan, da vzdržuje »narodno >. ®dno t«. Pač pa od vsakega poštenega pjiana, ki ni deležen dobrot vlade, lahko lgiš, da bi najbolje bilo, če bi rajši danes aego jutri vrag vzel njihov »ladro no-Izraz je hud, pa točno zadene de-4ailsk^ razmere. s3 z"c'cne na podobna čustva skejj,^, nemškoavstrijskem in rnadjar-Šovjjji Ptiprostem človeku. Tukaj ne tiči jjej. Ze®h oziroma, kar ga je še, je osta-kovn ?.v°ins vzgoje ali pa se danes na-vlarfQ-Vvriz8uje od kapitalističnih vlad in Velj ’*°Clk slojev. Sami bi ljudje radi ži-h0(! v. uiicu in no ogromni večini — naj Nemci ali Ogri — obsojajo pj0aj .duše zavojevanje tuje zemlje, eks-SiYa ?ciiu drugih narodov in vse take ali\l' ki. -Uh morejo petem eni ali dmgi Veliko socialno podjetje o HrgentlnlSf. e vpi. skupaj zopet s krvjo plačati. Prmii°Vinize:m £edi v drugih krogih, v trei ‘Judskih vladajočih slojih. Trm je Protf nastaviti, da se grda gonja naroda pom uarodu konča in popravijo na tej rod Pr’zadete krivice! »Slovenski Na-seveda tega ne bo razumel. s?ansKa bolezen zopet rž p: a ja. ki s ^ckholm, 10. jan. Španska bolezen, pSrj°.'° opažali najpoprej v vojski in morske i’_vSe ie razširila sploh na škandinav- države. V glavnem mestu Argentinije Buenos Aires so nedavno položili temeljni kamen za velikansko kulturno-socialno ustanovo, ki jo je započela Katoliška ljudska zveza. Napravili bodo posebno delavsko predmestje: 111 hiš z delavskimi stanovanji za družine s številnimi otroki. Vsako stanovanje bo imelo veliko sobo (5 : 4.7 i^) ter tri male spalnice, kuhinjo, kopalnico m mal vrtiček. V posebnem poslopju bodo imeli zdravniško pomoč, v posebnem pet trgovino za vse potrebščine. Med hišami bo veliko igrišče za mlade in stare. O priliki blagoslovljenja temeljnega kamna je govoril socialni apostol Argentinije, škof De Andrea o socialnem pomenu tega velikanskega podjetja. Za gospodarska Btrnotra Eorap Rusija spreleta vabita. Cannes, 9. jan. Lloyd George in Bo-nomi sta bila poslala Ljeninu piliateljski pismi zaradi udeležbe na gospodarski konferenci v Genovi. Čičerin je že poslal brzojavni odgovor, v katerem naznanja, da se bo ruska vlada z zadovoljstvom odzvala povabilu, v kolikor ne bo zadržana po akciji za stradajoče. Rusko odposlanstvo bo dobilo najobsežnejša pooblastila. Cannes, 10. jan. Finančni ministri tu zastopanih držav se bavijo z jamstvi, ki jih je treba zahtevati od Nemčije v svrho ozdravljenja njenih financ. V več točkah so se že sporazumeli, druge so do orihoda nemške delegacije odgodili. Poglavitni predmet razpravljanja je tvorila po Franciji predlagana zahteva, da se preseli garancijski odsek v Eerlin. Cannes, 9. jan. Vrhovni svet je sprejel načrt ministra Louchurja za gospodar- Preiskana SUtcniiKUi dogedtro. lial.la umakna svoje ladišet Bolgra1, 11. januarja. (Izv.) Razen o kraljevi : uroki je na siretr ji seji razpravljal ministrski svet tudi o dogodkih v Šibeniku. Naša vlada stoji na stališču, da morajo italjanske vojne ladje iz naših luk, ker bi znalo njihovo bivanje z ozirom na razburjenost prebivalstva kaj neugodno uplivati. Prav lahko bi prišlo do novih incidentov, ki nikakor ne bi bili v korist dobremu razmerju med nami in Italijo. Belgrad, 11. januarja. (Izv.) Italijanska vlada je potom zunanjega ministra & oaza Rsrodog a Hd»- ni. London, 10. jan. Ženevski dopisnik lista : \Vc:,lmin::ter Gazelfe« poroča, da je komisija zveze narodov, ki je poselila Albanijo, predložila poročilo o razmerah v tej deželi. Kombija je naiprej posetila Drač ir Tm~.ro, kjer je bila navdušeno sprejeta. Zatem je odšla 9. dec. 1921 v mi-riditsko pokrajino. Ljudstvo je v tem kraju zelo nepismeno, vendar je pripravljeno ostati zvesto albanski vladi. Komisija ob- sko obnovo Evrope. Ustanovi se centralna družba s sedežem v Londonu, ki bs podrejena angleški zakonodaji. Temeljna glavnica bo znašala dva milijona funtov šterlingov. Centralni družbi bi pristopile družbe posameznih prizadetih držav, ki bi imele svojo glavnico podnisano v L: ni valuti. V centralni družbi bodo zastoj: sne Anglija, Nemčija, Belgija, Francija, Italija in Japonska. Cannes, 10. jan. Ministrski predsednik Briand je imel dopoldne z lordom Curzonom posvetovanje o francosko-an-gleškem garancijskem dogovoru. Razgovor je označevala skupna želja, da bi se v od-nošajih ne pojavil noben razlog za nesoglasja glede politike, ki se ima voditi v Evropi ali glede varstva pravic in interesov Francije na njenem kolonialnem ali protekci jakem ozemlju. della Torette sporočila naši vladi, da je izdala naredbo, da se njeno vojno brodov-je umakne iz naših luk. Belgrad, 11. januarja. (Izv.) Glasom dosedanjih rezultatov preiskave glede ši-beniške i afere je jasno, da zedene glavna krivda na incidentu italijanske mornarje. Belgrad, 11. januarja. (Izv.) Zunanji I minister dr. Ninčič je pozval našega posla-‘ nika v Rimu d-. Antonijeviča v Eelgrad. Ta poziv je v zvezi s poslednjimi dogodki v Šibeniku. dolžuje zlasti Marka Gionija za vse nerede v pokrajini. ATENTATI NA IRSKEM. Belfast, 10. jan. V voz, s katerim so se peljali policisti, sta bili vrženi dve bombi. Policisti so streljali, pri čemer ie bila ena ženska težko ranjena. Pri drugem spopadu je bila ena oseba ubita, štiri pa poškodovane. Širite ..H3B1 £35“ SlBBsaski ertosM Izbor. Češkoslovaški Orel pripravlja za letošnje poletje mogočno prireditev: prvi tabor celokupnega češkoslovaškega orlov-stva in obenem II. slovanski orlovski i tabor. Tabor se bo vršil od 11. do 15. avgusta v Brnu, glavnem mestu katoliške Morave. Prireditve so zamišljene v največjeiu obsegu. Računa se na najmanj 80.000 gledalcev, a nastopalo bo po 5000 članov in članic, po 2000 naraščajnikov in gojenk in po 5000 višjega naraščaja obeh spolov. Tekem se bodo poleg češkoslovaških Orlov udeleže.Ji tudi jugoslovanski Orli in katoliški telovadci iz Amerike, Francije, Belgije, Švice in Nizozemske. To bo novo slavje katoliške misli in slovanskega pobratimstva. Naši Orli se že pripravljajo, da v čim večjem številu polete v Brno in se tako dragim češkoslovaškim bratom oddolže za njihov cbili obisk na mariborskem taboru. Obenem se pripravljajo, da bo njihov nastop pred tako širno javnostjo ponesel čast jugoslovanskega orlovstva in naše domovine po vseh krajinah sveta, kjer prebivajo Slovani in katoličani. Kdor more, naj gre z njimi, kdor ne more, naj vsaj drugim prispeva, da bodo mogli iti. Vsa pojasnila daje Jugoslovanska orlovska zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Kra zaroka. | Belgrad, 11. januarja. (Izv.) Včeraj se je v političnih krogih razmotrivalo edine o zaroki krcr~ Alek andra z rumunsko princezo Mariolo. Na soji ministrskega sveta so bila prečitana poročila o sprejemu našega krJja v Rumuniji. Odpo^aiia je bila d eša kralju Fe dinandu in Aleksandru. Kralj se vrne jutri in mu pripravljajo svečan sprejem. Belgrad, 11. januarja. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da obiščeta rumunski kralj Ferdinand in prestolonaslednik 20. januarja Bel "rod. KEDAJ BO POROKA IN KRONANJE? Belgrad, 10. jan. Dan poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra s princezinjo Marijo se še ne more določiti, vendar pa se more pričakovati, da bo morda v mesecu aprilu. Dvorna žalost se konča po šestih mesecih, t. j. 17. februarja. V političnih krogih sodijo, da se bodo mogle priprave za poroko dovršiti do meseca aprila. Po poroki bi se izvršilo še tekom leta tudi kronanje in maziljenje Nj. Veličanstva kralja. Kronanje se bo po določenem cerpmonielu vršilo v Eelgradu, maziljenje pa v sarao-| stanu Žici. Najverjetnejše je, da se bo dan | poroke določil ob priliki poseta Nj. Vel, I kralja Ferdinanda v Belgradu. no E iz irske zgodovine. Prevel M. R. (Dalje.) star-P—nstvo se Pom*kalo počasi mimo ci iAa župnišča, ki je stalo ob peti, v sen-dVa ®sahh lip. Mladi župnik je obstal in g°Vc* in za vse drugo bo skrbela bat,.; fnati. Imenovati jo hočemo hišo sv. richa.« T Vesel i? • 'Jii° za skromno vas zopet novo boztfn ,)n s hrupnim odobravanjem so gledal c * župnikove besede. Mali je pa belemu s*na z ctt veselja solznimi očmi in J16 £rekla: »Lepo, Jem, lepše bi ko bi f-i abhti spomina svojega očeta! Ah, ta dim..- (t°bri Patricij mogel doživeti nasnji dan! Bog mu daj dobro.c n obrisani si je solze. >0 končani pojedini, katere se je ude- ležila skoro vsa vas, je šel župnik v sobe, ki jih je opremila mati samo zanj. Bile so preproste; pohištvo sicer novo in močno, a ne pobarvano. Našel je, kakor si je želel. V spalni sobi nad posteljo sredi drugih svetih podob je visel lesen, skromno napravljen križ in mati Ana je sobo skrbno ozaljšala, v drugi sobi pa, ki je bila namenjena za župnikovo pisarno, je stalo dvoje stojal, velika miza in nekaj stolov. V to sobo se je torej podal naš novi gospod. Stopil je k oknu in gledal ven. Pred njim je bil vrt, katerega je pomlad, kakor nalašč za ta izreden praznik, potrosila s snežnobelimi cvetlicami, tam zadaj pa razsežna polja z zelenimi setvami. Ptiči so letali sem ter tja, čebele in metulji so krožili po cvetočem drevju in modro nebo se je vzpenjalo nad probujeno naravo. Mladeniško sveži obraz duhovna je spreletel smehljaj zadovoljstva. Bil je srečen, kajti nahajal se je v domovini, ki je mu ni treba zapustiti nikdar več. Dan na dan bo hodil lahko po poljih in travnikih, pozdravljal ljube mu kraje, ki ga spominjajo mladosti, govoril z dobrimi, prijaznimi ljudmi, ki so se njegovega prihoda tako srčno razveselili. Z vsemi močmi hoče skrbeti za njih blagor, posvetiti jim svoje življenje, tako se je zaobljubil v tem trenutku. Sklenil je roke in ustnice so se premikale v tihi in vroči molitvi. Potem je stopil k mizi in vzel knjigo v roke. Hotel se je vsesti, a v tem tre- nutku je nekdo rahlo potrkal; v sobo je ' vstopil njegov brat Dunstan. »Oprosti, Jem,« je rekel nekako boječe, »rad bi govoril s teboj par besed, pa, kakor vidim, nimaš sedaj časa, zalo pridem drugič.« »Kaj še, za te imam vedno čas,« je odgovoril duhovnik in mu ponudil stol. »Kaj želiš?« Oba sta se vsedla. Dunstan je bil od Jema sicer 2 leti starejši, toda precej manjši in ne tako lepe postave ,dasiravno ne slabši. Nihče bi ne bil prepoznal, da sta brata. Na zunaj drug drugemu precej nepodobna, sta bila pa tembolj po duši eno in ne moremo si misliti lepšega bratovskega razmerja, lepše bratovske ljubezni, kakor sta jo imela ta dva. Čeravno je bil Dunstan nekoliko starejši, je vendar vedno s spo-štovanjem zrl na brata kot na svojega zaščitnika. Jem se je pa tudi vedno izkazoval vrednega te časti, če se je Dunstan kedaj, še kot ljudsko-šolski deček s kom prepiral, mu je prišel na pomoč in zbežali so, boječ se njegove trde pesti. In nato ga je prijel za roko ,peljal domu. tam presedel z njim ure in ure ,ga učil brati in pisati in imel veliko mero potrpljenja z njegovo trdo glavo. Zato mu je pa bil Dunstan tudi hvaležen in storil za Jema vse, karkoli si je želel. Na bratovo vprašanje je nekoliko pomolčal, kakor, da bi kai prevdarjal, nato pa spregovoril: »Da veš, Jem, hotel sem s Teboj enkrat govoriti radi gospodarstva.« »In kaj te teži?« »Odkar je oče umrl, sem gospodaril, kakor sem najboljše vedel in znal ter delal kot konj, pa priznati Ti moram, da mi je postalo težko.« »Delo?« »Ne, ampak zapovedovanje! Zdi se mi, da hlapci in dekle nimajo nobenega spoštovanja do mene, in mislim, ko bi matere več ne bilo, bi mo naravnost zasmehovali.« »Kaj ti vsega ne poveš! Saj si vendar gospodar te hiše.« »Da, že ,pa ravno to je tako težko. iMeni se zdi, da bi bil boljši svoj lastni hlapec in če bi Ti sedaj prevzel gospodarstvo, bi Ti bil zelo hvaležen in tudi prvi, ki bi Te vse ubogal, to mi lahko verjameš, Tebe veliko bolj spoštujejo, posebno sedaj, ko si postal naš župnik.« »Tako ,tako,« je odgovoril, »zdaj, ko sem postal kmetski župnik, bi me Ti rad napravil še za kmeta? To ne gre, Dunstan k Dunstan je bil v zadregi. »Glej, jaz ne pripadam sedaj samo hiši,« je nadaljeval duhovnik, »In ne smem svojega dela in skrbi omejiti na gospodarstvo ,ampak moram skrbeti in delati za celo faro, čeravno na drugi način. Ti si in ostaneš gospodar in se moraš na to navaditi.« Stran 2, »Nov! Čas«, dne It. januarja 1922. Steč. S- Velika eksplozija na leSerskeo. Budimpešta, 10. jan. Kakor poroča »8 Uhr Abendblait« iz Sarvarja, se je pripetila včeraj opoldne v bivšem ujctniškem taborišču v Ostfi-Asszenyfa, ki je sedaj iz-premenjeno v kemično tovarno, radi nepazljivosti nekega delavca v delavnici, v kateri se je izdeloval dinamit, strahovita eksplozija. Vnele so te tamkaj naložene dinamitne patrone, kar je povzročilo vrsto nadaljnih eskplozij. Zidovi poslopia so se zrušili. Nesreča je zahtevala skoro gotovo tudi človeških žrtev, vendar pod.obncc.ti se niso znane. Eksplozija je bila t_ko grozna, da so se razpočile šipe r.i hišah več kilometrov oddaljenega Sarvarja. Iz Sarvarja je prihitela na pomoč stotnija vojakov. Vsled eksplozije je bil promet na železnici dve uri prekinjen. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 11. jan. (Izv.) Budimpešta 80.50, Berlin 174, Italija 13, London 12.85, Newyork 297, Pariz 23.75, Praga 4.95, Dunaj 4.45, Curih 58. (Vse ponudba.) Ziirich, 11. jan. (Izv,) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Berlin 2.95, Holandsko 189.25, Newyork 517, Italija 21.84, Pariz 42.99, London 21.25, Praga 8.45, Budimpešta 0.85, Zagreb 1.80, Varšava 0.17, Dunaj 0.17, avstr. K 0.09. Dunaj, 11. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 22.12. 52]a a&SisisSg|a 10. januarja. Sklene se, naj se seje odslej vrše enkrat na taesec. Na interpelacijo obč. svet Pezdirja (SLS) glede vodovoda na Barju odgovarja župan, da bi to sedaj stalo 6 milijonov kron, medtem ko bi bilo pred vojsko veljalo le 163.000 kron. Župan naznani, kako so se konstituirali di-rcktorij »Mladike«, mestne hranilnice in pogrebnega zavoda. S.ednji je izvolil za predsednika obč. svet. Adamiča (SLS). Župan pojasni dalje, da je zadnjič poročal, kako vlada ne rešuto v !J Frank. Kakor je preiskava dognala, sta ptl umoru sodelovala tudi sobarica Ana H*” kos in natakar Josip Hampel. Sobane? Ana Rakos je morilcu odprla spalno sobo Schmidtovo, ki se je potem skril pod steljo in izvršil umor, ko sta zakonca »jr no zaspala. Vsi trije krivci so pod Kij®’ čem, Jujubljanskl dogodki Ij Vodstvo SLS za Ljubljano ima .joj v četi tek dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer Jugoslovanski tiskarni I. nadstr. vam sejo. Vsi člani naj se zanesljivo udeležb- Načelnik-'. Ij Zaročil se je g. F. Briški, banc&j uradnik v Ljubljani, z gdč. Vido Belce' iz Št. Vida nad Ljubljano. d* lj Uprava Ljudskega odra poroča, , se za nedeljo, dne 15. t. m. napovedan* predstava noviteta »Po dvanajstih .letin, | vsled defekta centralne kurjave ne vrši- Ker je mraz v gledaliških prostorih val že zdravje nekaterih članov ansafflbjft pri občinstvu pa bil vir upravičene n.e^;L voljnosti in pritožb, Ljudski oder toliko c** sa, dokler se navedeni nedostatek n® pravi, ne bo prirejal gledaliških Pre^®j®J lj Društvo stanovanjskih najemu1*®, za Slovenijo vabi člane na redni oben zbor, ki se bo vršil dne 14. januarja ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »M®? nega doma« v Ljubljani. Na dnevnem je med drugim tudi izprememba p**aV?: e tem zmislu, da je namen društva P°blj8^ tudi draginjo. Prihodnja javna odbotv®0*® se vrši v sredo, 11. t. m. ob osmih zve&J. mali dvorani »Mestnega doma«. DrušKen? pisarna daje članom dnevno od 6. d®,« ura zvečer informacije Sv. Tetra cesta. ** pritličje, desno. lj Dve novi lekarni v Ljubljani. strstvo za narodno zdravje je dovolilo pharm. Rudolfu Ramorja, najemniku le* karne Bohinčevih dedičev, ustanovitev B0-ve lekarne v bližini glavnega kolodvori mag, pharm. Gvidonu Bakarčieu pa ust** novitev nove lekarne v bližini Šv. Jakob* trga- t ^ lj-Mestna aprovizaeija ljubljanska-.1*1 dne 10. januarja nadalje se prične razpu®* dajati na Poljanski cesti št. 15 lepa kr®81} , moka po 17.50 K kg. Vsaka stranka u°® samo 10 kg brez nakaznico proti njemu plačilu, jajca se oddajajo štraP*1® tudi v celih zabojih po 1440 komadov P° 7 K jajce. Jajca so dobra' in pregledan«; Mast se razprodaja istotako na Poljanski cesti št. 15. Krompir se razprodaja v b*' ------------razprodaja - .. raki za šolo na Ledini. Razprodaja se vr»l dopoldne do 11. ure in popoldne od 2. 4® 5. ure. lj Zopet ogenj. Dne 9. t m. se je v ši Frančiške Pirnat na Glincah užgal Pr, peči tram. Ogehj so domači sami pogasl*1-Škoda znaša 2000 K. — isti večer so 80 vnele saje v dimniku dr. Mundo ve hiše u® Rimski cesti. Dognalo se je, da dimnik *r od avgusta lanskega leta ni bil omet#1 Ogenj je pogasila požarna bramba. lj Vlom in tatvina. V noči od 3. do 4* t. m. je bilo vlomljeno, v stanovanje K3**' rine Kunst na Ilovici ter iz zakleni® , sobe Valentina Kunst sledeče pokrad#1®’ 1 vojaški častniški črn dolg površnik, hlače s telovnikom črne barve amerik*®' ske fasone, 20 spodnjih hlač iz bele kote' nine, 23 belih srajc iz kotenine, 1 srebJ'1'" krona v skupni vrednosti 5000 K. lj Sladkosneden tet. V noči od S. 9. t. m. je neznan zlikovec vlomil v njo prodajalke Jere Legat na Vodnikove®1 trgu in odnesel iz nje raznih slaščic " smokev v vrednosti 1120 K. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Krcm/ar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. širite svoje kršč.-soc. glasilo: »NOVI ČAS«! Vsak krščanski socialist naj stori svojo dolžnosti i?eč m!z2rsk'h pomočnikov sp«e mem v trajno de o. Po -udbe jo vpo-lat i na And. Čnf-r, Je en c e Uo Pletilne stroje tudi nerabne kupuje po najvišjih cenah Kos Franc, Židovska ulica 5. Liuhljana. BsitdaBiiBmiiSBBaBBBaaaaaBBBBBBaBBaBBBBBBBaBamamuflBaafeBa Gospodarska ^na — mlekarski oddelek. Sveže mleko vsaka množina po K S* za liter se dobi v prodagalnkl Vsiovcevalnlca Gospodarske zveze v Ljubljani, Solikl drouored ul. 14 (pid iemeni.I:m). »»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦o • VŽV. f&M - - V" 1 ■— Vf:r s Frontni mmi m premog LJIIBiJflHI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehn slovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: mr ms* Prometni min premog i i. v Ljollini, Umska ni. 19 — Posledica draginje čeških izdelki' Avstrijski obrtniki pošiljko cele vag°® cenenega avstrijskega blaga v zaviti'1®* težkih po 5 kg, v Češko-Slovašbo. Na P^' škem carinskem uradu je nakopičenih Pf/‘ bližno 40.000 poštnih pošiljk, ki so pri®* iz Avstrije. si h ji n b b v P