. SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 20. APRILA 1935 Štev. 78 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in xa celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim cenjenim naročnicam in1 naročnikom, svojim bravcem in prijate-lem NOVI LIST ŽENEVA OBSODILA NEMČIJO Svet Zveze narodov se je soglasno izrekel proti Nemčiji radi kršitve mirovne pogodbe - Zmaga francoskih diplomatov, ki je pa le problematične vrednosti / Prazn i k Vstajenja , Letošnji prasnile Vstajenja, 0 Verniki pojejo alelujo in sla-°'lo Gospodovo zmago nad **rtjo, je v velikem protislovju 5 današnjo dobo pospeševanja ^r,Pfav za novo Kalvarijo, ki !o narodi pri praži ja jo človeštvu. ■ ^ kako kritičeče-m nasprotju ^ današnji, svet s praznikom kajenja ! • ^lajša generacija, ki prilia-^ vedno bolj do besede, je že gabila na grozote svetovne \0]ne> o katerih je slišala pri• p°Vedovati, pa se navdušuje za hške topove in druga morilna Sredstva. ki jim je namen sejati narode razdejanje in smrt. Oblastniki v nekaterih cvrop-|t¿T državah podžigajo mladino ' ognjevitimi govori ter ji pridi ''(lio. da mora biti pripravljena Ha ¡t er °dy, ^ nove in važne dogodke", Jih že njihov položaj sili, da le^ačajo pozornost ljudstev, ka zapovedujejo, od notran-l . gospodarskih in drugih ne-[k na zunanjepolitična vpra- >iekdQ V Nemčiji se obnavlja Me.loaiodnfe konference so v povoj ni finfc; veii!:a inoda. Mnogo hrupa in pisp.nia povzročajo, v potokih črnila se slavijo ;vih uspehi, dokler ne preidejo ¡i ilagoma v pozabljenje. Tektna ueoda čaka gotovo tudi kon fere.ioo, ki j, dokler se ji ne bo zdelo, da nlihovo število še zviša. Končno je tih- sklenjeno v Stresi, da se skliče, za 20. maja v Rim nova konferenci-., na katero bodo povabljene vse ob.'onavske države, polog tega pa tudi P. !>ska i;, ista Nemčija, ki je poka zala, kako malo spoštuje mednarodne dogovore. RimsKa konferenca naj bi končno rešila vprašanje avstrijske r^i dvisnosti. Z običajnim zago-tavliajijfrn miroljubnih namenov se je konferenca v Strehi zaključila. Kj je bil dosežen sporazum glede postopanja v Ženevi, so se diplomatje .preselili \ žvico, kjer so se zbrali tuli zastopniki drugidržav, ki imajo v 'anja cesarska vojska v svojem silaju in vsej svo-tQ dolga leta zatajevani bojevi-//[>' fašistična Italija pošilja v ylr}ko čete, ki jim poveljniki Vorai°' se morai° mašče-^ 1 za Aduo. Se preden so tira x es}nski meji začeli pokati to-f.^ in še preden se je oglasilo st?lanje strojnic, prihajajo vehe ie smrt začelo, izbirati v ^dravem podnebju svoje žrt-Posebno med našimi rojaki, evropske države so se s po- cono vnemo vrgle na oborože-i)i]e žena se pripravlja na ve žrtev; tako napovedujejo !/q,' i QQ V°dje in tako kažejo mno Ha Snantenja. Smrt se pripravlja jut^oj praznik, mi pa obhajamo $ix>l Praznik vstajenja, praznik Kri • t0v :aJ se bo človeštvo is parne- Voy ° sprevidelo, da je nje- reŠitev le v prijateljstvu in f>r£ °yanju med narodi ter da in ,asa sovraštvo vsem le gorje d0{o°?ubo? Kdaj bo svet imel *m 1 Prostora za vse in bo so a hr' ' *'ek'ile, P°sestvo? Kdaj bo clo- sr...... riniu sovraštvo in krivico?! '^et !Ja,Va Pot> ki jo je prehodil Sda* 1 I9I4 do j?«. M® jo a njeni nauki prehaja " dan bolj v pozabljenje. hfcir : t'eštv res Spotrebno, da člo-t Prehodi novo in bridkej-zQn kalvarijo,. preden bo tudi Pr^Poal praznik Vstajenja, doin ~ • sasijalo vsem naro-na7Ja traine zmage življe-l: kater-s,mrti°> zarje nove dobe Ul b0 J 0 kraljevala lj tn? ovrastv0 pregnano s sve- Spopadi med Nemci in Poljaki v "koridorju" Oficie no prijateljstvo, ki obstoja ine'! vladama v Berlinu in Varšavi, so nekoliko »l:?!ili krvavi dogodki, ki so se oc'.maü pretekle tedne v Gdansko-poljslri 5:1eji ter v poljskem koridorju. Priilo je Ho hudih spopadov med Nemci in Poljaki. Nemški listi obdol-žujejo Poli"ke, da so napadli več tr-gc"in, ubiM dva hitlerjevca ter da groze, ciq bodo pobili vse Nemce, ki žive v koridorju. Na drugi strani pa se Poljnki pritožujejo da izvajajo hi-tlcrffv.'i v G danskem hud pritisk proti Po!'n kom ter da so na posebno bru talen način terorizirali poljsko manjšine tekom zadnjih volitev. N.mško manjšinsko glasilo "Pome-reller Tagoblatt" je poljska vlada pre povedala, ker je v mrtvaških oglasih, nanašajočih se na umorjena Nemca, žalijo poljski narod IZJAVE ABESINSKEGA CESTRJA V PARLAMENTU Pretekle dni so v Addis Abebáju o-tvori!-' r„ --o zasedanje abesinskega par'a»nento. Cesar Haile Selassié je ime' govor, v katerem je izrazil u-pnr.je, da bo Zveza narodov pomagala razrešiti spor z Italijo, vendar pa mora tudi \besinija sama biti pripra vljena vsak hip na obrambo svoje ne-odvisnosii. Cesar je naglasil, da je irebn vojsko modernizirati po vzgledu (tropskih držav ter da mora za zagotovitev neodvisnosti svoje zemlje ves narod doprinesti potrebne žrtve. svoje stolčke v Svetu Zveze narodov. Francozi «o predložili izjavo, ki naj jo Sv t odebr, pa se j.) iznenada pojavila opozicija med nekaterimi manjšimi «'.žavAini in tudi s strani Poljske Francozi in Angleži so morali uporabiti vso csvojo zgovornost, da so "manj še" zastopnike pregovorili. Mnogo po zonio.jti ja vi'.budilo dejstvo, da se je vdaia tudi Poljska, katere dobri od-nošaji z Nemčijo niso nič tajnega. V sre .lo je S\et soglatmo odobril izjavo, s katero ohsoja postopanje Nemčije ter izjavlja, da je treba mednarodne dogovore spoštovati... v bodoče. Usta novila se jo namreč posebna komisija, !:> naj orouči, s kakšnimi gospodarskimi in finančnimi sredstvi bi se n oü'o uspešno pritisniti na državo, ki bi v 1 <-dočc samovoljno kršila kakšno pogodbo. F.n sam zastopnik se je vzdr žal glasovanja: delégat Danske. Iz:ava Sveta Zveze narodov pomeni «icer zmago frncoskih diplomatov, ki ji pa ni pripisovati bogve kakšnega pomena. Vsi soglašajo v mnenju, da Nemčija ni prav storila, vendar pa nikomur niti na misel ne pride, da bi od Hitlerja zahteva! naj prekliče na redbo o splošnem vojaškem obveznem službovanju. Grožnje o gospodarskih represalijnh so üe dvignile samo proti l.odočim Kršiteljem pogodb in še to na vile previden način: Angleži, Fvaiv co i in Italijani so takoj zavrnili rusko zattevo, naj bi ta grožnja veljala za vse narode sveta, torej tudi za za l ubeznive .umenc ruske soce^]e posestvo? Kdaj 'bo clo-b0s^hal biti človeku vclk. kdaj -- a ljubezen in pravica izpdd Vkljub zitiigi, ki jo je Francija dosegla s tem da je Svet Zveze narodov obsodil nemške vc.;aške ukrepe, ki «o v kričenem nasprotju z določbami versailleske mirovne pogodbe, se položaj v Evropi prav nič ni spremenil. N°mčija ohrani svojo vojsko in jo bo izpolnjevala. Tega se Francija prav dobro zaveda in ker je pre-prF-ar.f., de. bodo Nemci prej ali slej sku\a)j doseči revanšo ve, da ji samo z !• nimi be.sedatni ni mnogo pomaga-no. Pro*-" sili je najbolj izdatno sredstvo s(!a. Zato je Lava1 marljivo izkoristi! s\ej-;> bivanje v ženevi; razgo-v.irj.a! «e je z Litvinovim ter z zastopniki Male antante in balkanskega spo rozumi, ke; boče s temi državami o-krepiti svoje sodelovanje. Prof' V3em «i hoče Franciia zagotoviti pomoč Rusije.in Češkoslovaške in boče t.>ma riv-ma državama tudi nu- diti svoj j pomoi za slučaj kakšnega n^m^-kega napada. V Parizu in Moskvi so prepričani, da bo Nemce minila bejevitost, ko «e bodo zavedali, da bi njihov napad na eno državo izzval takojšnjo ir.obilizacijo v sveh treh. — In r.eicško oboroževanje najbolj vznemiri baš tri države. h. Ženeve javijajo. da sta se Litvinov in Laval že domenila glede glavni!; obrisov1 francosko-ruske zveze in tudi p:>gajaoja med Rusijo in Češkoslovaško ugodno napredujejo. Laval po de koncem tega meseca ali pa najkasneje v prvih dneh maja v Moskvo in p»-i t« j priliki tie bo izvršil tudi pod pis porodne. Francozi naglašajo že aedaj, da bo ta pogoub.a le v obrambne svrhe, ker nin a Francija nikakih napadalnih na rnrnov proti katerikoli drugi evropski državi. Prvi parada novih nemških čet. Hitler jih pregleduje v. spremstvu Mackensona in gen. Blomberga JUGOSLAVIJA IN ITALIJA Mussolinijeva "gesta", storjena polom italijanskega poslanika v Beograf-du, ki je Jugoslaviji obljubil prijatelj sivo in prisrčno sodelovanje; je vzbudila seveda največja pozornost tudi v našem domovinskem tisku. Čitatelje bo gotovo zanimalo, kako so jugoslovanski listi sprejeli to vest, pa podajamo radi tega izvlečke iz nekateri li komentarjev: Ljubljanski "Slovenec" povdarja, da hi bilo sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ogromnega pomena za usta-•itev razmer v Podonavju, za prestiž Male zveze ter za utrditev prijateljskih vezi med balkanskimi državami, vendar pa dodaja: "Priznavajoč lojalno in odkrito obstoječe mirovne teritorijalne dogovore, naj so v tem ali onem oziru še tako pomanjkljivi, ne moremo pozabiti r.a naravne krvne, zgodovinske in kul turne vezi, ki vežejo Jugoslavijo z več k t pol mi'ijona Jugoslovanov izven njenih meja pod italijansko suvereni-teto, kakor Italija ne pozablja in po zahtevi zakonov narave in kulture ne more in ne smo pozabiti na svoje sinove pod tujimi vladami, za katere na vse načine skrbi, da se ne bi raz-narodili in ne, izgubili svojega jezika jn rodnega prava. Zato si ne moremo misliti resnično prijateljskega in ko lička; trdnega sporazuma in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ako ne bo narodni obstoj in značaj naših krvnih bratov v Italiji vsaj tako in toliko zakonito zasiguran, kakor je za vigurana narodna eksistenca in kulturno obeležje italijanske manjšine v Jugoslaviji. Ni mogoče1 ako še kaj ve-!iajo zakoni naravnega prava in medsebojnega prijateljstva narodov, da bi se razvijali in izboljševali stiki med nami in našo veliko sosedo, in da bi ini kot država prijateljsko podpirali Italijo kot veselilo, ako se istočasno naši bratje v Italiji ne bi smeli niti v cerkvenem pogledu, kaj še v kulturnem v najširšem pomenu, poslu-čevati svojega jezika in se v njeni izobraževati kot ljudje in kristjani ter Kulturna bitja, To vprašanje se mora, kakor je dostojno za kulturne narode in države, povoljno tešiti obenem z drugimi interesnimi problemi med I-talijo in Jugoslavijo. Splitska "Novo doba" piše: "Če je Italijanom v resnici na tem, da se -rede odnošaji, mi na to pristajamo in pričakujemo, da bodo tudi oni naši bratje, ki so na podlagi mirovnih dogovorov ostali pod italijansko oblastjo, opazili, v kolikor so italijanski državljani, da so enakopravni pripadniki pvve, v kolikor pa niso, da so svobodni gostje". Beograjska "Politika", pravi, da je Jugoslavija bila vedno razpoložena za lojalen in dostojen sporazum z vsakim sosedom, brez izjeme. Besede italijanskega poslanika kažejo na preokret v italijanski politiki napram Jugoslaviji. Koliko je v teh besedah tudi resnič ne in prave dobre volje, to bodo pa pokazala v najbližji bodočnosti dejanja. Emigrantsko glasilo "Istra" nima preveč zaupanja v iskrenost prijaznih poslanikovih besed. Jugoslavija bo mogla presoditi ali so italijanski nameni res iskreni šele, ko bo načela jadranski problem, čigar glavna točka fe po ožaj naše narodne manjšine v Julijski krajini Naravnost nerazumljivo pa je pisanje beograjskega "Vremena", ki trdi, d« je popoln sporazum med Ita-'Ijo in Jugoslavijo možen, ker da je neprijateljstvo med obema državama "umetno narejeno", ter da ne obstojajo nikaki resni razlogi za nespo- i azumljenja! Ofenziva proti Izseljenski zaščiti Ze nekajkrat smo imeli priliko u-gotoviti, da v srbsko hrvatskem delu naše kolonije ni vse tako, kakor bi bilo želeti -e v njih očiten namen podirati ustanovo, ki se je s precejšnjim trudom zgradila in ki je našemu izseljenstvu prepotrebna. Mi s tem ne obsojam.) g. urednika "Pravde". Kot neprizadeti sodniki zna mo pravično upoštevati dvoje olajševalnih okolnosti: njemu prirojeno nestanovitnast in pa sedanjo krizo. Obsojamo pa one gospode, ki se ukvarjajo z zakulisnimi mahinacijami ter izrabljaj.) novinarsko nadarenost g. u tednika "Pravde" za zgolj osebna obračunavanja z nekaterimi člani odbora "Zaščite", potvarjajoč resnico in ne meneč se za škodo, ki bi jo zaradi njihovih spletk utegnila trpeti naša izseljenska skupnost. Gospodom iz Izseljenske zaščite, proti katerim se je "Pravda" razpisala "rez celo stran, ni treba, da bi "Novi iist" dajal spričevala o poštenosti in rodoljubju. Najširša javnost jih pozna in spoštuje. O njihovi požrtvovalnosti v oboru "Zaščite' bodo pa izrekla sodbo nji-Kavft dela. "Zaščita" jt v prvih dveh mesecih svojega delovanja zaposlil» 52 oseb: 52 izseljencem je preskrbela delo in kruh, rešila jih težkih skrbi za obstanek. Za začetek je to lep uspeh, ni upravičuje najbolj upanja v nadaljnji uspešen razvoj te naše ustanove. Čemu torej rušiti, kar je koristnega?! Ali pa so morda vprav ti začetni u-spehi zaskrbeli zakulisno gospodo, ki ie baje "Zaščiti" že ob njenem rojstvu prerokovala neslavno življenje in skorajšnjo smrt, ter je treba sedanjo oenzivo pripisovati dejstvu, d» "Zaščitr" ne životari, marveč dela in si rosno prizadeva pomagati našim brezposelnim rojakom v dobi sedanje gospodarske depresije? Takšno pbčetje bi pa bilo črez vse mere brezvestno in grdo ter najhujšega obsojanja vredno. Stran 2 ARGENTINSKE VESTI f/, Taborišče brezposelnih bodo odpravili "Puerto Nuevo",, kjer so si brezposelni zgradili svoje žalostno mestece, v', več :ako živahen, kakor je bil šo pred nekr.j meseci ko je tam domo vale kakšnin 7 000 mož, ki jih je bila pignn'a tj p. gospodarska kriza. Pcidtvo, cia so se .v zadnjem času v Argentiniji prilike za delo pomnožile je pokazalo svoje učinke tudi v taborišču brezposelnih; začelo se je izseljevanje in ogromna večina prebival rov" Novega pristanišča je šla za d-ilom v druge kraje, Danes je v taborišču še kakšnih 700 brezposelnih in nefcafcri zagotavljajo, da so med tem* po večini takšni, ki so se radi dolgega prisilnega brezrelja navadili držati roke Irrižem in ki jim delo ne rtiii preveč. Odbor za pobijanje brezposelnosti bo skušal te ljudi spet privaditi k de'u ter jih nato zaposliti. S tem bo taborišče zgubilo svoje poslednje prebivalce in tako izginila ena izrriv ri najbolj žalostnih prič gospodar ske krize. Priprave za sprejem dr. Var-gasa Na argentinski državni praznik, 25. mtia, pride v Buenos Aires predsednic brazilske republike dr. Vargas, da •vrne obisk, ki mu ga je lani naredil ■arjrentinski predsednik gen. Justo. — Vitega predstavnika sosedne republike hočeio sprejeti na najlepši način 1-t' so se tudi ž a pričele priprave v ta manea. Delavce iščejo Ravnateljstvo državnih železnic je naprosilo vVldo pokrajine Sta. Fe naj bi preskrbela vsaj 1000 delavcev za gpadnto železniške proge na Saeuz Pena. Uprava teh železnic, da vsakemu (Mavcu, ki se hoče zaposliti pri tem delu, prost vozni listek. Za obiranje .bombaževcu iščejo še nadaljnjih 3000 delavcev Doslej so se dogodile pri pošiljanju delavcev rame zmešnjave; v nekate-t re 1 raje lih j¿ bilo poslanih preveč, drupa pa nobe len. Oblasti bodo poskrbele, da f-e to ne bo več dogajalo. Spor z občinsko upravo Prebivalci v Villa Maria so se spun tali pretekle dni radi načrta, ki ga je izdelala mestna uprava za tlakovanje cest. Velika množica se je zbrala pred mestno hišo. v katero je skušalo vdre ti, da uejp.nski dokaže svoje nesogla-šanje c ukrepi mestnih očetov. Nastalo je veliko prerivanje in dva policaja. ki sta demonstrantom zapirala pot v poslopje sta bila ranjena. Ker intonc'anca ni klonila, se spor nadaljuje. V znak protesta proti načrtu za tlakovani? so tudi trgovci zaprli svojo trgovine. Nova predilnica V Sdntiagu clel Estero bo zgradila veliko preči'nico neka iružba, ki raz pol aira s 4 milijoni pesov kapitala. Te dni je po«etil tamošnjeca guvernerja zastoprik družbe inž Carlos Rapetti, ki išče primeren prostor za gradnjo pos'opja', v katerem bo predilnica, ki bo nuJila cielo 600 delavcem. Sánchez Sorondo izključen in stranke Vodstvo narodno-demokratske stran kp je v/ključilo pretekli teden iz stran ke znanesra senatorja Sancheza So-ronrfa, ker se je javno izrekel za fašizem Fieei pa je, kakor smo že poročali, Sa"c',ez Sorondo pred nedavnim ?c- iffltn izstopil zaradi dogodkov v La P!af;. Vodil je niti fašistične sp.etke, ki se pa ni obnesla, ker je vsa stranka nastopila proti njegovemu prijateljstvu z guvernerjem Martínez de Hoz. Težka prometna nesreča V Tostadu je prejšnji teden Diego Hale povo'i' s svojim avtomobilom dva otroka bolniškega priseljenca .Trj rija Ivanove in sicer 7-letno hčerko Gla *> in 9-letnega sinčka Alojzija. O-trnka Bn igrala na cesti, ki vodi v Inco, ko ju je iznenadil in zrreedel avtomobil, ki je pridrvel mednjn z veliko brrino. Oba sta bila takoj mrtva. Voznica so aretirali. NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, HA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA brzojavno, z a vionom, Z NAVADNO POŠTO NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM: POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI SIGURNOST! TOČNOST! USLUŽNOST! ZAUPANJE!: Naše uradne ure: od 8.30 tdo 19. Ob Sobotah do 12.30. Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 617 BERISSO F. C. S. Največja prireditev kar smo jih imeli naših v Buenos Airesu, obeta biti ona, ki Jo priredi "Tabor", s sodelovanjem pevsikega zbora iz Ville Devoto, v nedeljo, 5. maji, v Armenski dvorani, ul. Aceve-do 1353. Na sporedu je mnogo našega lepega petja, najbolj privlačno točko Gustav Dofman v vlogi Patra Rrenka, «odnega sluge pa bodo tvorili gotovo Milčinskega "Cigani", velika zabavna igra v treh dejanjih in z eno sliko, prepredena 7. lepim petjem, s kupleti in godbo. Sodeluje pri tej Igri preko 20 igralcev ves pevski zbor in društveni orkester. Nitančen spored in druge podrobnosti te prireditve objavimo v prihodnji številki našega lista. Za I. Vseslovenski izseljenski kongres v Ljubljani Pod pokroviteljstvom Raíalelove družbe, edinega slovenskega društva, ki se bavi z izseljenskim vprašanjem v domovini, se vršil letosr 1. julija, prvi vseslovenski izseljenski kongres, katerega ce bodo udeležili zastopniki slovenskih izseljencev skoroda iz vsega sveta, povabljeni od zgoraj navedene organizacije, ki v svojem glasilu vabi" izseljence, naij; — če ne drugače — vsaj pismenim potom sporo^ čijo kongresu svojo žefje, prošnje to nasvete Zastopnici SPI) I.. in "Tabara" so pi;eteklo nedeljo imeli sastanek, na' katerem so> razpravljali o predstoje-četn kongresu ter prišli do zaključka, da bi bilo najbolje, ko bi slovenski izseljenci iz Južne Amerike poslali skupno spomenico kongresu, na katerem ne bodo mogli biti zastopani po svojih odposlancih. Na sestanku se ;ie ustanovil izvendruštveni odbor, ki je prevzel nalogo stopiti v stike z vse*-mi našimi izseljenskimi (organizacijami in večjimi naselbinami' ter jih zainteresirati za ta skupen nastop; sestavil se je obenen osnutek spomenice, ki ga bo' omenjeni odbor dostavil prizadetim v proučevanje. ARo bo dovolj zanimanja, bo odbor sklical za 12. maja t. 1. slovenske izseljence rta :aven shod, ki naj končnoveljav-no odobri besedilo spomenice. Kraj in uro shoda bo odbor pravočasno sporo čil naši javnosti. ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Le4>i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ^IVEC PATERNAL Osorio 5085 KROJACNICA "TRIESTIN A" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. 5. MAJA: ..CIGANI 11 KROJACNICA IN TRGOVINA GORICA Frane Melinc Baunes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262 Nudi cen j. rojakom veliko izbero najbolj šega blaga po zmer. nih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 69-3102 Jutri popoldne bo "Tabor" d«lil pirhe med naše šolarje s Paternala in Ville Devoto, nato pa bo, od 5. ure pop. dalje, družabna zabava, na katero so vabljeni vsi, ki bi radi .preživeli na Veliko neč nekaj uric v družbi svojih rojakinj in rojakov. S viral bo društveni orkester in posloval bo društveni bufet. Vstop prost, rojaki, ki so dobre volje, pa lahko prispevajo prostovoljno za vzdrževanje naših šol. Mlada morilka Na križišču A v de. Patria in ul. Bou chardo v Córdobi sta se nekaj spore-k!i 2"?-!etiv.; Natalicia Piftori ter 20-letna Max'ma de Celiz. Pesede so kma lu postale hude in so Nataliciji tako razvnele kri, da je segla po revolverju, ki °u je imela v torbici, ter ga dva knu sprožila proti svoji nasprotni', i, ki se ¡e smrtno zadeta zgrudila na tla Kroj'a je zadela in ubila tudi dojenčka, ki ga je Máxima, mláda ura ti, imela v naročju. Mlado morilko so aretirali. Velikonočna maša Jutri, na veliko nedeljo, bo ob 10.;i() v natetnahki cerkvi slovesna maša s slovenskim petjem. Maševal bo sale-zijansl.i duhovnik g. Jožef Malič, ki ie d.onrn iz Mirna pri Gorici ter je zadnjih enaist let preživ?l kot misijonar v južnih krajih Argentinije in Chi hja. OBSODBE VOHUNOV V Franci,o so izrekli razsodbo v procesu proti skupini vohunov, ki M bili v fdužhi sovjetske Rusije. Ker so se odnošaji med Francijo in Rusijo v za:!"»jem času znatno zboljšali, so kazni v tem procesu precej mile. — Vseh ob'ožencev je bilo 20,. od teh pa jih ie dvanajst pobegnilo. Od navzoč-nih ji1, je bilo pet oproščenih,. ostalih d.anajst pa je sodišče obsodilo na ka-z-ii ocl 11) mesecev do 5 let ječe. Najstarejšo Čičko pobrala smrt Dne 9. februarja je preminula v Vo-Jicah Marija Ribaric, rojena čendek, najstarejša žena v vsej čičariji; ro>-dila se je 12. maja 1835. Še pred par leti je bila povsem čvrsta in zdrava ter je opravljala celo poljska in hišna dela. Zapustila je vsega 130 sinov, hčerk, vnukov in pravnukov.. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44. Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domaČo hrano od I 1.— dalje. POSTREŽBA PRTJAZNA Posamezen obed $ 0.701 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. K RAVAN J A »•••••«•••••••MM*«»»!**!*! » • i ALBERT BELTRAM \ • • priporoča cenj. rojakom svojo • trgovino črevljev, šolskih po- • • trebščin in tobakarno. Ima ve- • • liko izbero copat in nudi naj- J • bolj ugodne cene J • • l Dto. Alvares 2288,. esq. TreU«» * **************************** * * Bueno« Aire» Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovieh da FaKcov Dr. Félix FaKcov Dentista Trelles 2534 • Donato Alvares 2181 U. T. 5» La Paternal 172* Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začeiija prt ul. Dorrego 9Í1, vi-filna Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 tí. 2D94 DARUJEM povečano »liko v barvah xa vtaklh «fotografij, ki .t«n.jo od |3 dalj». IMai atolja j» odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires Vesele praznike v s é i TOVARNA MOZAIKOV IE0UND0 RODRIGUEZ Koncoed]onar portlandskoga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA XBATERIJALA , 2763 U. T. 58-1825 Tužna slavnost v Sokolu "Buenos Aires" Ob navzočnosti odpravnika poslov dr. Mišetiča, izseljenskega odposlanca .< dragoj i ljublenoj Jugoslaviji. Eto„ drage sestre i bračo, da^^tfj se ovde zato sakupili da odam® ¿p poštu Vellkom Vladaru, Blažen«^ šem Kralju Aleksandru I UJed»»' . K R O J A C N I P. CAPUDER C A se priporoča cenjenim Buenos Aires, Billinghurst , (višina ulice Cangallo 350"' novi list Stran S I * llllllllllillll SLOVENCI DOMA IN DRUGOD t< VESTI IZ DOMOVINE jugoslovansko -argentinski dogovor glede odškodnin za nezgode na delu Službeni list kr. banske uprave v je 2. marca priobčil besedi-konvencije, sklenjene med Argentino in Jugoslavijo o odškodnini dedcem za nezgode pri delu. Konven-je že ratificirana, kakor so naši Matiji že obveščeni. Naj tu na kratko ponovimo, da glasto določb tega dogovora, uživajo jugoslovanski državljani, ki eo postali ž«vo nezgode pri delu na ozemlju ar-^ntinske republike, in upravičeni po enake pravice, kakor jih argen- ''aski zakon (Ley de Accidentes del priznava argentinskim drža-''ianom. Isto velja za argentinske dr-zaposlene v Jugoslaviji, z ^irom na zadevne jugoslovanske za- določba velja tudi, če bi žrtva ali opravičenci po njih odšli z ozemlja "vžave, kjer se je nezgoda dogodila. JPravičenci po žrtvah imajo pravico 'lo odškodnine, tudi če nikoli niso pre ulvali na ozemlju države, kjer se je ;ie«feča pripetila. °blastva obeh držav si bodo vza-olajševale izvršovanje zakonov, ki ®® nanašajo na nezgode pri delu, ^ti kov obsojeni vohuni Sodišče za zaščito države v Beogradu je izreklo svojo sodbo v procesu proti skupini vohunov, ki so zbirali vojaške podatke in listine za neko tujo vlast. Irena Maslenya, madžarska državljanka, je bila obsojena na 20 let ro-bije, izmed njenih sokrivcev pa so bili obsojeni: Kalman na dosmrtno ječo, Kaoub 15 let, Horn 12 let, Helena Bard 10 in Viguily 18 let robi je. Vsi obdolženci so priznali, da so vohunili. položaj dr. pavelica Vodja ustaške organizacije dr. Ante Pavelič je še vedno zatyrt v Turi-nu; prav tako njegov pajdaš Kvater-nik. Italija ju ni hotela izročiti, vendar pa ju je pridržala v zaporu na zahtevo marseilleskega preiskovalnega sodnika. Dr. Pavelič je te dni poslal odvetniku, ki bo zagovarjal v Marseillesu se nahajajoče sokrivce a-tentatorja Kelemena, pismo, v katerem ga prosi, naj tudi njega zastopa. kar zadeve obvestitev nasledni- sta bili ratifikaciji že izmenjali ker je že poteklo več ko mesec odkar je bil dogovor objavljen v sl«žbenih listih obeh držav, je kon-Vfincija že v veljavi. VOLILNA AGITACIJA Volitve se bližajo. Stranke marlji- agitirajo, da si zagotove čim več vo in čim več mandatov v novi ')iirottoi skupščini. ^akor že vemo, je tudi vlada sesta-svojo listo z ministrskim pred-^nikom Jevtičem na čelu. Člani vla So imeli v zadnjem času več volilnih «ovorov v radiu in deloma na 0rovanjih. Razlagali so program, ki «a i Una vlada v raznih področjih dr- Vfte uprave in gospodarstva. Pro- trd minister Vujič je napovedal ve-Hke H refoime v jugoslovanski promet-, Politiki. Poljdelski minister dr. Jan t) ^ je povdarjal, da je kmet temelj Ve in da je treba predvsem njega Pod P^ti s tem, da se podpre kmetsko ružništvo. Zedinjeni kmetje so naj chejši varuh naše narodne države. ftister je napovedal enoten zadruž-~ , 4aKon za vso državo, po katerem Daj .. ' ' oi se unificiralo vse kmetsko za- užMštvo v Jugoslaviji. ^ Sloveniji so se tudi bojevniki od- . ll> de se udeleže volitev dne 5. maja. v ,H v svojem glasilu "Prelomu", od ' *üarca, objavlja glavni bojevniški odbor proglas, v katerem jav-.. ' da je sklenil sledeče: bojevniki >ijo smuške skakalne tekme Dne 17. marca so se vršile v Planini, kjer ima Slovenija^ svojo .veliko ••kakalnico, velike mednarodne sniu-ške skakalne tekme. Prisostvovalo jim je veliko ljubiteljev športa in radovednežev iz vseh krajev. Zanimanje za te tekme je bilo tem večje, ker so listi napovedovali, da se bodo na pla-niški skakalnici dosegli 100-meterski skoki. V zadnjem času pa je solnce l'rekrižalo račune; začelo je močno pripekati ter je preveč razmehčalo ¿neg, kar je seveda neugodno vplivalo na rezultate tega lepega športnega •etmovanja. Veliki norveški skakalec Andersen je napravil najdaljši t kok — celih 95 metrov. Od Jugo6lova nov je skočil najbolj daleč šrainel — 72 metrov; postavil je s tem nov jugoslovanski' rekord. Svoj rekord so tudi Čehoslovaki izboljšali v Planici. Po v volilno borbo samostojno vseh volilnih srezih cele Slovenije, n sicer lec na državni listi, katere nosi- . Je g. Dimitrije Ljotič, predsednik Slovanskega ljudskega gibanja íbor^" samomor matere s hčerko Pri Splitu je skočila v morje 26 letna Ela Btabičeva, Slovenka, doma iz Hrastnika, ki je službovala pri okrajnem glavarju v Splitu, odkar je njen mož odšel nekam v Avstrijo. Babiče-va je imela v Splitu še eno sestro. Da je skočila v morje, so odkrili le slučajno. Tam, kjer je s pečine skočila v morje, je pustila svojo ročno torbico in več pisem v katerih se poslavlja od sorodnikov. Nič ni navedla vzroka, ki jo je pognal v samomor. Ker je vzela tudi svojo dveletno hčerkico s sabo, so domnevali, da je skočila z otrokom v rokah v morje. Res so čez nekaj ur zagledali otroci z o-bale najprej materino in nato še hčer kino truplo v vodi. Obe trupli so potegnili na suho. gasilci v sloveniji Iz poročil, ki jih objavljajo domovinski listi o zborovanju slovenskih gasilcev v Ljubljani, je razvidno, da razpolagajo gasilci v dravski banovini s 1546 lestvami, 928 ročnimi brizgalkami, 378 motornimi brizgalkami, 209.000 metri cevi, 88 avtomobili, 292-vozmi za vprego ter da imajo vsega 5-46 gasilskih domov. Vrednost vsega gasilskega premoženja v Sloveniji zna ša preko 46 milijonov dinarjev. Slovenski gasilci 60 najboljše organizirani v vsej državi. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviika kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno vedno lo v vašem jeziku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES zaslužena kazen Poročali smo svoj čas o hudem zločinu, izvršenem v Sv. Kungoti in čigar žrtev je postal mlad krošnjar, Stanko Hacin po imenu. Poročali smo tudi, kako je polidija prijela morilca Viktorja Juhanta, katerega je iskala zaradi nekega manjšega prestopka, in kako se je tekom« zasliševanja izkazalo, da ima Juhant na vesti vse hujši ¿ločin: z 22 udarci sekire je umoril svojega ltrošnjarskega tovariša ter se polastil njegovega denarja. Pred mariborskim sodiščem se je vršila pretekli mesec razprava proti morilcu, katerega so obsodili na smrt na vešalih. BOLGARI V OBISKIH Sodelovanje med Bolgari in Jugoslovani za zbližanje med obema narodoma ni nikakor ponehalo, marveč je še vedno živahno. Sredi marca so prišli na obiske v Slovenijo bolgarski pevci, člani društva "Rodina" iz Sofije. Prav lepo so bili sprejeti v Ljubljani in Mariboru, kjer so imeli tudi dva koncerta, ki sta imenitno uspela. smrtna kosa V Mirni, na Dolenjskem, je preminul prof. dr. Ludvik Boetn, bivši ravnatelj ljubljanske trgovske akademije in hon. prof. ljubljanske univerze. Bil je znan narodnogospodarski delavec. VESTI S PRIMORSKEGA Kakšne "vzgojitelje" so poslali med naše ljudi V Podgrajah, v Istri, imajo na šoli fašističnega učitelja, nekega Raguso, lri je doma iz Sicilije. Mož ki naj bi bil "vzgojitelj" tamošnje dece, je pravi divjak, kakor izpričuje naslednji dogodek: Učitelj Ragusa je svojim šolarjem hi zdavna strogo prepovedal govoriti v domačem; hrvatskem jeziku. Zgodilo se je nekega dne, da je 10-letna deklica Danica Ličan v šoli pozabila na to učiteljevo prepoved ter spregovorila par besed v jeziku svojih staršev. Učitelj jo je slišal in je ves besen planil nanjo, jo začel tepsti s pestmi, nato pa še s palico po glavi in kamor je pač zadelo. Prenehal je mu-iti dekletce šele, ko se je Danica vlila kri iz ust. Šolarka je bila tako po-lolčena, da so jo morali nesti iz šole rer so jo morali starši prepeljati v reško bolnišnico. Ljudstva se je polotila radi tega dogodka velika jeza, pa so radi tega karabinerji navidez uvedli "preiskavo", katere izid nf mogel biti neugo ■jen za divjaškega učitelja, ker je še ostal na šoli in ga ni zadelo nobena 1-azen. dijaki so zborovali V soboto, 10. marca, se je vršilo v Ljubljani veliko zborovanje slu^ate-'jev tamošnjega vseučilišča. Nastopilo je deset govornikov, ki so obravnavali razna pereča študentoveka vprašanja. Zavzeli so se spet tudi za graditev univerzitne knjižnice in pa za zgraditev nove bolnice. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu. IZ CORDOBE • Občni zbor "Iskre" V nedeljo, 14. t. m., je imelo D. K. D. "Iskra" svoj prvi redni občni zbor. Udeležba je bila precej številna in urišli so na zbor celo rojaki iz 40 km oddaljene Alte Gracije. Tovariš predsednik je otvoril občni zbor s primernim govorom; v kratkih '.esedah je orisal pomen naših delavskih kulturnih društev v izseljenstvu. besedo je dobil nato tajnik, ki je pre-'ital z odobravanjem sprejeto pozdrav no brzojavko "Ljudskega odra" iz Buenos Airesa, nato pa podal poročilo o društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi. Ker je bilo tajnikovo poročilo obširno, hočem tu navesti le nekaj po-iatkov- v preteklem letu je društvo priredilo šest kulturnih prireditev in dve plesni zabavi ter en društveni izlet. Odbor je imel 14 rednih in 10 izrednih sej, tekom leta je bilo odposlanih pisem 46, prejetih pa 19. Iz blagajniškega poročila posnemam, da znaša društveno premoženje v gotovini $ 326,11. Dohodkov je bilo 9029,85, izdatkov pa 1703,74. Gospodar je poročal, da se je tudi društveno premoženje v premičninah tekom leta nekoliko pomnožilo. Zanimivo je bilo tudi poročilo knjiž ničarja. Kot knjigovez-samouk je povezal tekom leta lepo število knjig, ki so bile že v zelo "nevarnem stanju" ter jih je tako ohranil knjižnici. Sledila so poročila ostalih društvenih funkcionarjev, načelnikov odse ¿tov in revizorjev, nakar so se vršile volitve potom listov. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: Andrej Gregorič, predsednik; Anton Vever, podpredsednik; Anton Mozetič, tajnik; Rudolf Mozetič, podtajnik; Karel Gregorič, blagajnik; Jožef Gregorič, podblagajnik; Ivan Ribarič, arhivar; Jožef Vever, knjižničar; Peter Žagar, Alojzij Gregorič in Jožef Mozetič, revizorji. Izvoljeni so bili nadalje sledeči na čelniki odsekov: za tamburaški Fra-njo Kobe; za pevski Ciril Kovačič; za dramski Franjo Kurinčič, za ženski Regina Mozetič, za Alto Gracijo Josip Zorn, za mladinski odsek Marija Vever. Niti starim ljudem ne prizanašajo Zadnje dni februarja tO prišli tajni policijsti k 61-letni vdovi Leopoldi Ferjančičevi v Idriji in ji napovedali preiskavo. Osumili so jo, da skriva o-¡'ožje. Ker ni nobena mirna in preudarna beseda ničesar pomagala, se ni so tnogli detektivi na noben način sprijazniti z dejstvom, da niso dobili v stanovanju orožja in so zato začeli kar na lepetri razdirati tla. Toda kljub temu niso mogli dobiti orožja in ga prinesti na policijo, zato so odpeljali njo. Tu so jo dolgo zasliševali in končno zaprli za tri dni. Grozili so ji, da jo postavijo pred konfinacijsko komisijo. Omenjena je že delj časa bolehna in zato pomeni to šikaniranje fašistič nih oblasti zanjo velik fizičen in duševni napor. Po svojem umrlem možu — ki je bil zaposlen v idrijsken\ rudniku. dobiva tudi nekaj pokojnine. Sedaj so ji grozili celo s tem, da ji odvzemajo pokojnino in. to zaredi sinov, ki živijo v Jugoslaviji. Tiste dni se je mudila pri njej na domu sinaha, ki jo je prišla obiskat iz Jugoslavije. Seveda tudi njej niso prizanesli. Po nekaj dnevih bivanja v Italiji so ji namignili, da je bolje če se takoj vrne v Jugoslavijo, kar je 'udi storila. Omeniti moramo, da šo potem, ko so jo odvedli na policijo in v zapor, naredili še dvakrat preiskavo na njenem domu. Redno vsak dan, ob času ko poštar prinaša pisma, pa so prihajali tajni agenti poizvedovat o vsem mogočem. Večne nesreče s strelivom V Rožni dolini pri Gorici se je zgo-!ila zopet težka smrtna nesreča z gra nato, ki je zahtevala mlado žrtev. V bližini domače hiše je iztaknil trinajstletni Jírnest Debenjak 75 mm pro jektil. Radovednost ga je gnala da, ga jo začel odpirati. Zaradi udarcev je projektil eksplodiral in je fanta dobesedno razmesaril. daj pa so se začele prilike spet slabšati. Statistika za februar kaže, da je znašal promet v tržaški luki vsega 2.810.184 kvintalov, lani v istem mesecu pa 3,271.715 kvintalov. Orlatov nabrežinski kamnolom prevzel faš. sindikat Prebivalstvo Nabrežine In okiolice dobiva kruh iz kamna, iz nabrežin-skega marmorja, ki je svetovno znan. Le malo se jih preživlja z bQrnim kraškim kmetijstvom. Kljub temu je /..•il ta kruh v prejšnjih časih bolj mehak in sladak. Danes pa postala vedno bolj trd in je res podoben kamnu. V kamnolomih je vsak dan manj de-ia. Znani podjetnik Orlato je morál pred kratkim časom opustiti svoj veliki kamnolom, ki mu je v času svetovne vojne prinašal lepe tisočake. Ker je z ukintvijo dela v omenjenem kamnolomu grozila delavcem nezapos lenost, in lakota, je ta obrat previel fašistični sindikat. Radovedni smo, ka ko se bo pod njegovo oblastjo podjetje razvijalo. Poitaljančevanje priimkov Izšla je posebna naredba reškega prefekta, s katero se bo' moralo spremeniti večje število imen v italijansko obliko. S tem bo zaključeno to delo v reški pokrajini in manjka le áe izpolnitev in pospešitev dela na Tržaškem in Goriškem. Delo je zadelo v zadnjem času na precejšnje težko-če, zlasti na nesporazume, ki so rta-č-tali med raznimi komisijami pri iz-preminjanju imen. Ker je to večkrat dovedlo do nemogočih absurdnosti (ta ko so bili slučaji, ko so člani iste družine nosile naenkrat po več imen), so j,ostal i malo bolj previdni pri delu. "oleg tega pa zgleda, da so na dnevnem redu gotovo druge bolj važne stvari kot pa tako brezplodno in brez potrebno delo. Promet v Trstu gre spet rakovo pot Tržaški fašistični listi so lani z ve-. i \ Vojaško posadko v Ajdovščini so ojačili V nove vojašnice v Ajdovščini, ki to bilo dokončane koncem lanskega leta je prišel koncem februarja 1. 1. in ee vselil bataljon infanterije iz Gra-ne pod magnetski vpliv njih oči — volje. Samo tako si je mogoče razložiti, kako more žena pustiti mladega in lepega moža, otroke in dom pa oobegniti s kakšnim potepencem, ko mogoče niti ne ve, kdo in kaj je. V dobi romantičnih dram se je dalo to ie kc,likor toliko razlagati z modo ali pa s sentimentalnostjo, v dvajsetem stoletju pa so znanstveniki posegli v to zadevo in zatrjujejo,, da mora biti ženska že živčno bolna ali pa popolnoma nerazsodna, da napravi taksno avanturo. Ženske so precej podvržene hipnozi, in zato si ni posebno težko pojasniti, odkod izvirajo te velike ljubezni in ljubezenska pustolovstva bogatih žena, pa tudi vseh tistih skromnih žensk, ki so kar tako na slepo potegnile z neznanim človekom. ZA NAŠE KUHARICE DOMAČ RUM Dober rum lahko vsaka gospodinja napravi doma. Kuhaj J/ž litra vode, 6 kock sladkorja, šibico vanilije pet minut. Ko se ohladi, dodaj —% litra finega 90 do 96 o|o špirita, tanke olupke ene pomaranče in pol limone ter 5 dkg rumovega esenca. Po 14 dneh precedi rum in potem ga lahko uporabljaš. Roljši pa je, ako stoji dalje časa. ZA KRATEK ČAS Pri zdravniku Zdravnik: "Ne pomaga nič, milosti-va, treba bo napraviti roentgenski posnetek." Pa cien tka: "Naj bo, gospod, toda prosim po možnosti v profilu, tako u-činkujem najbolje." Upanje "Možite se, Marička, in zapustiti nas mislite? Ali ste pa tudi pomislili, da je zakon le prevečkrat razočaranje?" "Vem, milostljiva, toda upanje i-mam, da bom imela več sreče kakor vi!" Pri oknu "Oče: ne stojte neprestano pri oknu! če bo potem kdo dol padel in bom vprašal kdo, spet nihče ne bo hotel biti." Njene nogavice "Ni mogoče! Sami si krpate nogavice? Zakaj pa ne vaša žena?" "Saj to nii-io moje nogavice, temveč njene!" Trgovec in potnik Trgovec: "Kaj ste znoreli? Mojo hčer hočete? Ali sem vas vzel za trgovskega potnika ali za ženitovanj- skega, he?" / ■ * * £ * . & KROJAČNICA LEOPOLD USAJ MUDI CENJENIM KLIJENTOM NAJBOLJŠE BLAGO IZ ANGLEŠKE TOVARNE "CAMPE R" CENE ZMERNE Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od žel. postaje) M *V * # * # * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * * v * -p MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne j obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Ravvson iti' Sala-1 erry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 POZOR! Slov. babica dipl. v (Pragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne, — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENES-BILKOVA NAROČITE SE NA "Novi list* PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo APRILA ¿1. G rol. Osorio 22. Neptunio '¿'■i. Asturias 27. Mendoza Proti Evropi odplovejo APRILA 23. Rel'e Isle in Princesa 25. Neptunia 2(i. Asturias VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 9.1 » 76-0 158-' 183 25. 17 393. LIMA 1217 U. T. 23—3389 ŽENITNA PONUDBA: Izseljenec, podjetnik, želi znanja v svrho ženitve s Slovfnko Jd 32 do 40 let. Le resne ponudbe na upravništve lista pod zn. "Resnost". KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po najnižji ceni.Rojakom se priporoča: JOSIP FAGANEL, Soliš 1235 (blizu trga Constitución). FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik e"® sliko v barvah MARKO R A D A L \ Specialist v modernem slikanji Facundo Quiroga 1275. Dock S" General Goering in njegova žena PRIPOROČAJTE Novi list! BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPEUlt" 25 de MAYO 722 U.T. 31-39?' Izvrstna godba od 3. pop. do 1. f® polnoči. Odprto podnevi in po»"' Pivo iz sodo* in v steklenicah. Quilmes chop $ D.25 Samo pristna pijača Mcnjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju KRIŽI IN TEŽAVE Dr. Leon Brunčko (Nadaljevanje Trdno je bila namenjena zapustiti ko čo, če treba, tudi brez Ferdinanda. Pa komaj je odprla vrata, jih je val burje spet e treskom zaprl. Blisk je šinil preko grebena nad kočo in težka prha dežja je mrzlo pljusknila skozi nastalo špranjo. Zaman! V takem neurju si ni upala nikamor. Z hrbtom ob steni je obstala pri vratih in s pritajen« grozo zrla pred se. Ferdo se ji je ponovno približal, komaj zatajujoč notranjo razburjenost. "Rezika!" Milo, otožno je Zvenel njegov glas. 'Ti bežiš pred menoj? Ti si želiš stran od mene domov? In jaz, tepec, sem si domišljal, da me ljubiš! Vedno sem sanjaril o tem, da ti bo dom povsod, kjer sem jaz. Zdaj pa, ko nama je narava tako rekoč sama pokazala, da spadava tesno sku paj, zdaj ti je tvoja stara gostiteljica več nego vsa moja ljubezen!" "Ne, Ferdo. Toda..." Ni mogla izgovoriti. V prsih jo je dušilo. Ferdo jo je prijel za roke, jih burno polju-boval in pritiskal na svoje erce. "Nikoli še nisem ljubila, Ferdo, in | zato... zato si svojih čustev do tebe sarna ne vem razložiti. Včasih mi je kakor da bi najraje s teboj zaplavala v širni svet. Toda zopet pridejo čez mene trenutki, ko... Ne vem, kako bi ti to pojasnila. Kakor nocoj. — Glej, Ferdo, dokler si v navadnem prijateljskem tonu razpravljal z menoj o enem in drugem, sem bila mirna in niti opazila nittem, kje sem e teboj sama. Čim pa je iz tvojih besed odjeknila drugačna beseda, takrat šele mi je šinilo v glavo, da sem daleč od ljudi s teboj na samem, in to ponoči! Kaj bo, če se to razvé..." "Neumnica", jo prekine Ferdo. "Če boš čakala na to, da ti bodo drugi dovolili biti srečna, bo prej konec tvojega življenja. Sama si utiraj pot, po katerem hočeš hoditi. Sama si ustvarjaj srečo! Zagrabi trenutek, kadar se ti nudi! Kaj te briga svet!" "Da, Ferdo. Zdi se mi, da te razumem. In vendar..." "Nič, vendar! Glej, dušica, jaz te ljubim. Vse v meni koprni pa tvojem objemu." To rekši jo je strašno objel in polju-boval po golem vratu, čelu, očeh in ustnih. Rezika se mu je spočetka branila, toda vedno bolj se je, kakor v omotici, udajala ognjevitim izbruhom njegove ljubezni. Zunaj se je bila nevihta 6Časoma razvlekla. Samo od daleč, tam nekod iz juga je bilo še slišati zamolklo bo-tnenje. Tu in tam nad Šentlovrensko dolino so že zamigutale posamezne zvezdice in • svetile v noč. Otožno se je razlegalo skovikanje sov. Iz zvonika farne cerkve v Št. Lovrencu je ura baš bila eno po polnoči. Tam proti holmcu nad cerkvijo je počasi sklonjene glave korakal mlad mož. Skrb in žalost sta se mq brali iz obraza. Ko je dospel do hišice, kjer je stanovala Rezika, je obstal. Toda čim bolj je poslušal, gledal in opazoval, tem globlje gube 00 se mu zarezavale okrog usten. Vse gredice na prej tako žlahtno cvetočen Rezikinem vrtu nO bile razorane, rože in cvetlice pa *o ležale razmetane po tleh. Tudi iz oken so izginili nageljčki in rožmarin. Dolgo je stal pozni gost. Vedno nižje in nižje mu je .klecala glava. Potem se je zravnal in bežal proti trgu, kakor da se mu podira svet za petami. Bil je Tone. 5 Minili so tedni in nastopila je zgodnja jesen. Po oni nevihti je še večkrat deževalo in lilo. Zrak se je zaradi tega kmalu in precej ohladil. Neko nedeljo zjutraj je solnce s tako pri jaznim emenhljajem prijadralo izmed Klopnega vrha, kakor da še nikdar ni razsajala nevihta z gromom in treskom. Pri Grobnarjevih so že biil vsi odšli k zgodnji maši, samo gospodinja Meta. Tone in pastir Hanžek so ostali t'oma, da čuvajo dom in opravijo nujno delo. V govejem hlevu je 6talo za hrastovimi jasli dvajset repov, deloma za vprego, deloma za molžo. Vse je bilo treba oštrigljati, osnažiti in íapojiti, gnoj odkidati in sveže na-stlati, nazadnje pa, ko pridejo drugi' od prve maše domov, gnati še na pašo. •••• f m Slednjega se je Hanza prav posebno veselil. Zdaj, ko je bila tudi že ota-va pokošena in spravljena, ko tudi na polju že ni bilo več pridelkov razen krompirja, repe in ajde, je bilo veselo tam zunaj! Paslo se je kar križem po svojem ter po tujem, in nič ni bilo ♦reba bogvekako paziti na živino — da ne uhaja v škodo ali pa da ne zbez lju. pred vročino in muhami v goščo. Brez skrbi je pastir zato lahko zakuril ogenj in posedal pri njem. Ali 6i je v žer javici spekel še krompir ali pa kak storž koruze, tako da mu ni bilo baš treba pri skledi za mizo o-prezati za žganei. Zlasti pa je lianza ljubil repo, tako na lahko osmojeno, napol pečeno. — Kar ni mogel dočakati, da mine zgodnje sveto opravilo v cerkvi; ves nemiren je šepal od repa do repa, od vo-"lov h telicain in od telic h kravam. Imel je namreč že izza mladih let desno nogo pohabljeno. Ko je pomagal nekoč pozimi podirati v Grabnar-jevi hosti, ga je težka veja padajoče smreke oplazila po glavi, deblo pa se mu je zvalilo čez nogo in mu jo zlomilo. Od takrat je bil mutant.' Tudi možgani mu niso delovali prav v redu. Grabnarjevi so ga bili po tisti nesreči obdržal. Toda čim starejši je postajal, tem manj je bil uporaben za hlapčevska dela, in nazadnje je postal spet to, kar je bil spočetka: pastir. Vsega skupaj pa je I-Ianza služil pri Grabnarjevih že nad 30 let. Še ko je bil Tonetov dedek pri življenju, je pri šel kot deček k hiši in bil najprvo za pastirja, potem pa za hlapca, do kler se mu ni pripetila ona nezgoda •v gozdu. Takrat je bil že rajni Gašper, Tonetov oče, za gospodarja. On in pa prav posebno še njegova prva žena, Vera, sta mu stregla in ga vračila z domačimi zdravili, pošiljala po pada-rja in storila vse, da ga spravita spet na noge. Da, Vera, to ti je bila gospodinja! Devet far daleč si lahko iskal tako dobro ženico. "Hanza, le glej, da boš zopet hodil" je rekla in mu kuhala tavžentrože, seno ter druga krepilna zelišča. Milo se mu je storilo vselej pri misli na to ubogo revico, ki je morala tako zgodaj pod rušo. Naslonil je na vile in z rokavi srajce brisal solze, ki so mu kapljale v razmršeno brado. Tedaj pa «jo se stemnila hlevna vrata in na pragu se je prikazala Meta, široka in vsa zapriljena v obraz. Late je imela že gladko počesane in sple tene v dve kiti, ki sta bili zadaj zviti v klopčič in pritrjeni z glavnikom. Manjkal je samo še svileni robec na glavi, pa je bila opravljena za cerkev. Levo roko je imela uprto v bok, z de-»no pa si je senčila oči. Ko je zagle dala Hanzo, je planila proti njemu ter mu eno pripeljala, da se je opo-kel na postrugani kup gnoja. Ti boš pa seveda lenuharil, pokve-ka razcapana. Jaz naj bi se kar raz strgala od samega dela, ti boš pa tu lepo muhe štel! Glej, da se spraviš! Misliš, da si bom sama nanosila vodo v kuhinjo! Ti!" Hanza se je pobral, pograbil samo kolnico in začel nakladati gnoj. Pri tem je bil ves sključen in ponižen. Toda, čim je izginila gospodinja je s hrbtom proti vratom obrnjen počasi i.renil glavo o smer, kjer je stala Pf prej Meta. Srdita, potuhnjena jez8 1 šinila iz njegovih oči. Zavihtel je Pr in zaškrtal z zobmi. V razburi glavi so se mu ponovno porajali mini. Kaj je bilo treba Gašperju, da je po Verini sinrti še enkrat ob»1''' Saj je imel sina, še prav pridni Pa če bi bil že vsaj poštenega P^F ljal v hišo, ne pa tega živega sata»' Grizla in zbadala j« ubogega Gašp6" od ranega jutra do poznega veČeI* dokler mu ni pcetalo življenje Ptf neumno in mu je pred štirimi leti f kazal fige. Tone, njegov edinec, 6" bil baš povrnil od vojakov. Že P je bil mačehi trn v peti. Sama j»10*! in brez otrok ga je črtila na vso tí> Bila mu je mačeha v pravem pome besede. čim pa so odprli Gašperji poslednjo voljo, je zlobnost v njej ravnost podivjala. Rajnki gospod»1' namreč v svoji oporoki določil, da pušča vse svoje premoženje ji' J t* if da pa pripada hasek od polovic® premičnega posestva njegovi žen'» kler bo sinu vodila gospodinjstvo-» Ako pa bi se Tone ženil, ji je ril dosmrten kot, obstoječ iz vse 111 ne pri prostem kruhu, dvojne del°v in eno praznične obleke vsako d1' ,-uP1 gol leto ter stanovanje v podstrešni . tr tako zvanem "štibelcu". Končno le * dol*' litament nalagal gospodarju se nost, da mora Meti dajati do hasek iz njive v Kurji vasi, ležečc potoku Radonjlji. d» » IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.