pervi pedagog v novejših časih. Roj. 26. nov. 1800, f 25. sept. 1862. Kedar Bog hoče narodu milosti skazati, mu pošlje pobožne mašnike , polne apostoljskpga duha in gorečnosti , — mii pošlje modre učenikp in učene pisatelje , kteri Ijudstvo z govorom in s perpsom in z lastnim zgledom v dobro napeljujejo, ter tnn kažejo pota k časnpmu in večnpmu blagru. Tudi Slovencem je božja previdnost poslala v naj novejših časih pobožnega mašnika, modrega učenika in učenega spisovavca, ranjkega Antona Martina Slomšeka. Njpgovo življenje in njegovo vsestransko delavnost je popisal gospod Franc Kosar, in to življenje je gotovo že vsaki Slovenec prebral; vendar misHm, da ne bo od vec, ako bravcem ^Učiteljskega Tovarša* iz ime- novanih bukev bolj ob kratkem povein , kaj je v Bogu pokojni storil za slovenske Ijudske šole. Ko bi ranjki za solo ne bil drugega storil, kakor nDrobtinice" spisal, smeli bi ga prištevati pervimi izmpd pisatpljcv za šolo; a ranjki knezoškof je bil tako rekoč duša vseh prcnaredeb v ljudskih šolah po lavantinski škofiji; on je dplal posrednje in neposrednje za Ijudsko solo, že špiritual v duhovšnici v Celovcu, veliki fajmošter in šolski ogleda v Vuzenicah, šolski poročevavec pri škofiji in korar pri sv. Andreju, in poslednjič knezoškof pri sv. Andreju, od leta 1859. pa v Mariboru, — in po teh službah bomo popisovali njegovo delavnost. I. Slomšek, špiritnal v duhovšnici v Cclovcu. L. 1825. je bil ranjki v mašnika posvečen , in je bil duhovni pomočnik pri sv. Lorencu v Bizelu in v Novi cprkvi poleg Ceija, Ali že čez štiri leta so ga njegovi predniki poklicali za epirituala v Celovec. Tukaj se je tako obnašal, toliko se trudil za podučevanje izročene mladosti , da ga nekteri vse svoje žive dni niso niogli pozabiti in zadosti prchvalili, ter so ga po očetovsko Ijubili in spoštovali; tisti pa, ki so svoje dolžnosti radi zanemarjali, so ga pa prav iz sprca sovražili in daleč obrekovali. Mladim duhovnom je pnspbno priporočal mladino, njih serca vnemal za ljubezen do nje, in jih je nagovarjal skerbeti za njeno podučenje. Slovensko šolo, ktero je že oskerboval gojpnec v spmenisču, je sedaj zopet vpeljal in spisal za njo lahko razumljivo slovnico. V tem času je pričel tudi spisovati svojo homiletiko — cerkvene govore, — kteri so v Drobtinieah I. 1862. malo pred njegovo smertjo na svitlo prišli. Kakor pa je sprevidil, da nemška homiletika ne zadostuje duhovnom na Slovenskem, tako je tudi mislil od neinške pedagogike, ktera ni mogla vstreči učenikom med slovenskim narodom. Ker je pa dobro vedil, da je veliko fara, kjer ni šole, in kjer tudi zavolj drugih okolisčin biti ne more, se mu je v serce smililo ljudstvo, ktero tako brez poduka raste. Prosil je mlade duhovne, da naj kot duhovni pomočniki dvakrat na teden ali vsaj ob nedeljih in praznikih, ker že navadno podučujejo ljudstvo v cprkvi, tudi podučujejo mladost v branji, pisanji in številjenji. Ko je pa 50 Ietna skušnja pokazala, da npmške šole malo ali nič ne koristijo med čisto slovenskim Ijudstvora, jim je priporočal, da naj poduk naslanjajo na materinski jezik. Tako je vsako nro, v kteri je slovensčino razkladal, tudi podučeval mlade duhovne, kako naj slovensko mladost uče brati in pisati. Opazke, ktere si je tukaj narejal, je pozneje v posebnih bukvah na svitlo dajal. Da se pa med koristno tudi prijetno vpleta, je priporočeval, da naj v šoli vmes tudi ktero sapojejo. Navod za petje so mu bile bukve leta 1832. natisnjene, ktere se po navadi impnujejo ,,Ahacelnove ppsmi". Radi so vbogali mladi duhovni svojpga učenika, in so v 10. letih v nedeljski soli, kakor izvedenci pripovedujejo, več opravili, kakor nemške šole v 50. letih. Pospbno pa se je lepo petje med Ijudstvom razširilo; Iepe pesmi nekaj novih, nekaj popravljenih in zboljšanih pregnale so une umazane, med Ijudstvom navadnp. In kdor spozna, koliko moč ima petje do cloveškpga serca , bo lahko razvidil, koliko dobrega je Slomšek že v tem obziru storil. Podučeval je pa te leta tudi vnanje, posebno pa pravdaznance v slovpnsčini; vlada je njegove spričala v slovensčini spoznala za vpljavne. Razun tpga, da je v teh Ietih večkrat v mestu ali na deželi bpspdo božjo oznanoval, je spisal v tpm času ,,Evangeljsko hrano", bukve v treh zvezkih, ktere imajo pridige za vse nedelje in praznike cplega lela. Ko je Slomšpk svoje pervo delo, molitevne bukvice hotel izdati, ni mogel najti založnika; sam jih je niogel založiti; čez 9 Ipt so se pa založniki za njegove spise tergali: tako je on v kratkem povzdignil slovpnsko slovstvo. — t»«ije »udi.)