Starši 32 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 Danes predstavlja čas, ki ga otrok preživi pred zasloni moderne tehnologije, enega od najpomembnejših vplivov na njegov razvoj, kakovost življenja in prihodnost. Vpliv zaslonov na otroke Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije in razvojna terapevtka s specialnimi znanji, kot specialna pedagoginja deluje na področju zgodnje obravnave otrok s specifikami v razvoju. V svoje delo vključuje načine vstopanja v otrokov razvoj z vidika nevroloških baz v soodvisnosti s primarnim socialnim okoljem. Sistemsko deluje na področju vzgoje in izobraževanja, z namenom implementiranja najnovejših znanj nevroznanosti, ki odkrivajo osnove razvoja otrokovih možganov. Pogledi na vpeljevanje tehnologije zaslo- nov (televizija, pametni telefoni, tablice, računalniki) so zelo raznoliki in pogo- sto kontradiktorni. Tovrstni zasloni so za današnje otroke stalnica in vsakodnevna vsebina, ki se ji preprosto ne morejo izo- gniti. Vpeljevanje sodobne informacijsko- komunikacijske tehnologije od prvega ra- zreda dalje predstavlja prilagoditev na so- dobno družbeno stanje in uporaba le-te se eksponentno veča tako v šolskem kot ob- šolskem okolju. Raziskave kažejo, da čas, preživet pred zasloni, zavzema vse večji delež življenja tako predšolskih kot šolskih otrok. Še posebej je zaskrbljujoče zadnje leto, saj je bil velik delež staršev zaradi dela od doma primoran poiskati varstvo za otroke in pogosto je bilo to varstvo prav zaslon moderne tehnologije. Dolgotrajen evolucijski razvoj ter izposta- vljenost vsebinam in impulzom s strani zaslonov moderne tehnologije (predvsem prostočasnim vsebinam) determinirata in spreminjata otrokov in mladostnikov ne- vrološki razvoj in delovanje. vodilom (številni starši, vzgojitelji, učitelji poročajo, da otroci 'ne reagirajo'), slušnega procesiranja, razvoja govora, opismenjeva- nja itd. Eden izmed najpomembnejših vidikov omenjenega zvočnega 'bombardiranja' otrok v zgodnjem otroštvu je lahko izra- zit porast neodzivnih otrok in otrok, ki med budnostjo/dnevnimi aktivnostmi kažejo znake zaspanosti, 'izklopljenosti', neodzivnosti, ko pa se uležejo in je čas za spanje, počitek, se prične faza budnosti (so aktivni, težko se umirijo, veliko govorijo, se premikajo, hodijo ven iz sobe itd.). Pri tem stroka izpostavlja, da so vplivi prezgo- dnje zvočne prestimulacije pogosto težko premagljivi oziroma vplivajo na nadaljnji otrokov razvoj. Glede na sodobno raziskovanje izposta- vljenosti zaslonom moderne tehnologije pri otrocih in mladostnikih lahko izpo- stavimo aktivacijo stresnega odziva. Po- sledice tovrstnega stresa se lahko izražajo v motnjah spanja, čustvenih izbruhih, izraziti sramežljivosti, znakih avtistič- nega spektra, težavah s prilagajanjem ali težavah z očesnim stikom. Če izposta- vljenost vsebinam zaslonov (igrice, risan- ke in pesmice z izrazitimi vizualnimi in zvočnimi efekti) traja dlje časa, se lahko izražajo posledice na ravni posamezniko- vega čustvenega sistema v možganih, ki je odgovoren za odpornost na stres, čustvo- vanje, številne procese v živčnem sistemu (spomin, odnosi, motivacija itd.) ter tvori eno izmed ključnih osnov za delovanje posameznikovih izvršilnih funkcij (vidne sposobnosti, pozornost, koncentracija, govorno-jezikovne sposobnosti, predvi- devanje, inhibicija vedenja, abstraktno mišljenje, načrtovanje ciljno orientirane- ga vedenja, izvrševanje zaporedij odzi- vanja z namenom izogibanja negativnim posledicam in interakcijam, izkušenjsko učenje, interpretacija socialnih namigov, Stroka po vsem svetu svetuje popolno od- sotnost zaslonov pri otrocih, starih od 0 do 3 let. Evidentno je namreč, da izpostavlje- nost zaslonom v ranem obdobju onemo- goča optimalen razvoj in povzroča številne razvojne odklone. Nevropsihiatrinja in pedopsihiatrinja dr. Selaković in njeni sodelavci izpostavljajo, da pomemben vidik porasta znakov avti- stičnega spektra pri otrocih v sodobnem času predstavlja prekomerno gledanje ri- sank v zgodnjem otroštvu. Možne simp- tome zgodnje izpostavljenosti zaslonom moderne tehnologije pri otroku opišejo kot neodzivanje na ime, težave z očesnim sledenjem, očesnim stikom, kot motorični nemir, pomanjkanje interakcije z družin- skimi člani in deficit v razvoju igre. Izre- dno pomembno je, da otroka pri gleda- nju risank spremlja nekdo od odraslih in se o vsebini pogovarja z njim ter risanko komentira primerno otrokovi starosti, da otrok usmeri pozornost tudi na odraslega, ne samo na zaslon. Izpostavljajo, da pri gledanju zaslonov umanjka velik del mo- toričnega razvoja, ki predstavlja podstat razvoja otrokovega govora, vedenja, ču- stvovanja, socializacije. Pri tem je treba dodati, da številni stro- kovnjaki opozarjajo na pretirano zgodnjo slušno stimulacijo otroka, saj so sodobne vsebine, do katerih otroci dostopajo preko pametnih telefonov, računalnika, tablic itd., pogosto zvočno intenzivne, zvoki z za- slonov pa ne ustrezajo človeškemu govoru, zvokom narave itd. Posledično lahko pre- zgodnja zvočna prestimulacija (če dodamo še številne igrače, ki piskajo, proizvajajo umetne zvoke itd.) vodi do kompleksnih razvojnih težav na področju sledenja na- Foto: Matej Hozjan Starši Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 33 ustvarjanje socialno prilagodljivih ve- denjskih odzivov ter reševanje problemov itd.). Posledično se zaradi izpostavljenosti do- ločenim vsebinam zaslonov moderne teh- nologije pri pomembnem deležu sodobnih otrok zaradi aktivacije stresnega odziva v daljšem časovnem obdobju izražajo težave pri delovanju in razvoju čustvenega siste- ma. Vir tega je tudi pomanjkanje gibanja (sedentarnost), 'sindrom otroške naglice', ki opredeljuje, da se zmanjšujejo razlike med urnikom otrok in odraslih, procesi- rana prehrana z obilico sladkorja, različ- ni vidiki toksičnosti iz okolja, prezgodnje všolanje, stres v družinskem okolju itd. Če zaznamo, da otrok izkazuje pomanj- kanje zanimanja za okolico, moti igro ali aktivnost vrstnikov, ima težave s socialno interakcijo, socialno igro, je premalo ču- stveno odziven ali impulziven, se nera- zumsko in čustveno odziva na druge ljudi, izraža prekomerno neubogljivost, opo- rekanje, trmo ali če ga je strah, še preden dobi nove informacije, čuti stisko, ko se dogajajo spremembe, lahko pomislimo na težave v delovanju otrokovega čustvenega sistema. Kot je opisano zgoraj, so otrokove čustvene funkcije pomembne ne samo za regulacijo stresa in druge opisane funkcije, ampak pomembno vplivajo na razvoj in delovanje izvršilnih možganskih funkcij (opisanih v predhodnih sestavkih), ključnih za otro- kovo funkcioniranje tako v šolskem obdo- bju kot v nadaljnjem življenju. Pomembno je, da znamo starši, vzgoji- telji, učitelji, trenerji in druge osebe, ki vstopajo v razvoj in delovanje otrok in mladostnikov, prepoznati znake stresa ali čustvenih specifik pri otrocih in mlado- stnikih in se zavedamo, da je eno izmed naših ključnih poslanstev graditi odpor- nost na stres. Pogosto pa je ena izmed prvih alinej pri razvoju odpornosti na stres pri otrocih in mladostnikih zmanjšanje oziroma 'ukini- tev' izpostavljenosti impulzom zaslonov modernih tehnologij, ki so vezane na do- ločene prostočasne aktivnosti (zvočno in vidno preintenzivne pesmi, risanke, igrice itd.). Potem ko zmanjšamo dotok stresa, je treba graditi odpornost na stres. Pri otroku se ta razvija preko spontane igre, gibanja v naravnem okolju, socialnih odnosov, urav- notežene prehrane itd. Zavedati se moramo, da je duševno zdrav- je naših otrok in mladostnikov na eni iz- med največjih preizkušenj do sedaj, in to ne samo zaradi realnosti družbenega sta- nja, ampak v prvi vrsti zaradi zmanjšane možnosti dostopa do zdravega razvoja od- pornosti na stres. Branje je zelo pomembna življenjska vrednota, ena pomembnejših življenjskih dejavnosti, s pomočjo katere se učimo, rastemo in izboljšujemo življenje, zato je že od zgodnjega otroštva pomembno, da otrokom veliko beremo in se o prebranem pogovarjamo, saj to vpliva na njihov vsestranski razvoj, na razvoj možganov in je eden izmed glavnih dejavnikov otrokove uspešnosti v šoli. Za učenje branja so pomembni poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Branje in bralni nahrbtnik Stanka Vogrinec, prof. razrednega pouka, poučuje četrti razred na O s n o v n i š o l i V i d em p r i P t u j u. Na področju vzgoje in izobraževanja dela že več kot 25 let. nje za otroka užitek, povezuje ga s prijetnim doživljanjem. Otrok mora prepoznati bra- nje kot pozitivno dejavnost. Otroci lažje berejo, če so jim starši v prvih treh letih življenja brali. Če berejo skupaj z njimi, to vpliva na otrokov razvoj bralne pi- smenosti, posledično pa na uspešno učenje in bogastvo besednega zaklada. Bogatenje besednega zaklada in pridobivanje najra- zličnejšega znanja, ki ju omogoča branje, otroku pozneje olajša učenje branja in pi- sanja. Ko so proučevali, kako uspešni so otroci pri opismenjevanju v šoli, se je na- mreč pokazalo, da je uspešnost pri branju in pisanju povezana s tem, kakšne zglede za branje in koliko spodbud je otrok dobival v družinskem okolju in v kolikšni meri je bil deležen branja. Med branjem in po njem je pomembno, da se prepričamo, ali je otrok Vpliv branja na uspešnost Vsak dan se srečujemo z različnimi oblika- mi pismenosti, pa naj bo to branje jutranjih novic v časopisu, branje in pisanje v službi, na poti v službo, v trgovini, zato je spretnost branja v življenju še kako pomembna. Star- ši s svojim odnosom do branja vplivajo na otrokov kasnejši odnos do branja, knjige in učenja. Bralna kultura se začne že v najzgo- dnejšem obdobju življenja. Če bo otrok de- ležen poslušanja branja in pripovedovanja doma, bo v šoli lažje usvojil bralno veščino. Za učinkovito branje je zelo pomembna tudi želja po branju. V tem primeru je bra-