Za poduk in kratek čas. Kdo je kri7 našim drža^nim zmešnja^am, ^ečjiin dačam, grdemu oderuštvu. rastočema osiro- mašenju? Varujte se lažnjivih preroko^ ... na njih sadju jih bodete spoznali. Mat. 7, 15. 16. IV. V Poličanah je krčma blizu železniške postaje z napisom: rHotel Bauman". No, in 7 te.j kičmi ao se nedavno sešli nekateri gospodje, ki so se o volitvab pogovarjali. Visok, suholast deda, ki je bil 7 biši, začel je naenkrat budo upijati 7 2 gosta rekoč: nsedaj si moramo liberalci 7 roke seguoti, da poderemo farje (fej te bodi!), ki so naui kmetske Ijudi 7 airomaat^o spra^ili. Farji so krivi vsem našim Htiskam in nesrečam. Zato liberalci, bodimo složni in 7olimo liboralca 7 drža7ui zbor!" Može7a sta sicer kri8ača inirno posluaala pa i ekla nista nič. Prav sta imela. S takimi bedaki ae res ne da pametna beseda sprego^oriti. In dalje moramo re8i, da je ta člo7ek ali ubog ue7cdnež ali pa hudoben 81o7ek, ki nalašč resnico zataji in ae tako saoi posaja mcd lažnjive preroke. Kajti le pre^ee znauo je, kako nas 786 ra^no liberalci celih 18 let užo tlačijo, narodnosti, posebno slo^anske, zatirujejo, mesnike in 87. Cerk^o zanieujejo in jene pra^ice krhajo zra^en pa 7se prebi^alst^o z dačami in dokladami preoblagajo, šte^ilo onib, ki bočejo na drža^ne stroške /.iveti, črezmerno pomnožujejo in 7rb tega postave dajejo, ki kmeta, obrtnike spra^ljajo na nič. Kdo je imel 7e8ino, torej odločilno besedo, 7 okrajnih zastopib, 7 deželneni in drža^nem zboru ? Liberalci, kakoršen je n. pr. Seidl, Forregger itd. Kdo je upeljal ne|iotrebne in drage okrajne zastope? Liberalci! Kdo je odpia^il oderuške poata^e? Libebcralci! Kd<> je dovolil ženito^anje nemaniče^ na škodo sreujam? Liberalci. Kdo je U7el razkoao7anje in trganje poseste^? Liberalci. Kdo je drža7- ne atroške pomnožil ? Liberalci! Edo je državne dolgove pozvišal ? Liberalci! Edo je Turka ljubil bolj nego avstrijskih Slovanov brate na Turšketu? Liberalci! Edo je kmetom največ denarne in krvne dače ualožil, najmeuj pa poslancev odmcril? Liberalci! Eedaj so dače tako strogo iztirjevali, kakor 7 liberalni dobi? Edo je kmetom pri volitvah obetal zlate gradove, jih pa le za noa vodil iu naposled ničeaar dobrega atoril? Edini liberalci. Tako so liberalni poslanci sami obstali 7 državnem zboru: Liberalec in velik sovražnik meanikov Scbouerer je liberalcem očital v dižavnem zboru: nda se je na potrebe kmetskih ljudi pri vseh novejih (liberalnih) poatavah jako malo ozir jemalo", in liberalec Poacb, ki ae je pa uže spreobruil, je djal: ,,kmeti 80 v liberalnej dobi prvi, kedar se gre za nalaganja da6e in pobiranje vojakov, drugod pa povsod zadnji". No, Poličanski prerok, kaj porečeš sedaj? Ce bočeš pameten biti, moraš zanaprej lepo tibo djati in priznati resnico: vae ljudi pri nas, posebno pa kmete, so zadnja leta v nearečo apravljali ne mesniki, ampak — liberalci in pri naa ob enem nemškutarji. Ti ao imeli povBod večino. Ako bi na meato liberalcev bili gospodarili mešniki, ali ker tega niti ineaniki aanii ue tirjajo, moramo reči: ako bi Ijudi zvesti ostali krš6anakej re8nici, piavici in ljubezni, celo drugače, boljše bilo bi sedaj pri nas, vsaj nesreče bi laglje prenaaali. Eako malo 80 liberalni poalanci, tedaj vecina 7 državnem zboru, ozirali ae ua potrebe kmetskih ljudi, to kaže razprava 0 državnem proračunu za 1. 1879. V tem računu je razvidno, da dobi minister poljedelatva 10,518.000 fl. Ali od te velike S7ote je za drža^ne rudnike in gozde zaračanjenih 7,754.000. Od ostalih denarje7 pa vzame ministerstvo za-se 277.000 fl. tako, da pride za kmetijske zadeve sanio 2,500.000 fl. Ta malenkost pa ni nič proti temu, da kmetje samo zemljiškega davka na leto vložijo po 30,000.000 fl. Tej velikanskej avoti nasproti je res amešno, da se je nekaj malega od liberalnih poslancev vrglo za premije bikom, kravam, teletom, žrebcem, kobilam itd. Najbolj plačan je ae pri tej reči miniater poljedelstva sam, ki vlece na leto 20.000 fl. pla6e. Zato pritrdimo popolnein tistiui konservativnim poslancem, ki so letos posebno odločno grajali zaneniarjanje koristij kmetskib ljudi. Poslanec Lienbacber n. pr. je rekel, nda se kmetom jako slabo godi in na polajsbo njibovib bremen piemalo gleda. Ear kmeta po8ebuo teži, je to, da mora vedno v žep segati, kedar si gre kam pravice iskat in varovat, dalje da se kmctskim županom prcveč nalaga, zlasti sitnih policijskib re6i, koje bi sodnijain pnpadale." Poalanec in Štajerec g. Posch je rekel: „1. 1872. smo tirjali, naj se napravi poaojilnica za kmete z državnim denarjem 20 milijonov, tako, da bi kmetje ondi proti malim obrestim dobivali na poaodo denarjev, s katerimi bi si naj svoja posestva zboljaavali; n. pr. kak stari vinograd z novim ti-sona nasaditi, močvirje drenažirati, pleaaste gore pogozditi zamogli itk. Toda liberalni gospodje so z ramami pomigali in rekli, da ni penez. Drugo leto potetu pa so isti goapodje naali v davkarijakib blagajnicab 80 milijonov za podporo faliranim bankam, fabrikam, obrtnikom itd." Dalje poslanec tirolski plem. Zallinger je tožil, kako je liberalna večina poslancev 2krat pod klop vrgla nasvet, naj se tujemu vinu naloži colnina, ponarejevanje vina pri nas pa nadači, da ne bo pri ceni pravemu vinu škode delalo in sploh avstrijskemu vinu imena gubilo. Tudi nagodbe kupčijske 8 sosedujimi državami so nam tako neugodne, da naaa živina, naše zrnje itd. vedno bolj zgublja na ceni. Eako bočemo živeti, kako dače plačevati, 6e pa veliko menje za pridelke dubimo, kakor prej, ko so da6e bile ae menjše? Veliko novih postav je kmetom na ocitno akodo n. pr. nova in sitna žganjarijska postava. Včasih se tudi nalašč kmetu ne privoa6ijo dobrote, ki 80 jim 7 postavi zagotovljene. Tako je poslanec Dipauli vedel povedati, da tiuančni uradi na Tirolskem niso hotli izvesti § 2. poatave žganjarijake od 27. jnn. 1878, kder je vinogradarju dovoljeno toliko žganja si narediti brez daca, kolikor ga za dom potrebuje. Ako torej kdo mieli, da bodo liberalci kedaj kmetu res pomagali, ta je ali nevednež ali budobnež in torej zapeljiv in lažnjiv prerok, kojemu nibče več ne veruje, brž ko ga spozna. Eo smo še postavo tirjali zoper oderube, rekli so liberalni poslanci, da takib postav ni treba. Eo smo tirjali postavo zoper ponareje^alce naturnega vina, rekli so liberalci, taka postava bi zboljaevanje vina ovirala. In res so davkeplačilcem naložili, da moramo za vinorejsko iolo v Elosterneubuigu doplačevati na leto 64.000 fl. In 0 tej aoli je celo liberalen poslanec zajamral 7 državnem zboru : ,,ta šola naa ne uči, kako bi ae naj viuo pridelovalo, ampak kako bi nam vinogradov treba ne bilo", t. j. kako se vino ponareja tako, da labko naturno vino spodrine na akodo hudo obdačenim vinogradarjem pa tudi na škodo vinopivcem iu prej slavuemu imenu avstrijskih vin. Tako so liberalci 7 državnem zboru zadnja leta skrbeli za kmeta! Smešničar 24. Emet sreča peka in kupi od njega žemljo. Ko jo zagleda, piavi nevoljen: oj ničvredui pek, zakaj prodavaa tako malo žemljo, pšenico pa po nizkej ceni plačuješ? Pek mu zavrne: ne bodite budi, oče, žemlja je zato tako mala, ker amo vzeli premalo testa. Dalje 7edite, da je pri nas taka navada, da ženilja velja 2 krajcarja in tudi vi nebi več dali, ko bi bila tudi tolika, kakor tu le na hrbtu moj kos. Z Bogom! Matija Goričan.