Štev. 268.
V Trstu, v torek, 26. septembra 1916«
Izhaja vsak dan, tudi o* nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega §t 20, i. njdsfc. — Vsi dopisi naj se po$IM*jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprej'nnajo in rokopisi »e ne vračajo.
Izdajatelj »n odgovorni ureduik Štefan Godina. Lastnik konsorcij !ista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sr. Frančiška A*iškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
NaroEnli«« znaSa: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . -.............
za tri mesece.................
za nedeljsko Izdajo u cck> leto . ...... 1*
za pol leta....... ............ 2.6®
_Letnik XLI.
Posamezne številke .Edinosti* se piodajajo p9 G vinarjejfe, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo pa milimetre v ŠIrokost« ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... rtim po 10 vin« Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .......7......mm po 20 vfn»
Oglasi v tekstu lista do pet vrst .. ......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.... »2.-*
Mal1 oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase »prejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnin« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (o upravi .Edinosti' — Plača ki toži se v Trstu.
Uprava In tnaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PranČiSra Aaiikega It 20. — Pottnohranitničol račun Št 841.652.
Pregled najnovejših dogodkov.
Italijanska bojišča. — Živahnejše sovražno artiljerijsko delovanje na primorski fronti. Brezuspešen napad laškega zrakoplova na kamensko okolico. Na fas-sanski fronti Lahi odbiti.
Ruska bojišča. — Severno in severovzhodno Kirlibabe boj stoji. Sevemovzho-dno Lipnice Dolne sovražnik odbit; ravno tako severno Perepelnikov.
Romunska bojišča. — Med Čurduškim in Vulkanskim prelazom romunski sunki odbiti. Južno črte Copadinu—Toprajsar v Dobrudži za naše zaveznike uspešni boji.
Aibansko-macedonska bojišča. — Pri Florini majhni boji Močni srbski napadi na Kajmakčalan odbiti. Ob Strumi Angleži zavrnjeni.
Zapadna bojišča. — Mogočen artiljerijski boj med Ancro in Sommo. Delni napadi v tem odseku in napadi z ročnimi granatami pri Thiaumontu in Souvillu od-
froriti samo artiljerijsko delovanje, v asti-ški dolini, kot običajno, posebno silovito. Na kraški planoti ie sovražnik v noči na 23. t. m. izvršil inoOan napad proti najvažnejši točki pred kratkim osvojene po-stojanke, koti 208 južno Novi vasi. Manjšim oddelkom se je posrečilo, da so vdrli v našo jarkovno fronto; s silovitim proti-sunkom pa smo jih zopet vrgli iz njih. V jutranjem svitu je sovražnik obnovil svoje u u pore proti istim postojankam in je obenem napadel koto 144 vzhodno Tržiča. Povsod smo ga odbili kar najodločneje. Srditost, s katero je sovražnik izvajal te napade, ki so ga stali veliko ljudi, kaže, kakšno važnost pripisuje posesti obeh teh gričev, ki nam rabita kot oporišči. Sovražni letalec je metal bombe na Montec-cio Maggiore (jugozapadno Vicenze), v okolici Misurine in na Monte Sief, ne da bi bil napravil kaj škode.
Italijanske izgube.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Po neki zasebni statistiki so Italijani od izbruha vojne izgubili mrtvih: T generalov, 103 polkovnike in podpolkovnike, 168 majorjev, 897 stotnikov, 759 nad poročni ko v in 2863 poročnikov. V času od 31. avgusta do 16. septembra je padlo: 4 polkovniki in podpolkovniki. 7 majorjev, 54 stotnikov, 43 nadporoč-nikov in 135 poročnikov.
Ruska boliSfa.
DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. sept. 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonasle-dnikova fronta: Severno in severovzho-
PODLISTEK
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
— Najbrž je Avstrijec; — si je mislila, in je dostavila s pristno angleško prevzetnostjo: — samo Avstrijci so podobni
nam.
Njemu pa se je menda zdelo popolnoma 1 rezpomembno, kaj misli ona, in krenil je .imo sfinge, očividno v puščavo. Ko je iako jahal pred njo, se I ainara ni mogla vzdržati, da ne bi občudovala brezhibnih črt njegovega stasa. Eno je bilo gotovo — ; hati je znal — in vsa njegova vnanjost je kazala imenitnika. Potem se je začela za-\ jdati. da je vse to zelo čuden dogodek, in lahna rdečica ji je udarila v lica, ko se je spomnila, kako bi se zgražala zaradi tega
dno Kirlibabe stoječ boi V okolišu Lu-dove so Rusi ponovno zaman napadali. Severovzhodno Lipnice Dolne fe sovražnik naskočil postojanke turških čet Vržen je bil povsod, v enem odseku s protinapadom. — Princa Leopolda Bav. fronta: Rusi so proti večeru ponovno poizkusili predreti severno Perepelnikov. Njihovi napori so bili brezuspešni; njihove izgube so težke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: 23. t. m. s takojšnjimi protisunki zopet osvobojeno postojanko pri Manajovem smo vzdržali proti ponovnim močnim ruskim napadom. — Fionta nadvojvode Karla: Med Zlato Lipo in Narajovko so Rusi zaman napadali postojanko turških čet. Vdrli oddelki so bili vrženi s protisunkom; 142 mož smo ujeli. V ludovskem odseku (v Karpatih) smo zopet odbili ruske napade.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba:
23.	septembra, popoldne. — Sovražnik je včeraj zjutraj jugozapadno Naroškega jezera izvršil napad s plinom, ki je trajal kaki dve uri. V vrzelih med oblaki p*:na je skušal napadati v masah, a smo ga vselej z ognjem strojnih pušek, artiljerije in pušek vrgli nazaj v njegove jarke. V okolici vasi Darevega in Labuzov jugovzhodno Baranovičev je sovražnik tudi proizvajal oblake dima.
24.	septembra. — Od Pripjeta do romunske meje na več mestih srditi boji, ined drugim včeraj ob gornjem Seretu in v okolišu Manajovega in Harbuzovega. Sovražnik se je srdito ustavljal našim napadom. Zavrnili smo z ognjem vse sovražne protinapade ter zajeli 1500 Nemcev in Avstrijcev._
Romunska boiiiča.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. sept. 1916.
Romunsko bojišče. — Med Čurduškim in Vulkanskim prelazom smo zavrnili več romunskih sunkov. Na sedmo-graški vzhodni fronti je vladalo živahnejše bojno delovanje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. sept. 1916.
Sedmograško bojišče. — Romunski sunki med Čurduškim in Vulkanskim prelazom so se izjalovili.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Za zvezne čete uspešni boji južno črte Copadinu—Toprajsar. Trdnjavo Bukarešt je bombardiral eden naših zrakoplovov.
Prvi generalni kvartirmojster: pl/Ludendorff.
SOFIJA, 23. (Kor.) Generalni štab poroča:
Romunska fronta. — V Dobrudži pehotna podjetja majhnega pomena in
artiljerijski ogenj.
Romunsko uradno poročilo.
DUNAJ, 24 (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila romunskega generalnega štaba:
21. septembra. — Na severni in severo-zapadni fronti v Kelemenskem in Gorge-njskem pogorju boji, v katerih smo zajeli enega častnika in 136 vojakov ter eno strojno puško. En oddelek je dospel v Szekely Udvarhely. V jinski (zsilski) dolini smo odbili^fovražni napad. — Na južni fronti streljanje med zimniškimi in svi-štovskimi baterijami. V Dobrudži se je 16. septembra pričela bitka, ki je v sivoji silovitosti naraščala do večera 19. septembra, 20. septembra končala s sovražnim porazom. Iz Nemcev, Boigarjev in Turkov sestoječe nasprotne čete so se umek-nile proti jugu. Umikajoči se sovražnik je požigal vasi.
dogodka Millicent Hardcastlova, in kako šele kak član njene rodbine. Sicer pa — danes ponoči je itak napovedala boj vsem ustarelim običajem — naj gredo stvari svojo pot.
Njen mladi spremljevalec je jahal pred njo, dokler nista prišla na ravno, kjer se je ustavil in jo počakal.
— Glejte, — je dejal — okoli tehle gričev morava, potem pa skozi vas. Človek si lahko predstavlja, da je že vedno bilo tako.
Kmalu nato sta dospela v malo vas z izredno ozkimi ulicami. Na temnih hišah je bilo nekaj skrivnostnega, in človek se je nehote povpraševal, kaj sc neki dogaja za temi zamreženimi okni. Tupatam je bilo videti visoko, modro oblečeno postavo, kako se je plazila okoli vogala. Nad vsem tem pa je plula globoka tišina in mesečina ie začrtavala ostre sence.
Tupatam se je posvetila rdečkasta luč iz te ali one nizke koče, in pogied v no-
22. septembra. — Severna in severo-zapadna fronta: Slabotni boji. Zajeli smo dve strojni puški in 140 mož. — Dobruška fronta: Sovražnik je ustavil svoje umikanje in se utrjuje. Naše čete so pognale v beg nekaj oddelkov sovražnega desnega krila. — Letalski napadi: Sovražni letalci so vrgli bombe na Črnovodo, pri čemer je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi dva vojaka, in več živali ter porušene tri hiše.
Albanske - macedon-sko bojišče.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. sept. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Pri c. in kr. četah nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 25. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. sept. 1916.
Macedonsko bojišče. — 23. septembra: Majhni boji pri Florini. Ponovni močni srbski napadi proti Kajmak-čalanu so razpadli Ob Strumi so bili zavrnjeni na široki fronti prodirajoči slabej-šl angleški oddelki.
Prvi generalni kvartirmojster: pL Ludendorff.
SOFIJA, 23. (Kor.) Generalni štab poroča:
Macedonska fronta. — Okoli Florine nič izpreraemb v položaju. Sovražne napade na Kajmakčalan smo odbili Na strumski fronti živahno topovsko streljanje. Več sovražnih bataljonov je prodrlo proti vasem Nevolen, Dolno Kakad-žovo in Kudeli. Vrgli smo jih na desni breg reke.	_
Vesti Iz GrSke.
Grška pristanišča strogo zastražena.
LONDON, 24. (Kor.) »Daily Tele-graphu« javljajo iz Aten, da so vsa grška pristanišča strogo zastražena in se preiskujejo vse ladje, ki odhajajo. Veliko častnikov, ki so hoteli potovati v Solun, da bi se tam priključili revolucijonarno-na-cijonalnernu gibanju, je bilo aretiranih.
Revolucijonarno gibanje na Grškem.
LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Soluna: K revolucionarnemu gibanju so pTešli nadaljni oddelki čet iz Kavale in Pireja. Narodni obrambni odbor izdaja bone in zadolžnice. Podpisi nanje se sprejemajo v francoskem glavnem stanu.
Grška vlada proti solunskim revo-lucljonarjem.
LUGANO, 25. (Kor.) Kakor poročajo listi, hoče ministrski predsednik Kaloge-ropulos proti častnikom in vojakom, ki so udeleženi pri revolucionarnem gibanju v Solunu, uvesti kazensko postopanje.
Zapadna boiiSfo.
BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. sept 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: Mogočni artiljerijski boi med Ancro in Somiflo se nadaljuje. Sovražni delni sunki proti odseku Combies- -Rancourt—Bouchavesne so se izjalc-vili. — Fronta nemškega prestolonaslednika: 23. t. m. smo ob utrcfti Thiau-mont zavrnili slabotne, včeraj pa severovzhodno utrdbe Souville močne francoske napade z ročnimi granatami. — V številnih zračnih bojih včerajšnjega dne smo sestrelili devet letal. Naši obrambni topovi so zadnje dni sestrelili štiri letala. Sovražne bombe so v Lensu ubile šest meščanov, 28 pa jih težko ranile. Letalski napad v okolici Essena je včeraj ponoldne zahteval kot žrtev enega otroka; drugi so bili ranjeni Stvarna škoda brez pomena.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Letalski napad na Essen.
ESSEN ob Ruhri, 25. (Kor.) Generalno poveljništvo v Miinstru javlja: 24. t. m. proti 3 popoldne se je pojavilo več sovražnih letalcev nad nekim essenskim predkrajem. Tekom ene minute je bilo v sredo mesta vrženih več majhnih bomb.
tranjost je pokazal nekoliko beduinov, ki so v kolobarju sedeli na tleh okoli ognja. Veselosti ni bilo v njih, globoko resni so bili njihovi obrazi.
V eni najtemnejših in najožjih ulic se je začula skrivnostna glasba. Skozi poluod-prte vetrnice je prihajala svetloba preko ulice in razsvetljevala skupino Arabcev, ki so stali okoli nekih vrat v zidu ter držali osle in velblode.
—	Ženitovanje, — je dejal Tamarin spremljevalec. — Spremili so nevesto. Pač mora biti čuden užitek, če se zagleda črno lice, ko se dvigne pajčolan! Toda vsak po svojem okusu.
Tamara je pogledala tjagor v okna. Kaj se pač neki godi tam gori, tam notri; ali so bile druge ženske tudi tam? Rada bi bila vprašala.
Njen spremljevalec je videl njeno obotavljanje in je rekel kratko:
—	Torej?
-- Ali je tam gori morda kaka zabava?
ki večinoma niso napravile škode. Požar ni nastal nikjer. Nasprotno pa je žal ena bomba ranila več igrajočih se otrok. Po napadu, ki so ga izvršili iz zelo velike višine, so letalci izginili v oblakih.
Turška bojišča.
CARIGRAD, 22. (Agence Tel. MHli.) Glavni stan javlja:
Felahijska fronta. — Obojestranski pehotni in bombovski ogenj.
Perzijska fronta. — Sovražne oddelke, ki so se 35 km severno Hamada-na poizkušali približati našim četam, smo odbili in zasedli kraj Bane.
Kavkaška fronta. — Nič dogodkov.
R o m u n s ka fronta. — Pri podjetju, ki je bilo 21. septembra izvršeno z namenom, da bi se odbile močne romunske čete pri Enghezu, so tudi naše čete uspešno sodelovale.
Grof Czernin v Berolinu.
BEROLIN, 25. (Kor.) Snoči je s posebnim vlakom bivši avstroogrski poslanik v Bukareštu, grof Czernin, z vsem osobjem poslaništva in številnimi pripadniki avstro-ogrske kolonije dospel na stettinski kolodvor. Po kratkem postanku je vlak krenil proti Dunaju.
DUNAJ, 25. (Kor.) Avsitro-ogrski poslanik v Bukareštu, grof Czernin, je danes ob 4Y2 popoldne s 127 avstrijskimi in ogrskimi državljani dospel semkaj. Vsi so zdravi.
Razne politična vesti.
- Proti sklicanju državnega zbora in delegacij se je oglasil v »Salzburger Chro-nik« tudi nestor avstrijske poslanske zbornice dr. baron Fuchs. Svoje mnenje u-temeljuje izjavljajoč, da v principu sicer tudi on ni proti sklicanju državnega zbora in vojnega zasedanja delegacij, vendar mora zastopati nazor, da bi sklicanje parlamenta in delegacij v tem času državi več škodilo, nego koristilo. — K tej izjavi konservativnega nemškega politika bi mi pripomnili dvojno. V prvo, da gre ob vsakem vprašanju med strujami v nemškem taboru dijametralno navskriž. A v drugo, da na Ogrskem — kakor je pokazalo sedanje zasedanje ogrsko-hrvatskega sabora — povsem drugače sodijo o tem, kaj je koristno, ali škodljivo za državo___Madjari
so pač — Madjari, mi pa smo — mi!
Nota nordijske ministrske konference. Povodom nordijske ministrske konference se je objavila naslednja nota: Tri nordijske dežele so glede nadaljne ohranitve lojalne, nepristranske nevtralnosti tekom sedanje vojne edine. Kršitve pravic in koristi nevtralcev s strani vojujočih se držav ter težave trgovinsko-politične naravi, ki so nastale odtod za nevtralce, so se razpravljale temeljito in je ta razprava dovedla do edinosti glede razširjenega skupnega delovanja. Posebna pozornost se je posvečala uničevanju ali zadržavanju nevtralnih ladij in tovorov ter vprašanjem takoimenovane črne liste vojujočih se držav. V tej zvezi je prišlo do sporazuma v svrho medsebojnega ojačevarija trgovinske politike in sicer tako, da bodo deloma vlada, deloma pa dotične oblasti sporočale o trgovinskopolitičnih ukrepih vseh treh dežela ter nastopanju proti trgovinskemu vohunstvu. V svrho varstva trgovinskopolitičnih interesov po vojni se v vseh treh deželah ukrenejo pripravljalni ukrepi potoni medsebojnega skupnega delovanja onih organov, katerim je ali bo poverjena ta stvar. Nadaljni predmet razpravi je bilo zavzetje stališča napram nekaterim vprašanjem glede dolžnosti nevtralcev, da ukrepajo ukrepe v varstvo nevtralnosti. V tej točki se je na podlagi haaške konvencije dosegla popolna edinost, kakor tudi v tem, da vse tri nordijske vlade v sedanjih razmerah smatrajo za izključeno, da bi ali same ali v zvezi z drugim' nevtralnimi državami povzele inicijativo za posredovanje med vojujočimi se državami. Na drugi strani pa se je ugotovilo kot zaželjivc, da bi se doseglo razsežnejšt skupno delovanje med čim največ nevtralnimi deželami v svrho varstva skupnih
_ je vprašala Tamara, samo da bi rekla
nekaj.
_Seveda! Poroke in pogrebi, oboje jc
povod za gostijo. Ti Arabci so pametni — vse prepuščajo usodi. Ce je nekaj nedosegljivo zanje, si zato ne pulijo las. So pač filozofi.
Gruča ljudi, ki je stala okoli vrat, jima je zaprla pot, pol grozeče, pol dobrovoljno.
— Že prav, že prav, — je dejal Tamarin spremljevalec. Smeje je potegnil iz žepa pest srebrnega denarja in ga vrgei med ljudi, pri čemer jim je zaklical nekaj veselih besedi po arabsko in pokazal v hišna okna. Nato je prijel za vajeti Ta-marinega velbloda in pognal svojega konja.
Ljudje so se smejali in se ruvali za denar, in tako sta prišla srečno skozi nje. Govorila nista nič, dokler nista zopet dospela v tiho ulico.
(Dalje.)
interesov, izkijučajoč vsako zavzemanje za to ali ono skupino vojujočih se držav. Spoznavajoč pomen skupnega delovanja nordijskih držav i za sedanjost i za bodočnost, so izjavili ministri vseh treh dežela, da so popolnoma edini v tem, da naj se vrše novi sestanki med zastopniki vseh treh dežela, kolikorkrat zahtevajo to razmere ali pa bi bilo želeti takih sestankov.
Resolucija državne konference nemške socialistične konference. V neki po državni konferenci nemške socijalistične stranke sprejeti resoluciji je rečeno: Državna konferenca priznava dolžnost deželne obrambe. Še vedno je ta vojna za Nemčijo obrambna vojna. Socijalna demokracija je slej ko prej odločena, da vztraja v obrambi naše dežele, dokler naši nasprotniki ne bodo pripravljeni za mir, ki zagotavlja politično neodvisnost, teritorijalno integriteto in svobodo gospodarskega razvoja Nemčije. Konferenca zavrača vse proti nemški državi in njenim zaveznicam naperjene uničevalne in osvojevalne cilje sovražnih držav. Socijalna demokracija postavlja varstvo interesov in pravic lastnega naroda pri sklepanju miru na čelo svojih vojnih ciljev, zahteva pa tudi uva-ževanje življenskih interesov drugih narodov v prepričanju, da bo imel samo tak mir v sebi jamstvo, da bo trajen. Socijalna demokracija se zavzema za vse, kar bi moglo evropske države dovesti do pravne, gospodarske in kulturne skupnosti. — So-cijalno-den okratična državna konferenca odobrava prizadevanja nemškega strankinega vodstva za vzpostavitev delovne in bojevne sile socijalistične internacijonale. Prepuščajoč odgovornost za podaljšanje vojne onim, ki se zoperstavljajo skorai-šnjemu miru, izraža nemška socijalna demokracija nado, da se uveljavi v družil udeleženih deželah rastoča volja široki i < ljudskih mas, da se konča strašno prelivanje krvi. Od nemške vlade pa zahteva, da se neprestano prizadeva, da konča vojno! (Kor.)
Letni proračun Bosne in Hercegovine.
Uradni list bosansko-hrvatske vlade jc priobčil naredbo skupnega ministra financ o proiačunu uprave Bosne in Hercegovine za leto 1916—1917. Redni izdatki so proračunani na 113,059.283 K, a izredni na 5,514.229 K. — Redni dohodki na 118,191.602 K, izredni pa 405.000. Prebitek bi znašal torej 423.000 K.
Z ozirom na knjigo Tobolke »Das bohmisehe Volk<. piše znani nemški publicist Herman Bahr v »Berliner Tageblattuc. med drugim, da so Slovani Avstrije ostali Nemcem nepoznani zato, ker so Slovani — molčali. Tako so ostajali skriti in Nemec jb vedel o Irski in Portugalski več, nego o svojih nemih sosedih v Dalmaciji ali na Češkem. Cehi so sedaj popravili zamudo in če Nemci tudi nadalje ne bodo nič vedeli o njih, bodo krivi na tem Nemci sami. Kajti, kar so in kar morejo gospodarski, umetniški in znanstveno, vse njih ustvarjajoče, izobrazovalno in opazovalno življenje, vnanje in notranje žit je, iz kake prošlosti se je razvijalo, na kako bodočnost kaže: je podano v tej z vso odločnostjo, polnim zaupanjem, brez baliariie v mirnem tonu stvarnega vpisovanja spisa ii knjigi. Nato podaja Bahr analizo knjige n pridodaje: »Tudi tisti, ki meni, da pozna Češko, bo strmel ob pogledu na nje kultu-o. Ta ima občudovanja vredno moč, ki sc /di skoro nerazumljiva, kajti ne smemo pozabiti, da vse to je de!o komaj sto let! Ko je nastopilo avstrijsko cesarstvo, ni bilo več nikake češke kulture, ni bilo več Češkega naroda! Češko je trebalo šele izr kopati iz globokih ruševin. To je bilo sve-iov nozgodovinsko delo brez primere, ki
ga more Nemec veseliti tem čisteje, ker ie bil njega začetek pod nemškim blagoslovom: fJoethe je s svojim velikim očesom prijazne gledal nanje (Veliki nemški vjsnik je namreč z velikim zanima-ijem zasledoval češko življenje.« Tako niše Bahr — ki je menda nekaj — o narodu češkem, o njega čudoviti pov-■edigi iz najglobljega ponižanja do višin kulturnega naroda, ustvarjajočega velika dela na vseh poljih snovanja človeškega uma — tako velika, da jih nemški publicist označa kot skoro neverjetna. Bahr slavi knjigo, ki podaja verno sliko o tem gigantskem delu češkega naroda, in piše Nemcem v greh, ako tudi odslej ne bodo spoznavali druge narode, jih razumeli, pra-naj Nemci čitajo veliko delo dra. Tobolke! A naši nemški žurnalisti, ki naj bi bili učitelji, inforiratorji in voditelji nemške javnosti. Ne čitajo te knjige, molče o njej In jo potajujejo pred svojo javnostjo. Kaka duševna razdalja se nam kaže tu med res presvitljenim plemenito čutečim Nemcem in tistimi žurnalističnimi šmoki! Iz nizkotnih namenov nočejo, da bi Nemci spoznavali druge narode, jih razumeli pravično sodili in — se poravnali žnjimi za skupno biagonosno delo. Nočejo, ker jih vodijo grdi instinkti. In to je nesreča za narode in državo, da je takim ljudem poverjena naloga informiranja nemške javnosti v Avstriji! Mesto d? bi informirali, zavajajo v krivične sodbe in krivična dejanja nasproti nam Slovanom!
Nemško časopisje in banke. Glas gre po deželi, da hoče denarna velesila tudi vse večje nemško časopisje, posebno pa du-
biti.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
italijanska bojišča.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. sept 1916.
Italijansko bojišče. — Strelno delovanje sovražnikovo na primorski fronti je bilo popoldne v posameznih odsekih živahnejše. Ponoči je sovražni zrakoplov letel preko naših črt in vrgel v okolici Komna nekaj bomb, ne da bi bilo kaj škode. Na fronti v Fassanskih alpah sta v temi napadla dva alpinska bataljona odsek Gardinal—Cima Busaalta. ki ga je med dnevom sovražna artiljerija silovito obdelovala. Italijani so bili po srditem boju moža proti možu krvavo zavrnjeni. Tudi proti Forcelli di Coldose so skušale prodirati sovražne skupine. Zajeli smo tu J52 aipincev in enega častnika. Na Monte Ci-monu se v izdolbinah nahajajo še zasuti živi Italijani. 24 se jih je inoglo rešiti in so se vdali. Drugi kličejo na pomoč, a se jim doslei zaradi ognja sovražne artiljerije ni moglo pomagati ter je poinoč odvisna od sprejetja sovražniku iz človekoljubja ponujenega premirja.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba.
23. septembra. — Mestoma po vsej
Sirim II.
„EDINOST" Štev. 268.
V Trstu, dne 26. septembra 1916.
najsko, pritegnit! v svojo službo s tem, da je spravi v svojo last, da je pokupi, dočim je je doslej podkupovala, kar se jej je — kakor posebno naglasa »Arbeiter Zeitung«
—	precej posrečalo. Diskusija, ki se je zadnje dni razplela o takem časopisju, torej ni posebno laskava za to poslednje, a je — in to je tisto veliko čudo. na katero smo hoteli opozoriti — vzbudilo vest tucH nemškemu »Nationalverbandu«, da se je oglasil v obrambo neodvisnosti časopisja. Ali to je tudi vse, kar je storilo to slavno zastopstvo avstrijskega nemštva v namen, ki je vreden vsega truda vseh najboljih. Ne misli namreč na to, da bi na svoje troške izvajal to obrambo, marveč je le sprejel »sklep«, s katerim poživlja — vlado, naj odžene nevarnost, ki grozi neodvisnosti časopisja. Socijalisti čno glasilo opozarja namreč na dejstvo, ki je precej fatalno za to nemško zastopstvo, da je časopisje, ki se pušča podkupljati, ravno — njegovo časopisje, časopisje Nationalver-banda, ki doslej ni imel besede proti temu. Je torej — po mnenju »Arbeiterice« —za stvar precej irelevantno, da banke pod-kupljajo časopise, ali pa jih spravijo direktno pod svojo oblast. Nu, je tudi nemških časopisov, ki dajalo »Nationalverbandu* precej hudega tobaka pod nos. »Pra-ger Tagblatt« piše n. pr.: »Nationalver-band« vidi nevarnosti, ki groze časopisju, moti pa se popolnoma, če pri tem apelira na vlado. Kajti, le ena zaščita je%za časopisje in samo eno sredstvo za boljšo bodočnost: svoboda časopisja. Ako je časopisje svobodno v tekmovanju in svobodno v svojih izjavah, potem mu ne more nobena sila na svetu do živega. Naj le kapitalisti pokupijo listov, kolikor hočejo, v svobodnem tekmovanju nastanejo zopet novi in neodvisni listi. Neodvisnost in svoboda v izjavljanju je tako potrebna za življenje kot zrak in voda.«
Tu se je praški nemški list dotaknil rane, ki še bolj skeli na telesu »Nationalver-banda<, nego ona, na katero je pritisnila »Arbeiterica« svoj prst. kajti vsebuje očitanje, ki je grenko za ljudi, ki se tako- radi bahajo s svojim — liberalizmom. Kdaj smo še čuli, da bi se bili ti ljudje potegnili za svobodo časopisja? Narobe: zadovoljno so si meli roke. ko je konfiskacijska praksa v mirnih časih zabranjala vsako svobodno besedo listom, ki ne služijo — njim!! Zato mora vzbujati le grenka čutstva, a ob enein izvabljati smeh na ustnice, ko čujemo, da ti ljudje zahtevajo od — vlade, naj ščiti časopisje pred nevarnostmi, ki groze njegovi neodvisnosti pred kapitalizmom, ki so mu bili vedno in so mu še
—	zavezniki.
Angleški mlrouni pogoll?
»Norddeutsche Aligemeine Zeitung« piše pod naslovom »Zakaj se borimo?« naslednje: Septembrski zvezek angleške »National Review« vsebuje sestavek o angleških mirovnih pogojih. Pisec tega sestavka govori najprej splošno, potem razpravlja, kaj bi nam sovražni zavezniki morali zahtevati od Avstro-Ogrske, Turčije in Bolgarske in nadaljuje potem dobesedno:
»Kar se tiče najvažnejše točke, kaznovanja Nemčije, narinemo tem Hunom svojo voljo, narekujoč njenim vladarjem, politikom in vojakom, katerih beseda je brez vrednosti, pogoje. Voditelji nemškega javnega mnenja, ki vplivajo na narod, itak nočejo priznavati nobene pogodbe za veljavno. Velikodušnost bi torej pri tako ošabnem in nesramnem narodu, kot so Prusi, ne bila na mestu. Morda se ne pokaže ravno absolutna potreba, da bi se Nemčija razdejala popolnoma, vendar pa naj bi rek »Germania delenda est« (»Nemčija se mora uničiti«) bil splošno vodilo za naša prizadevanja na bojišču ter tudi pri mirovnih pogojih, ki naj bi se naprtili premagancu. Nemške kolonije se porazdele med državami, ki so si jih o-svojile. Belgija se mora zopet vzpostaviti in razširiti se mora njeno ozemlje za nekaj milj proti vzhodu. Začasno se mora tudi priključiti Belgiji Aachen in njegov izborno uspevajoči okoliš, a naj zopet pripade Nemčiji, če bo pravočasno plačana Nemcem naložena odškodnina. Veliko vojvodstvo Luksemburško, ta ana-hronizem, bi se moralo priključiti Belgiji, a bi moglo obdržati nekatere samostojne pravice in dobiti del nemške odškodnine, namreč 10 milijonov funtov. Dalje naj bi dobilo zopet pravico za zgradbo trdnjav V ostalem pa mora, kar se tiče vojne odškodnine, Nemčija plačati Belgiji 100 milijonov funtov kot kazen zaradi prekrši-tve pogodbe in nadaljnih 500 milijonov funtov kot poravnavo za vso škodo na življenju, zdravju, ter javnem in zasebnem imetju. Primerno odškodnino mora Nemčija samoobsebi umevno plačati tudi Angleški, Francoski in Rusiji. Alzacijo in Loreno dobi zopet Francoska, poleg tega pa še saarsko dolino ter Trier z okolico. Kako odškodnino zahtevajo Francozi še drugače, morajo povedati sami. Vsa pruska Poljska se priključi ruski Poljski; torej Poznar* ka in del Zapadne Pruske ^.pripade Rusiji in popravi se meja na stroske Vzhodne Pruske (desni breg Me-mela in dohod k Mazoveškim jezerom). Nadalje mora Nemčija izročiti vse svoje brodovje, bojne ladje, križarke, rušilce in podvodnike ter nadalje trgovinske ladje kotnadon estih- za ladje, ki jih je potopila v navzkrižju z mednarodnim pravom. V po-štev prihaja nadalje izročitev trgovinskih ladij v poravnavo za škodo, nezakonito narejeno nevtralni plovbi. Vse zaplenjene nemške trgovinske ladje ostanejo last za veznih držav.
Kar se tiče razorožitve nemške vojske na suhem, se mora sovražniku odvzeti toliko vojnega materijala, da se ne more postaviti nemška armada, ki bi štela več kct pol milijona mož. To pomenja torej
med drugim odvzetje nekaj tisoč topov, nekaj milijonov pušek, primernega Števila strojnih pušek, letal idt. O natančnih sirotah mora biti za časa mirovnih pogajanj že storjen sklep.
Glede kielskega prekopa se ni mogoče zadovoljiti z intemacijonalizacijo ali nev-tralizacijo, ker je vendar »papirnata cunja«, če se ima opravek z državo, kot je Nemčija, brez vrednosti. Misliti bi bilo na začasno zasede nje Kiela po mednarodnih četah.
Nemčija bi se za svoje-zločine — na primer na mis Cavellovi in kapitanu Fry-attu — najprimernejše kaznovala tako, da se požge nekaj novodobnih nemških palač in poslopje generalnega štaba v Berolinu. Tudi porušitev velikega mostu čez Ren v Kalinu ali Kielskega prekopa bi bilo vračilo, ki bi prihajalo tu v poštev..
Da se izsili izvršitev teh pogojev, je treba večje dele Nemčije zasesti toliko časa, dokler niso izpolnjene vse obveznosti. Tu prihaja v poštev zlasti industrijski okoliš v Porenju in severno Eifle, potem Pala-tinska in Šlezija, morda tudi Kraljevec in Gdansko, ozemlja zapadno Rena. nemški otoki v Severnem morju in ustje Labe.
Nadalje moramo razmišljati, ali naj bi nemško državo z razdelitvijo razdrli v njene posamezne dele. Vlade zaveznih držav naj bi pojasnile svetu, da posežejo po takih najskrajnejših svojih ukrepih, če nemška vlada ne prosi za mir, kakor hitro se bodo zavezne čete nahajale v mejah Nemčije.
Francoska in Rusija ne smete biti nič manj kot Angleška za izsiljenje napovedanih pogojev in Italija se mora priključiti tem nazorom. Da bi se Japonska izključila, se ne da misliti. Nemudoma se mora skleniti tajna pogodba med temi peterimi vladami, z natančno vsebino o teh mirovnih pogojih, ki se morajo nariniti sovražniku.
Nekateri skrajni ukrepi, kot odvzetje vsega nemškega imetja v področju vsake zavezne države, se morejo še hraniti v rezervi.«
»Norddeutsche Aligemeine Zeitung« pripominja: * Izdajatelj angleškega lista je pred tem sestavkom napisal pripombo, da bi znali biti čitatelji morda razočarani zaradi »premerne« vsebine sestavka. V njih tolažbo pa pripominja, da gre tu le za najmanjšo izmero angleških zahtev, ki bodo seveda naraščale z vsakim mesecem vojne.«
Kaj neki naj bi Angleži zahtevali še
več?	_
Po debati.
V članku pod tem naslovom konstatuje »Hrvatska Rieč« dejstvo, da je za predlog grofa Andrassyja, da se skličejo delegacije, glasovala tudi madjarska stranka neodvisnosti in da je s tem prišla v protislovje s svojim teoretičnim stališčem o popolni neodvisnosti od Avstrije, pa tudi s svojim praktičnem delovanjem. S to pikanterijo da je zvršila velika debata v ogrsko-hrvatskem saboru.
Te debate so se čitale z največjim zanimanjem v monarhiji in v inozemstvu. Naglašala so se najrazličneja stališča in vsakdo, ki zna politično misliti, je dobil upogleda v diplomatske in vojne stvari. Obsežna stavba, o kateri so razpravljali, se da razdeliti v tri grupe. Opozicijonalni govorniki so najprej podali svoja kritična gledišča o odnošajih napram Italiji in Romunski, pak so trdili, da vojna s tema dvema državama ni bila neizogibna, da ni naša diplomacija napravila izvestnih po-grešk. Ministrski predsednik grof Tisza je odbijal ta očitanja, trdeč, da se italijanska in romunska vojna ni dala odvrniti radi tendenc, ki so vladale v Italiji in Romunski.
Poleg teh politično-vojnih vprašanj je bila grupa čtsto vojnih vprašanj. Tu je o-pozicija ojstro kritizirala vojno vodstvo in izvajanja neh^terih vojnih operacij, ki — po muenju opozicije — niso bile potrebne. Tudi je izražala svoje nezadovoljstvo, da se je vrhovno vodstvo poverilo Hindenburgu tudi nad več skupin c. in kr. čet. In zraven tega je kritizirala še vrsto podrobnejih stvari iz vojaške oblasti. Grof Tisza je na vse te izjave izjavil, da sedaj ni čas za to, da bi posle vojnega vodstva potegovali v razpravo.
Tretji del razprave so tvorila državnopravna vprašanja — v prvi vrsti glede delegacij. Tu pa se ni kazala nepremostljiva razlika med opozicijonalnim in vladnim naziranjem. Grof Andrassy vidi v nagodbi med Avstrijo in Ogrsko dogovor in sklepa iz tega, da treba Avstrijo prisiliti, da izpolni svojo nagodbeno obvezo, to je, da sodeluje v omogočenje sestanka delegacij. Grof Tisza pa vidi v nagodbi saino dogovor med Ogrsko in krono, v zakonih od leta 1867. vidi dve povsem samostalni zakonodavni deli, O-grske in Avstrije, ki ne spadate skupaj kot dogovora. Zato je odklanjal Andras-syjev predlog kot vmešavanje v avstrijsko notranjo politiko. Nasproti predlogu grofa Apponyija — naj bi se našel modus, ki bi ministru za vnanje stvari omogočil, da pride v zbornico v Pešto — pa se grof Tisza ni kazal v načelu nasprotnega. On je odklanjal to vprašanje kot nesodobno, ki naj bi se rešilo šele v bodočnosti.
Zveni sicer nekako paradoksno, ali na tej razpravi se je pokazalo tudi to, da
se mattiarska opozicija v vnanji politiki strinja z vlado. Nikdo iz opozicije ni zahteval, naj bi monarhija izpremenila smer svoje vnanje politike. Pretežna večina opozicije je za zvezo z Nemčijo, Turčijo in Bolgarsko. Mnenje na strani entente, da je madjarska opozicija njej prijazna, se je pokazalo kot neosnovano. Vlada in opozicija hočete zmago centralnih vlasti. Vsa razlika je samo v tem, da opozicija ni zadovoljna s taktiko diplomacije v nekaterih vprašanjih. Debata je pokazala, da so'Madjari složno proti ciljem entente in je bila manifestacija v tem pogledu v peštanskem parlamentu soglasna.
Bilo je burnih dni v sejah zbornice. Strasti so tu pa tam vzkipevala tako, da je prišlo do viharnih prizorov. Bilo je napetih situacij in govorilo se je že, da grof Tisza s kraljevim ročnim pismom odgodi parlament. Morda je ravno to sklonilo opozicijo, da ni šla preveč preko mere in se je debata, često kočljiva, mogla končati v skladu. Razmerje med vlado in o-pozicijo ne le da se ni pooistrilo, marveč bi se moglo reči, da je napetost kolikor toliko popustila. Napetosti so bile bolj osebne nego načelne in zbornica se ne odgodi s kraljevim ročnim pismom, ampak z lastnim sklepom nekako do novembra. Sedanje zasedanje utegne trajati do polovice oktobra.
AprovizntijsKe M,
Volovsko meso.
Jutri, 27. t. m., se bo prodajala partija volovskega mesa, ki je došlo v nedeljo na račun občine. Cene bodo sledeče: K 5'60 kg za prednje dele s priklado in K 6 56 kg za zadnje dele s priklado. — Mesnice, v katerih se bo prodajalo to meso, se objavijo v jutrišnjih listih.
Domu ta gesti.
Poziv hišnim lastnikom in upraviteljem.
Hišni lastniki in upravitelji se poživljajo, da dado v pritličju svojih h*š, bodisi na dvorišču, v veži ali v kakršnemkoli drugem pripravnem prostoru napraviti vodovodno pipo, ki bo rabila vsem strankam v hiši. Obenem se morajo zapreti vse napeljave v posamezna stanovanja. Ciin bo to delo izvršeno, naj se takoj naznani občinskemu vodovodnemu uradu, ki bo po ogledu izvršenega dela odredil, da bodo vse stranke v hiši obskrbljene z dobro in zdravo vodo potom vodovodne pipe v pritličju, ki jo je iz ozirov na red in iz zdravstvenih ozirov napraviti brez daljšega. — Voda, ki se bo dobivala na ta način, se bo lahko uživala neprevreta. Cesarski komisar: Krekich-Strassoldo.
Rodoljubje v dejanju. Pokojni Martin Kerže se je spomnil na smrtni postelji tudi družbe sv. Cirila in Metoda: volil jej je znatno svoto 2000 K. Uvrstil se je med dobrotnike družbe in si s tem zagotovil hvaležen spomin pri vseh, ki jim je naša narodna šola pri srcu.
O pok. Antonu Dellesu. predsedniku pomorske vlade, v Trstu, so izlasti vsi dalmatinski listi priobčili laskave nekrologe. Hvalijo ga kot človeka modernih idej, marljivega in skozi vestnega na izvrševanju težke svojfj naloge, ki si je pridobil zaupanje, ljubezen in globoko spoštovanje po-drejei ega mu osobja. Povspeševal da je razvoj trgovske mornarice, trgovine in prometa po vsej naši obali. Obenem izražajo nado, da bo ministrstvo za trgovino znalo najti pokojnika vrednega naslednika, ki bo nadalje ščitil pravice in podpiral potrebe našega primorja.
Učiteljski zaposlovalni tečaj. Vpisovanje za pripravnico bo v soboto, dne 30. t m. od 9h do 12h predpoldne v ulici S. Giorgio št. 3 I. (blizu nemške gimnazije), za I. letnik pa popoldne od 3hdo 5h. Dne 2. okt. prične pouk.
Dvekronski bankovci. Prejeli smo: Notico, objavljeno v včerajšnji »Edinosti« odobrujem popolnoma. Dodati pa imam še sledeče: Drobiža primanjkuje pri nas, m kolikor sem razumel iz časopisja, primanjkuje drobiža tudi po drugih državah. Glede trganja dvekronskih bankovcev opažam, da je to po mojem mnenju neumestno in nepriporočljivo. Papir ni dovolj močan in bi za trganje moral biti preluknjan, kakor so bile svojedobne »flike«, oziroma kakor so preluknjane znamke. Za blagajnike in za natakarje bi bilo nevarno iz dveh vzrokov. Prvo bi bilo težko šteti, drugo pa bi kaj lahko izgubili male koma-diče, in tudi ponarejanja bi se dala težko zasledovati. Naj se torej ukrene kaj bolj primernega. Morda bi Šlo z železnimi 50 vinarskimi kosi? — Blagajnik.
Cenik za brzojavni promet, veljaven od 1. oktobra 1916: I.) Za navadne brzojavke: a) v avstrijskem prometu, b) v prometu z Bosno in Hercegovino vštevši o-zemlje zasedeno od c. in kr. čet, c) v prometu z Nemčijo, kakor tudi d) v prometu z Ogrsko za besedo: K 0'08, najmanjša pristojbina: K 1'—. II.) Za tiskovne brzojavke: a) v prometu z Bosno in Hercegovino, b) v prometu z Ogrsko za besedo: K 0'04, najmanjša pristojbina K 1'—. III.) Za časniške brzojavke: a) v avstrijskem prometu, b) v prometu z Bosno in Hercegovino, kakor tudi v prometu z Ogrsko in
sicer: za prvih 500 besed K 15'0, in za vsakih nadaljnih začetih sto besed K 3'0.
Županstvo občine Podgora naznanja prebivalstvu, pristojnemu v tej občini in političnim oblastim, da se je izselilo iz Rihemberka ter posluje pri sv. Devici Mariji v Po|ju pri Ljubljani.
Za naše prezaslužne branitelje daruje: preblagi N. lepo svoto (300 kron) za nabavo perila. Iskrena hvala in Bog plati!
Dekliške obleke za otroke CM šol so ukrojene. Dame, katere so pripravljene šivati, dobe poljubno število v Nar. domu.
Dotičnik, ki Je sporočil, da je bil poročnik Karel Suša odlikovan s »si gnu m Iau-dis«, naj blagovoli, če ve kaj več o njem, sporočiti njegovi materi Ani Pelcer, Šalita di Gretta št. 4.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 27. t. m.,
od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija 1914. na bele listke, in sicer od Štev. 70.001. do štev. 73.000; od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa se bodo prodajali na dražbi razni predmeti, zastavljeni meseca avgusta 1915., kakor razna godala, šivalni stroji zistema »Singer«, več parov čevljev, gledališka kukala, dežniki, raznovrstne ure in razni drugi predmeti.
Profesor Alavpovič, ki je moral pred sodnijo v Sarajevu odgovarjati radi političnih deliktov in je bil oproščen — sedaj tudi v najvišji instanci — je zaprosil za umirovljenje in se nastani na Dunaju.
Na hrvatski gimnaziji v Zadru se je vpisalo to leto 410 učencev. Samo v prvem razredu jih je nad 100. Ta naval je dokaz, da mnogi Hrvatje le po sili pošiljajo svoje otroke v gimnazijo, ker nimajo tam hrvatskih strokovnih šol.
CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi-
MALI OGLASI.
fliffllr	nemške meščanske šole podučuje
UiJUIl učence I III. razreda nemških ljudskih šoL Trst, ul. Fontanone 7. IV. nad.	£53
l^fotlf CD 2 delavca za kamnolom belega lilCLU	kamna. Naslov pove Ins. oddelek
Edinosti.	(}&2
Klirilfom	koks, „mandoloni*, star
IvUJ'UJClll in nov ječmen in slične jestvine po dnevni ceni. — Sprejemam tudi poštne poSiljatve proti predplačila. — DellOsto, Trst, nlica Carra-deri 5.	C6I
Iflinvifnm izpadle nebarv.tne ženske l.-se
I\U[JUJgIII Via BeJvedere 4. Brivec
4ti
KlinilfOm v°IDO- bombaž viv, žakije sturo l\U{JuJClil železo in majhen voz na 4 kolesa. Drihajam tudi na dom. Ul. Barriera vecchia 27. Pellizzaro.	636
f nltlfO ▼sake vrste kupuje prva tlovenska trgo-LUlujC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)
613
Maiiifakturno blago
vojaško opremališče na Dunaju tudi na deželi). Nasloviti ponudbe na : Heeresausrtistung, Wu n T. Bitckerstrasse 9.	471
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijevo podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razua rezila, roboi, mrežica za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle a' i. ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe ' in drugo prodaja J4XOH L.KVI. ulic* 3. £»i«olo *tev. 19	62
Književnost In umetnost
»Ob Soči«, napisal Alojzij Res. (Cena 60 vin. v korist goriškim beguncem.)
Z zalaganjem del iz takoimenovane vojne literature, je imel založnik J. Stoka tokrat srečnejšo roko — nič šepavih, Pe-gaza krčevito jahajočih besed, ki namesto na bi nas navduševale, vzbujajo v nas usmiljenje do pesnikovih potnih srag — nič tega. Topla nevezana beseda, ki jo je narekovalo domoljubje, nam veje iz tel male knjižice. A. Res je kot »Slovencev« vojni poročevalec v tem delu zbral nekaj svojih boljših poročil v dnevnik. Topli opis Brd, ljubezen do domače zemlje, usmiljenje do ljudi, ki so morali zapustiti najdražje in iti v kraje, kjer so še srca mrzla, vse to bo morda, vkljub času, ki utrjuje, izvabilo marsikomu lepo misel in vzbu-j dilo v njem ono, kar je v teh časih zaspalo | merda. Ko sem čital ta dnevnik, sem upal, da bo šlo do konca brez zadiranja bajonetov v mehka trupla, brez brizgajoče gorke krvi, brez zvijajočih se trupel in brez vsega tega, ki je značilno za vojno literaturo, ki v želji, da bi slikala z najreali-stičnejšo plastiko junaka, opisuje krvoločno zver. Naš človek pa to ni, svojo dolžnost vrši točno, brani strastno, a brez krvoločnosti domača tla. Vse to da celoti barvo feljtona, ki se zaradi tega ne more ohraniti dolgo. Če prečitamo ves dnevnik do konca, zapazimo, da ti ljudje ob Soči veliko molijo in nič ne preklinjajo. Sploh igra cerkev kot poslopje in kot simbol veliko, skoro največjo ulogo — šele ko se zruši zvonik se prikotali bolest srečno do obupa. — Sicer pa vsak po lastnih vtisih in občutjih, kakor izrecno in skromno imenuje Res sam ta poročila. — Vsekakor je knjižica priporočljiva. Tisk je pomanjkljiv. Naslovno stran krasi lepa Tratniko-va risba, ki bi zaslužila boljši papir.
Čitatelj.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Rarol Pemičič
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za
notranje« nervozne in otroške bolesni (blizu cerkve sv.'Antona novega.)
llflj
Itfž ■
1! " 1157 m
Trst - U!q Stadion IG - Trst i
ct
Odprt od 8 |2 zvečer mm I
a
s
Podpisani, v imenu tudi ostalih sorodnikov naznanjam, da je danes, po dolgi bolezni moja ljubljena soproga
Katarina Orel
roj. BertoS
mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil Jntri 26. t. m. ob 4.30 pop. iz hiše žalosti v Barkovljah (Bovedo) št. 554
BARKO VLJE, 25. septembra 1916.
Anton Orel.
i Ceno: I. vrste K 2. !L vrste Kl. i ■ ^
■ ■■■■BMIIBIIBIIBIIIBBB8IIBBIRB8
Dne 24. septembra ss ja odprla velika zabia
osekavrstnego gina
na OPČSKAH. pvorec Znidarži^)
Dobi se tudi steklenice vsake vrste.
Zlatarnica
m
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd Cene zmerne.	Cene zmerne.

ZAHVALA.
Vsem onim, ki so povodom bolezni in smrti našega preljub-ljenega očeta ozir. starega očeta in tasta
Josipu Urgic
posestnika na Padričah št. 38
na katerikoli način izkazali zadnjo čast in vsem ki so nam bili v težkih urah y pomoč in tolažbo, bodi izrečena tem potom naj-srčneja zahvala.
PADRIC-Sv. IVAN, 25. septembra 1916.
Žalujoče družine GRGIČ-ŽAGAR,
- j-' *'• '3"v • 1

„Tržaška posojilnica in hranilnic
d C reg?s!rovana *3<®rcg3 s cnre'enim poroštvom
TKST - Piasza della Caserma št. 2, 8. nad. - TBST (v lastni hiši) vhad po glavnih siopnjicah.
; h '"S
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/a •/• na menice po 6%
^ na zastave in amortizacijo za dališo dobo po dogovoru	III Ve^c stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
ECKAMBVIIIK '	toatni davek plačuje a.vod sam. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA
E5KOMPTUJE TRGOVSKI MINKE.	III domaČe nabiralnike) hranilne pušice.)
HH
HRANILNE VLOSE
■progam* od ▼•»koga, če tudi ni ud ia jiu obrestuj« po
401 ~
Poštno hranilnični račun lti.t mj4.	TELEFON št. 952
Ima varnostno ca&SO vsafe deposits) za shrambo vrednostnih li st.in, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoroa Varno proti ulomu n požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih CCnah. STANJE VLOG NAD 10 MSUiO.^OV KR&tf.
Uradne m: od 9 do 12 th?. iti od 3 do 5 po?. Izplačajo mi d2lavnlM si) uradih oral
E5? BMHIIHI'^HftBIII'H11! i 1.111111 llllll flfl^—1—I