LETO XVII. — številka 71 Ustanovitelji: občin*U odbori SZDI Jesenic*. Kranj, Radovljica, Skofj Loka in Trite. Izdaja CP •Gorenjsk tisk«. Drctuje uredniški odbor — odgovora! urednik KAREL MAK U C KRANJ, 15. septembra 196S SREDA — CENA 40 DIN Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik; OJ L januarja 1951 kot poltednik »d L Januarja 1*60 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik; In sicer ob s i e d a b in sobotni G LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Investicije V prvem letošnjem polletju je investicijska potrošnja v kranjski občini dosegla le 33,2 % letne planirane vsote; v gospodarstvu je bilo realiziranih 28,4 % plan. letnih investicij, v negospodarstvu pa 41,2 %. S planom določeno razmerje med gospodarskimi ih negospodarskimi investicijami je bilo 63,8:36,2, polletna realizacija pa izkazuje razmerje 55,8:44,2. Re-strikcijski ukrepi v prvem polletju so torej porušili razmerje v korist negospodarskih investicij, kjer so bili ti ukrepi milejši. V Kranju ugotavljajo, da taka tendenca nesorazmernega večanja negospodarskih investicij — (44,2 °/o vseh investicijskih vlaganj) — lahko poruši pravilno in dinamično ravnotežje med obema vrstama investicijske potrošnje; ta mo-fa namreč zagotavljati tako fast narodnega dohodka kot iudi družbenega standarda. Nekatere republiške analize ugotavljajo namreč, da je s Stališča narodnega gospodarstva primeren 38% delel negospodarskih investicij v Skupnih investicijskih vlaganjih. Verjamemo zagotovilom predstavnikov kranjske občinske skupščine na zadnji 'Seji, da bojazen zaradi nesorazmerja med negospodarskimi in gospodarskimi investicijam i ni dramatiziranje polletnih rezultatov, ampak Samo skrb za skladen nadaljnji razvoj, vendar je ob tem te potrebno poudariti in ponovno opozoriti na dve Stvari: — prvič: vzrok za nujnost feforme v našem gospodarskem sistemu so bile v doprsni meri prav previsoke in fterentabilne investicije, prevelike oči in prevelik zalogaj, ki smo ga (ali pa ga še \jomo) morali pojesti, pa seseda nerealni odnosi znotraj gospodarstva in med gospodarstvom ter negospodarskimi činitelji. V interesu reforme in našega nadaljnjega fdzvoja pa je, da energično ft z vsemi silami preprečimo ^račanje na te stare odnose; — drugič: zdaj, na jesen, je po vsej državi spet čutiti s kot vsako- leto doslej — rfritisk« na investicije, ponovno oživljenje kamapnje ffiabijanja« investicij, kar i/Se kaže znake predreform-fiega dvajsetletnega početja fia tem področju. Povsem jasno je, da brez investicij ni napredka, ne gospodarskega in ne družbe-fltga nasploh, še bolj jasno pa. bi nam po vseh dosedanjih izkušnjah moralo biti, n tkalnica, zaostajajo \ Tovarna- lepenke, tovarna Pptjtve Peko in tovarna usnja £uno. V primerjavi z istim ^ovnim obdobjem lani pa \t vsa podjetja^ proizvedla več, saj *^je vrednost ^menjava izkušenj Občinski sindikalni svet pčine Kranj je sklical za 0-edo, 15. septembra sestanek (■edsednikav sindikalnih podružnic in delavskih svetov republiški območja. po- ^dustrijskih podjetij. Pova-i',jeni so tudi >nci tega 'Novi gospodarski premiki „ vsekakor že pokazali veli-*^ pozitivnega v naših kolek-^vih. Toda na sestanku se ^meravajo pogovoriti o ti-finh stvareh, ki pa še niso s,ekle, ki odpirajo nove pro-V reševanju teh težav potrebna izmenjava fjcušenj. ^Zato bo imel posvet značaj ^dsebojnih pogovorov o ne-pterih konkretnih težavah, ^ so nastale z gospodarsko ^formo: o pomanjkljivostih \. protislovjih v družbenoekonomskem življenju, o na-^nu delitve osebnih dohodov, o načinu pravilnega varovanja, o akcijskih programih posameznih kolektivov (tA ' Posvet bo služil tudi za to, m bodo lahko obvestili plenim RS ZSS o tem kako Vplivajo na nov položaj predpisi, sprejeti ob reformi, od- qV*u ~jr- -j--- mostio kaj bi bilo potrebno Vemeniti ob nekaterih anomalijah, ki nastajajo ob tem. -pc 0 IZOBRAŽEVANJU V TRŽIČU Tržič, 14. septembra. Na .^trišnji razširjeni seji ob-'jaskega komiteja Trač, ki ^> ob 16. uri v dvorani ob-^e, bodo predvsem razprav-■ družbeno in štipen- dij o problemih '^onomske vzgoje Iranja v komuni. Namen seje je, da na osnovi temeljite razprave osvetli j, pokaže na vse pomanjkljiva, ki so bile storjene na področju v preteklosti, j^rati pa sprejme določena ^tališča do politike družbeno-^onomskega izobraževanja v ^>muni. Uvodni referat za razpravo u pripravila skupina članov finskega komiteja ZKS, ki jč odgovorna za ideološke zadeve in probleme. — D. K. proizvodnje za 10,8 % višja. Tudi vrednost izvoza zaostaja za predvidevanji. V osmih mesecih (do konca avgusta) so tržiška industrijska podjetja izvozila sicer za 2;115.582 dolarjev svojega blaga, vendar to pomeni le 60,8 odstotka letne planske zadolžitve. Nad predvidevanji sta izvozili v tem času le Tovarna kos in srpov, ki je izvozila že 73,5 % planirane količine in Tovarna obutve Peko — 70,1 %, medtem ko vsa ostala podjetja precej zaostajajo za planskimi zadolžitvami. Tovarna usnja Runo je dosegla komaj 3,1% planirane vrednosti. Vendar je treba tu upoštevati, da je dejanskega izvoza njenega usnja precej več, saj je ves čas izdelovala usnje, ki so^. ga razne naše čevljarske tovarne predelovale v izvozno obutev. V primerjavi z istim časovnim obdobjem lani pa je izvoz tržiške industrije še vedno za 3,1 % višji kot lani, za kar ima seveda največ zaslug tovarna obutve Peko, ki je letos izvozila v tem času kar za 37,3 % več kot lani in znaša vrednost njenega izvoza že 952.141 dolarjev. Tako pri izvozu kot tudi pri vrednostni proizvodnji najbolj zaostaja Tovarna lepenke, ki je letos predvidevala, da bo lahko močno povečala svojo proizvodnjo, saj bi morala končati rekonstrukcijo že meseca aprila. Rekonstrukcija pa se' je hudo zavlekla in še sedaj ni t celoti zaključena, kar je tudi osnovni razlog, da podjetje ne more izpolnjevati svojih planskih obveznosti. Na splošno pa je še vedno čutiti vpliv dopustov, ki so v juliju povzročili izpad proizvodnje,, na drugi strani pa pomanjkanje kvalitetnih surovin, kar velja predvsem za Tovarno usnja Runo in Tovarno obutve Peko. — š. B. Pred kratkim smo objavili v Glasu članek z gornjim naslovom o poslovanju in medsebojnih odnosih v kolektivu vele« železnine Merkur v Kranju, čeprav smo podatke dobili i» uradnih virov, so bila nekatera stališča pojasnjena v nasprotju z resničnim in objektivnem stanju v tem kolektivu. Zato je povsem upravičljiva želja delavskega sveta ter vodstva podjetja, da bralce obvestimo o resnici, ki je očitna. Trditev, da so neupravičeno podražili nekatere industrijske izdekle, ki so jih imeli na' zalogi v skladišču in v maloprodaji in da so pri tem zaslužili 34 milijonov dinarjev na račun potrošnikov, ni točna. Res je, da so pravočasno poslali poročilo o inventurnem popisu in proračunavanju cen oddelku za gospodarstvo občine Kranj. Na poročilo ni bilo nobenega ugovora. Gre v danem primeru za zvišanje cen po uredbi. Ugotovljena razlika BOLNIŠKE POČITNICE IN DENAR Ponovno zdravniške komisije Marsikaterega zavarovanca in zdravstvenega delavca zanima, zakaj so se samoupravni organi komunalnega zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah odločili za strožje ukrepe klimatskega in topliškega zdravljenja. Razlogov za spremembo uveljavljanja pravic do tovrstnega zdravstvenega varstva je več. Predvsem gre za izredno visoke izdatke za to zdravljenje. Statistika zavoda prikazuje, da je samo v letošnjem prvem polletju šlo 582 zavarovancev na zdravljenje v naravna zdravilišča, kar po- Zlasti te dni, pted nedeljsko prireditvijo na Ljubelju, je nova cesta Naklo—Ljubelj v središču pozornosti in tudi del užitka za voznike. Toda za Tržič pomeni ta cesta pravi nerešljivi problem. Zgradili so jo na hitro brez vseh postranskih objektov. Iz visokih in neurejenih presekov se usiplje na cesto kamenje in ob vsakem deževju ponekod pravi hudourniki na-nosijo na cestišče velike količine zemlje in kamenja. Denarja za to vzdrževanje, kaj šele za načrtno ureditev, pa ni. V Tržiču pa že itak pravijo, da jim je nova cesta odvzela turistični promet in naj bi sedaj to cesto še vzdrževali. Poveše-ni plot ob cesti kaže neurejenost tega objekta o čemer sedaj* noče nihče več slišati meni, da je bilo 307 primerov več kot lani v istem obdobju. Višje število primerov ima svoj končni učinek tudi na skladu zdravstvenega zavarovanja. Po julijski bilanci je bilo v sedmih mesecih porabljenih za to zdravljenje 83 milijonov dinarjev ali 10 milijonov več, kot je bilo planirano za tekoče 1965. leto. i Samoupravni organi zavoda menijo,, da je glavni razlog nenormalnega zvišanja izdatkov za zdravljenje v naravnih zdraviliščih le v sprostitvi predpisov. Predlogi za zdravljenje v naravnih zdraviliščih so se v jeseniški in radovljiški občini stopnjevali. Zato je bil sklad resno grozen in nastalo je vprašanje denarja. Odločitev samoupravnih organov komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, da v bodoče ponovno odloča o tovrstnem zdravljenju zdravniška komisija, je zato povsem razumljiva in upravičljiva, D. Lastelic NOVO NA VETERNEM Na Zgornjem Veternem pri Križah v tržiški občini so pred kratkim uredili gostišče ki je dokaj prijetno in domače. Gostišče je, za Veterno znatnega pomena, zlasti za razvoj turizma v tem kraju, ki ima za to ugodne pogoje. Mimo gostišča pelje namreč pot na Gozd in naprej na Križko goro. Gostišča pa se radi poslužujejo tudi izletniki iz Tržiča, Golnika in drugod. je torej povsem v skladu s to Uredbo, ker je preknižena na kredit za trajna obratna sredstva. Povišanje na celotno zalogo je znašalo 1,17%. Če bi podjetje izkoristilo vsa dejanske moznesti^ ki dovoljuje Uredba, bi bilo urstvar-jeno pozitivnih razlik kar 147 milijonov d!! na rje v, na pa samo 34 milijonov. Kolektiv veleželeznine je imel pri tem v mislih predvsem potrošnike, ki bi jih z občutnim povišanjem cen močno prizadel. Nasprotno pa v ve'eže-Ieznini prodajajo v trenutni situaciji nekatere proizvoda ce'opod tovarniškimi cenami. Iz raznih sklepov organov samoupravljanja smo razbrali, da je podjetje že pred reformo (oktobra, lani) z vso odločnostjo Dristopilo k iskanju notranjih rezerv. Težko bi našteli vse sklepe, ki so bistveno vplivali na notranjo organizacijo^ na uveljavitev na domačem trgu m končno na zavidljive poslovne uspehe. Samo bežni podatki, da na 100 din vloženiti sredstev dajo 9 din na sklade odnosno delitev osebnih dohodkov j« v razmerju 48 % na sklade ia. pa, da so maržo 8,6% (ki 'ja bila v prvem polletju) znižali na 8,1% (je najnižja izmed tovrstnih podjetij) dokazujejo, da je kolektv veleželeznine na pravi poti k nadali-nim uspehom. To pa je tudi smisel vsebine naše gospodarske reforme. Pomanjkljivosti so tudi 7 veleželeznini Merkur. Tega odgovorni v podjetju ne zanikajo. Priznavajo, da so dajali svojim delavcem in uslužbencem na kredit po nižjih cenah. Celoten znesek se je povzpel na 65.833 na nakup blaga . v vrednosti 3.815.006 dinarjev. Napake, ki so se hote ali nehote vrinile v delu, še zlasti ker le niso tako velike, bodo kolektivu Merkurja le dobra šola. Vsekakor so veliko večji uspehi, ki jih je podjetje veleželezni-na doseglo, pa smo doslej o njih zares malo spregovorilL Drago Kasteiic ZADOVOLJSTVO V BESNICI Delavci Cestnega podjetja Kranj že nekaj časa polagajo na cesto Kranj—Besnica še eno plast asfalta. Ob prvem asfaltiranju te ceste so namreč položili le eno grobo ptest asfalta, sedaj pa bodo delo opravili do konca, če ne bo nagajala vreme, bodo dela ša v tem tednu končana. Prebi« valci tega. predela kranjska občine so veseli ker bodo po tolikem času le imeli sodobno cestno zvezo s Kranjem. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • Š Gorenjski klubi tekmujejo m: 29. Učitelj si je nervozno grizel ustnice.-Že je mislil, da bo jeklena žica, katere Peter ni pravočasno odklopil, potegnila letalo nazaj na tla. »Kaj, če poba še ni letel?« je v strahu podvomil, ko je videl, kako se Vrabec nagiba ter podrhtava. Zavedel se je svoje velike odgovornosti. Ne bi smel tako lahkomiselno verjeti vsega, kar mu je natvezil fantč. Oh, da bi le živ in cel priletel na zemljo! 30. Široka krila so zabrenčala in letalo je začelo poševno drseti proti železniški progi. Peter se je nagonsko nagnil v nasprotno stran in potegnil za seboj tudi krmilno palico. Povešeno krilo se je takoj dvignilo. Na letališču so se oddahnili. »Sedaj brž na zemljo!« je pomislil Peter. Neskončno si je zaželel trdnih tal pod nogami. Zemlja, kjer lahko hodiš, skačeš, se postavljaš na glavo! Dobra, trdna zemlja! 31. Potisnil je krmilo naprej i*'^ je ubogljivo povesil kljun. Veter se je n#i v jeklene žice pod krili m ostro žvižganje fl^i preplašilo že tako preplašenega Petra. je videl ljudi na njivah; prestrašeni so stt»% letalo, ki je brzelo navzdol — nekdo je el| motiko, drugI so ga posnemali in se rad4w vse *tran,i* Peter je stisnil zobe. Prazna mmfi J* neznansko hitro bližala. 32. Strah in zoprne sanje so za trenutek izginile. Spomnil se je učiteljevih besed: prj spuščanju ne pritisni krmilne palice preveč naprej! Pritegnil je palico. Vrabec je žvižgajoče pihnil tik nad zemljo, rahlo se je dotaknil tal, toda brzina je bila prevelika; odskočil je visoko v zrak. Peter ni vedel več, kaj se dogaja z njim in z letalom. Nenadoma ga je trdo streslo, nekaj je zahreščalo, nato se je vse skupaj postavilo na glavo. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPO Pokal Kranja v namizen tenisu V nedeljo je*hilo zaključeno mednarodno tekmovanje v namiznem tenisu za Pokal Kranja. V moški konkurenci je zmagal Poštar iz Zagreba, a v ženski pa je osvojila prvo mesto ekipa Olimpije. Med posamezniki sta zmagala Vecko in Zrimčeva. V konkurenci starih članov je pri moških zmagal Tigerman pred Kovacičem, a pri ženskah Bogatajeva pred Lam-pretovo. Rezultati — Ekipno — Mo-Ski: Poštar : Triglav 5:3,,Poštar : Ostrava 5:0, Poštar : Olimpija 5:1, Olimpija : Triglav 5:1, Olimpija : Ostrava 5:1, Triglav : Ostrava 5:1. Vrstni red: 1. Poštar, 2. Olimpija, 3. Triglav, 4. Ostrava. ženske: Olimpija : Poštar 3:0, Olimpija : PSV 3:2, Olimpija : Ostrava 3:0, Olimpija : Triglav 3:0, PSV : Poštar 3:1, PSV : Ostrava 3:0, PSV : Triglav 3:0, Poštar : Ostrava 3:0, Poštar : Triglav 3:0. Vrstni red: 1. Olimpija, 2. PSV, 3. Poštar, 4. Ostrava, 5. Triglav. Posamezniki — Moški: Vecko : Stipančič 3:0, Ženske: Zrimcc : VVillinger 2:0. Zanimivo je, da je Pirčeva izpadla že v prvem kolu s porazom proti Rotovi. / MEDNARODNO PLAVALNO SREČANJE Šleza (Wrcclaw) : Trig-av 70: 61 V povratnem srečanju med poljskim državnim prvakom Šlezo in Triglavom so bili zopet uspešnejši Poljaki. Najboljše rezultate na tekmova- II. ZVEZNA WATERPOLO LIGA Obrnjen vrstni red Prejšnji teden so se vrnili Iz Bečeja vvaterpolisti kranjskega Triglava. Po petih letih sodelovanja v II. zvezni ligi se bodo morali posloviti od tega tekmovanja, ker so na turnirju zasedli zadnje mesto. Rezultati srečanj Kranjčanov: Beče j : Triglav 5:2, Riviera : "Triglav 2:2, Zadar : Triglav 2:1. Na turnirju j« dosegel 4 gole za Kranjčane Rebolj Jože, a 1 Chvatal. Zanimivo je, da so ekipe na turnirju v Bečeju zasedle povsem drugačni vrstni red kot na prvem turnii'ju v Zadru. Lestvica: 1. Riviera 7, 3. Bečej 6, 3. Zadar 6 in 4. Triglav 5 točk. (Lestvica po turnirju v Zadru: 1. Triglav 4, 2. Zadar 4, 3. Bečej 2 in 4. Riviera 2 točki.) Kranjčani se pritožujejo, da je bilo na turnirju več nepravilnosti zaradi katerih so izpadli iz lige. O pričetku tekmovanja sploh niso bili obveščeni (v Bečej so tako prišli 1 uro pred pričetkom turnirja), imajo dokaze o dogovarjanju posameznih ekip o prepuščanju točk, pravijo da je bila nepravilno razveljavljena prva tekma med Bečejem in Zadrom zaradi česar so kasneje izpadli. PK Triglav namerava zahtevati zaščito zakonitosti pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije, Liga odboru PSJ in Plavalni zvezi Slovenije. -pe- nju so pri domačinih dosegli Vlado Brinovec in Sašo Koš-nik na 400 m prosto in Peter Brinovec na 200 m prsno. Rezultati — moški — 400 m prosto: 1. Brinovec V. (T) 4:42.0 (bolje od republiškega rekorda), 2. Košnik (T) 4.44.3 , 200 m hrbtno: 1. La-chaud (S) 2:34,0 2. Rebolj (T) 2:37.9, 100 m metulj: 1. Stankiellicz (š) 1:04.6, 2. Brinovec V. (T) 1:05.9, 100 m prosto: 1. Košnik (T) 59.8, 2. Kohnen (S) 1:00.5 , 200 m prsno: 1. Feeica (Š) 2:43.7, 2. Brinovec P. (T) 2:47.1, 4 x 100 m prosto: 1. Triglav 4:01.8, 2. Šleza 4:02.4. ženske — 100 m prosto: 1. Tykierka (Š) 1:09.2, 2. Koryp-ska (š) 1:11.2, 100 m hrbtno: 1. Souvan (T) 1:22.2, 2. Ko-misarek (Š) 1:25.6, 100 m metulj: 1. Gorska (S) 1:19,6 2. 2. Tvkierska (š) 1:21.1, 100 m prsno: 1. Jagodzinska (š) 1:25.1, 2. Peterman (T) 1:28.4, 4 x 50 m prosto: 1. žleza 2:15.8, 2. Triglav 2:17.6. Ekiipo Kranjčanov sta pojačali ljubljanski plavalki Sou-vanova in Petermanova. -pc V GORENJSKEM DERBIJU SLOV. KOŠARKARSKE LIGE Jeseničani premagali Locane V Škof j i Loki so Jeseničani premagali ekipo Sore z rezultatom 71:68 ( 34:28). V izredno razburljivi tekmi obeh gorenjskih predstavnikov v republiški ligi so bili Jeseničani boljši in povsem zasluženo zmagali. Domačimi so sicer v drugem polčasu vodili, vendar so morali Moniti, ko so zaradi petih osebnih napak zapustili igrišče Balderman, Cajič in Grahek. Za srečanje je bilo v Loki izredno zani-manjse, saj si ga je ogledalo okoli 300 gledalcev. Sora: Balderman 21, Peter-nelj, Oman 20, Lagonder 7, Kalan, Grahek 18, Cajič 2, Je-seničnik. Jesenice: Sodja 24, Svetlin 6, Jeraj 12, Koren 20, Peterman 4, Vavhnik 5, Krek, čampa, Blagojevič. Didic trener reprezentance Trener kranjskih vvaterpo-listov je takoj po turnirju v Bečeju odpotoval v Split, kjer je pripravljal državno mladinsko reprezentanco za srečanje z Italijo. Srečanje se je končalo z zmago Jugoslavije s 6:5. Intervju tedi Vlado Brintec i V petek je imel svoj na fakulteti iadnji nastop na dvoboju in boffl'k moral letoš-s Poljaki znani plavalec nje k#t^je usmeriti Vlado Brinovec. Ob koncu svoje uspešne 13-letne športne kariere nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Rimu. Od leta 1957 sem nastopal za državno reprezentanco.« In tvoji uspehi v domačih arenah? »Velikokrat sem osvojil naslov državnega prvaka, še sedaj imam vse rekor- dolžan največ zahvale za tvoje uspehe? »V svoji karieri se rad spominjam predvsem dveh trenerjev. Brozovič me je naučil osnove plavanja, a v višji kvalitetnejši trening me je vpeljal predvsem tzadnji tre- za svoj Za ljubitelje plavanja je precej nepričakovana vest o tvojem »odstopu« iz plavalnih stez. »Jeseni naslednjega leta nameravam diplomirati v studil' Kaj ikj največji w> »ZmtfllOOm prosto igrah. de v Sloveniji na daljših ner Marijan Finzi.« progah v cravvlu. Leta s tvojim odhodom bo 1957 sem bil proglašen plavalni šport v Kranju za drugega slovenskega veiiko izgubil. Kaj sodiš športnika (za Lorgerjem, Q mladih plavalcih? pred Cerarjem, Brodni- »Primanjkuje jim pred-l drugimi kom in Danevom). V le- vsem šporfnega duha, ni-« takratnega tih 1957 m 1959 sem bil niajo potrebne borbeno-na j boljši jugoslovanski plavalec. V istih letih sem bil tudi najboljši športnik Gorenjske.« Kateremu trenerju si zmagovalca istih igrah m prosto za-mesto. Sode-Olimpijadi v sti in požrtvovalnosti na tekmah in treningih. Prepričan sem, da bodo izpadli iz I. lige.« P. Čolnar ODBOJKA DERBI ZA TRIGLAV V gorenjskem derbiju slovenske lige so Kranjčani premagali drugouvrščeno ekipo z Jesenic z rezultatom 3:2. To je bila najlepša tekma kar jih je bilo v zadnjem času v Kranju. Ekipa Žirovnice je preskrbela drugo presenečenje z zmago nad Hočami z rezultatom 3:1. ROKOMET USPEH TRžIčANOV V moški slovenski ligi so Tržičani v gosteh premagali ekipo Ajdovščine s 26:13 (14:5). Gole za Tržič so dosegli: Teran 7, Jakšič in Vi-dovič 6, Hladnik 4, Godnov, Jane in Leixbacher po enega. Igralci Kranja so doma izgubili srečanje s Celjem s 15:10 (5:4). Za Kranjčane so bili uspešni: Polka 3, Hvasti in Bregar po 2 ter Bevk, Ba-čar in Arh po enega. KRANJ : SELCA 12:6 V ženski republiški ligi so v Kranju domačinke premagale Selca z 12:6 (4:2). Gole za Kranj so dosegle: Ankele 3, Linhart 4, Kristan 3 in Kolman 2. Za Selca pa so bile uspešne: Pikuž 3, Veber, čufar in Demšar po enega. NOGOMET DOBRA IGRA Nogometaši Triglava so v Kranju igrali z bivšim članom II. zvezne lige Kladivar-jem neodločeno 1:1 (1:0). Gole sta dosegla Januš in Per-kovič (avtogol). Na lestvici SNL je Triglav na petem mestu. V tekmi SCL — zahodna skupina je Ločan izgubil s Primorjem s 3:1 (3:0). KOŠARKA KRANJCANKE VODIJO Triglavanke so v Mariboru premagale Branik s 47:42 (25:17). Koše so dosegle: Ko-dek 8, Šinkovec 4, Belehar 6, Prezelj 17, Komac 10, Balderman 2. Ker so med tednom premagale vodilno ekipo Slovan, vodijo Kranjčan-ke na lestvjpi slovenske košarkarske lige (imajo tekmo več). V srečanju z Medvodami so Jeseničanke dosegle rekordno zmago — 124 : 13 (54:2). Koše so dosegle: Pavlic 55, Benedičič 34, Vudrič 11, La- kota 10, Bertoncelj 10, Mušič 4. Pri Medvodah so bile uspešne: Krušič 8, Primožič 2, Kravšek 1 in Flanko 2. Jeseničanke so na tretjem mestu s tekmo manj od Triglava, a Medvodčanke so šeste. TESNA ZMAGA V zahodni skupini II. republiške lige je Triglav premagal Tolmin s 53:50 (27:24). Za Triglav so dosegli koše: Lampret 15, Todorovič 5, Zupančič 6, Cadež 8, Žni-dar 4 in šorli 15. V isti konkurenci so bili Radovi jičanl poraženi na Vrhniki z 68:47. Za Radov-Ijičane so bili uspešni: GostiČ 4, Pretnar 4, Bole 12, Bole II 9, Glinšek Košir 2. 8, Dečman 8 in GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Poraz prvaka V drugem kolu gorenjske moške lige so bili doseženi pričakovani rezultati, razen v srečanju Selca : Žabnica. Zabnica je z zmago nad domačini v Selcah pripravila veliko presenečenje. Tekmo Kranj B : Storžič so domačini kljub grobi igri gostov odločili v svojo korist. Ekipa Dupelj je v gosteh visoko premagala Krvavec in se povzpela na prvo mesto. — V Kranjski gori so Radovljiča-ni premagali domačine, ki so nastopili brez dveh najboljših igralcev. Savica pa je morala v Škof j i Loki, kljub vodstvu v prvem polčasu, prepustiti obe točki domačinom. Rezultati: Selca : Žabnica 14:20 (11:7), Kranj B : Storžič 17:16 (9:6), Kr. gora : Radovljica 16:19 (9:12), Sk. Loka : Savica 12:11 (4:7), Duplje : Krvavec 25:6 (15:4). Lestvica: Duplje Kranj B Zabnica Storžič Radovlj. Sk. Loka Kr. gora Krvavec Savica Selca 46:25 32:21 39:35 35«S4 34:34 17:26 31:31 21:40 11:12 14:20 P. S. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ Denar je nalagali 't»ojo hranilno knjižico in jo skrila. Da bi mož ne posumil, zase, je kdaj pa kdaj nesla po nekaj kron tudi na nesr#>ancovo knjižico. Čakala je, ali ji bo kdaj rekel, zakaj ne p* več, a je o prihrankih nikoli ni vprašal. Tudi potem ne, kol I«knjižico pokazala sama. Videti je bilo, da je zadovoljen ii Hrjame, da v teh časih, ko se vse tako naglo draži, ni mogol1 to ničesar prištediti. Tiste dni sta Turčija in Italija & l mir. Turčija se je čutila ogrožena od balkanskih državic, ki * atružile v zvezo. Zato se je nehala bojevati za svojo kolonialni «v Libiji. Nacionalistični italijanski časopisi niso mogli razi* lakaj se zdaj ne neha boriti proti italijanskim četam tuljkko ljudstvo. Neuspehe italijanskih kopenskih sil proti ar8W'Jpomikom so hoteli prikriti s hvalospevi italijanskim letali so v tei vojni prišla prvič na pozornico zgodovine kot n*%žje. Časopisi so pisali, da se da letala s pridom uporabljan sijanje uporniških Arabcev iz zraka. Toda te novice so že i U v oktobru 1912 pre-kričali naslovi o novem vojnem požs^ je izbruhnil na Balkanu. Orna gora je začela boj proti TurČij*!*! pa so se ji pridružile še Srbija, Bolgarija in Grčija. Nove*?6 bolgarske čete že stale pred čataldskimi utrdbami, drugi balkanski zavezniki pa so zavzeli že pretežni del evropskega ozemlja stare Turčije. Prve zmage balkanskih narodov, predvsem Bolgarov, Srbov in Črnogorcev so naletele na navdušen odmev tudi med Srbi, Hrvati, Bosanci in Slovenci v mejah avstro-ogrskega cesarstva. Morda se daslej še nikoli ni prebudilo predvsem v Hrvatih in SolVBncih tako močno občutje krvnega bratstva z narodi, ki jih je ločila meja. Tudi slovenski socialisti, ki so v zadnjih treh letih navezali stike s socialisti balkanskih držav, so se v zasebnih pogovorih navduševali nad temi zmagami. Prvi hip niso niti pomislili, da za tem osvobodilnim bojem stoji ruski carski imperializem, ki bi rad izrinil z Balkanskega polotoka avstro-ogrsko premoč. Tudi Anglija in Francija imata za vsem tem svoje namene. Balkanski kralji in knezi so le šahovske figure, ki jih premikajo drugi. Plačani bodo zato. A ljudstvo? Ljudstva tako ali tako nikoli ne vprašajo ali želi vojno ali ne. Ljudstvo je lastnina kraljev in knezov in popov. Turke sovraži, ker je trpelo pod njimi še večje nasilje kakor pod svojimi gospodarji. Ko bodo Turki premagani, bodo lepši časi. Tako obljubljajo kralji in knezi. Ljudstvo jim verjame, ker ne ve, da bo lepše in bolje samo za kralje in kneze in pope. Zato ga ni težko navdušiti. Ljudstvo je bilo in bo vedno lahkoverno. Borilo se bo, zmagovalo, a bo za zmago vselej ogoljufano. Morda so se prav zato v srbskem in bolgarskem parlamentu zastopniki delavstva uprli vojni napovedi. Bili so preglasovani, a povedali so svoje, kakor so leto dni poprej povedali svojim oblastnikom italijanski delavci. Toda balkanske vojne vseeno ne smejo enačiti z minulo italijansko vojno proti Turčiji. Tako so se pogovarjali tisto nedeljo ladijski strojnik Bajberle, njegov svak Ferdo in še nekateri njuni prijatelji, med njimi tudi Franc. Govorili so predvsem drugi. Franc je le redkokdaj posegel v pogovor. Prav gotovo bi balkanske državice samo od sebe ne začele vojne proti Turčiji, meni Franc. Velesile se igrajo z ognjem. Proglas eksekutivne socialno demokratične stranke Avstrije v zvezi s to vojno pravilno trdi, da še nikoli ni bila nevarnost svetovne vojne tako velika kakor te dni. Velesile se že dolgo vrsto let oboro-žujejo. Na razpolago imajo milijone in milijone vojakov, Orožje je vedno strahotnejše. Topovi, strojne puške, da, predvsem strojne puške so strahotno orožje, ki kosi vojake v množiach. Armade so milijonske. Spopad med velesilami bi prinesel človeštvu nesrečo; kakršne zgodovina ne pozna. Bil bi pravi vesoljni požar, ki bi uničil evropsko civilizacijo. Vesoljni požar? Ali ni že slišala teh besed? Da, seveda! A kje? O tem razmišlja Stefi in se hoče spomniti,, dokler se ne spomni sanj o gozdu nožev na Matajurju, o gozdu, ki se je razplamtel v donebesni požar. Ne, do takih strahot ne sme priti. To je huje, ko vesoljni potop. Nekoč se ji je sanjalo ... Nekoč se ji je sanjalo ... Ni povedala do kraja, ker so se zasmejali. Sanje? Kakšen nesmisel! Taka je kakor tisti pesni!', ki je sanjaril o vesoljem požaru in o katerem je pripovedoval haftberški knjigarnar, da se je utopil. O ČEMER SE SLIŠI PO JESENICAH Milijonske investicije, mleko in... Milijone smo dali v kmetijstvo, da bi aago4ovUi občanom boljšo preskrba z živilu Sedaj pa raste plevel na- zadružnih njivah, krave nimajo mleka in težave v preskrbi se nadaljujejo. Tako je bilo večkrat slišati na Jesenicah po raznih sejah in sestankih na račun kmetijske zadruge v Radovljici. Hotel sem zvedeti resnico, pa sem prosil vršilca dolžnosti direktorja te zadruge ing. Antona černeta, da. me je spremljal iskoni hleve, mimo sadovnjakov in ob njihovih njivah. Najprej mi je razkazal dva odprta hleva. Zaradi mraza morajo živino pozimi krmiti 20 do 30 odstotkov bolj, kot ono, ki jo imajo v zaprtem hlevu na Rečici pri Bledu. V hlevu so črnobele frizijke in sinaentalke,. ki so jih z nesrečno roko neselekcionirane kupili. Zato namolzejo od 175 krav dnevno- le okoli 1200» litrov mfeta. Povprečno imajo zapcsTe*-nih okoli trideset ljudi, in sicer 10' pri živini, 16 na polju ter štiri sadjarje, ki pa pomagajo tudi pri poljskih delih. V zaprtem hlevu na Rečici pa je 94 zelo lepih krav m namolzejo dnevno okoli 1.200 litrov ali 4.5 litra na kravo več kot v Poljčah. Najboljša mlekarica v tem hlevu daje 6400 litrov na leto, medlem ko jma najboljša v Poljčah le 4500 litrov. Če torej potegnemo črto, imajo vsekakor za Gorenjsko zaprti hlevi več boljših pogojev. Zato bodo poleg sedanjega zaprtega hleva zgradili še enega. Plevela po njivah .nisem videl, ker je bilo premalo ča«a, da bi si vse ogledal, pač pa mi dokaj rjava barva sena ni ugajala. Zadružniki se zavedajo—te slabosti in pravijo, da bodo čez zimo iz delali švedske koze in ostrvi. S tem bodo pokošeno travo lahko sproti spravljali, ker se vojvodinski način sušenja ne obnese na Gorenjskem zaradi veliko* dežja, zlasti letos. In kje so vzroki*" za izgubo zadruge? Ing. čeme je dejal, da enote za kooperacijo, ki jift imajo po vseit večjih na-se+ptr, neHrako sfra jajo.. Možnost boljšega gospodarjenja pa imajo v tem, da tucfi v Poljčah vzrede selekcionirano živino, da mehanizirajo krmljenje ter agromeliorirajo predvsem travnike. Na vprašanje, koliko je v upravi zadruge zaposlenih, pa- se mi je zapičilo pri podatku, da jih je samo v računovodstvu 10, medtem, ko je v zadrugi vseh 100 zaposlenih. Tudi za pluge, kosilnice, transportna sredstva bi morali imeti streho, pod katero bi morali biti vse drago orodje v redu spravljeno. Za konec moramo reči, da smo grešili nekoč, ko smo mislili, da je samo zadružno kmetijstvo izhod in da prav tako zelo grešimo danes, če vse vprek govorimo, da je v zadrugah najslabše. Krave so tu lepe, imajo veliko mleka in tudi pšenica je dobro obrodila. Drži pa tudi, da pa je še mnogo možnosti za napredek in ob tem tudi volje. Vloženi milijoni dinarjev v te investicije dajejo mleka za vse Jesenice in bi bilo "krivično za zadružnike, če bi jim niti uspehov ne priznali. Pot do rentabilnosti te zadruge ni dolga. — B. B. Enodejanfca Gost: Prinesite mi, prosim, sendviče s šunko. (Natakarica odide in jih prinese.) Gost: Ali so .sveži? Natakarica: Ne vem. (Gost poizkusi in jih vrne.) Gost: Šunka je pokvarjena. Vrnil se bom zopet, ko me bo bolel želodec. (Gost odide, a prikupna natakarica mu za hrbtom pokaže svoj malo manj prikupen jezik.) Ta enodejanska igrica je bila uprizorjena v restavraciji novega motela Brnik v ponedeljek ob 10.30. Zasedba vlog: gost — Matej Bor (prisiljeno), natakarica v originalu. Gledalci: novinar in fotoreporter Glasa. -pc V razbremenitev navala Učenke zadnjega in drugega letnika jeseniške gospodinjske šole so organizirale r SREČANJE Z LJUDMI Poenostaviti trgovino v. »Blago gre skozi deset rok, vsak hoče svojo maržo, poslovanje je zakom-plicirano do skrajnosti, kar zahteva veliko administracijo, nabavna in prodajna služba je često-' krat neelastična, primanjkuje posluha za želje La odgovornosti do potrošnika. To mislim, da so glavne slabosti naše trgovine, ki bi jih morali bolj smelo odpravljati.« Tako je povedal Jože Malej, poslovodja ene izmed prodajaln jeseniškega trgovskega podjetja Delikatesa, ko se je vrnil s štirimesečne prakse v švicarski trgovini. Malej a so že pred odhodom na to prakso poznali potrošniki kot dobrega organizatorja in gospodarja v trgovini, hkrati pa tudi kot vljudnega prodajalca. Praksa v švicarski trgovini z veliko doslednostjo, z izpopolnjeno organizacijo poslovanja pa mu je dala še novih pobud za odpravljanje slabosti v našT trgovini. Seveda, »ena sama lastovka še ne naredi pomladi«, prav tako je tudi res* da so mnoge slabosti trgovine tudi objektivnega izvora, odraz naše proizvodnje in podobno, kar se ne da odpraviti zetolj v trgovini. »Kakšno konkretno delovno mesto ste opravljali v švicarski trgovini?« smo ga vprašali. »Vse posle so mi zaupali. Bil sem prodajalec, blagajnik in v drugih službah nabave in celo kot snažilec. Vse sem v praksi preizkusil. Najbolj me je skrbelo, kako bom opravičil zaupanje pri blagajni. Zlasti Se, lersomepo-stavili tja brez »primopredaje«. Tam gre veliko stvari bolj na zaupanje in ne na protokolnost, kot pri nas, kar nam hudo bremeni administracijo in s tem tudi cene blaga, saj konec koncev vse plačajo potrošniki.« »Kaj mislite, da bo vam koristila praksa Švicarske trgovine v vašem konkretnem delu?« »če ne drugega vsaj to, da vem, kaj je prav in kaj ni prav. So stvari, ki jih ni moč spremeniti. Vsaj ne na hitro. Nekateri njihovi prijemi pa se dajo že prilagoditi tudi našim razmeram in stanju. To bom pa že skušal uveljavljati. Praksa mi je vsekakor dala veliko,« je povedal tovariš Malej. B. B. — K. M. ekskurzijo pričetkom šolskega leta. V nedeljo so odpotovale z brzovlakom do Splita, kjer so si v ponedeljek ogledale zanimivosti zgodovinskega mesta popoldne pa nadaljevale potovanje s parni kom v Jelšo na Hvaru. V Jelši si bodo ogledale sodobno urejene hotelske in restavracijske kuhinje ter znamenitosti mesta in okolice. Ker so v mesecu juniju vsi vlaki in parniki prenatrpani zaradi preštevilnih šolskih ekskurzij, je poteza jeseniški gospodinjske šole, ki je organizirala ekskurzijo pričetkom šolskega leta pozdraviti in. vredno posnemati. Sole, ki pošiljajo svoje učence takoj po zaključnem teoretičnem pouku na prakso, naj bi kakor jeseniška gospodinjska šola, preusmerila ekskurzije v pričetek šolskega leta. S tem bi bil naval v juniju dosti manjši. . JUTRI V TRŽIČU V četrtek, dne 16. septembra bo v Tržiču skupna seja občinske skupščine. Odborniki bodo obravnavali vsa tista vprašanja, ki zaradi probsež-nega dnevnega reda zadnje seje niso prišla na vrsto. Prvotno je bilo sklenjeno, da bi seja morala biti včeraj, vendar je bilo to neizvedljivo iz objektivnih razlogov. JESENIŠKI CESTNI VOZLI Nasip železarne je doslej hiLro »ras tel«. Nasuli so ga ž? dlje od novega gasilskega doma, kjer zavije cesta, na levo proti Javorniku ob bencinski črpalki. Da bi bila bodoča predvidena preureditev ceste nemotena, se je pred dnevi sestala komisija članov ces-tne uprave, železarne in drugih zainteresiranih ter ugotovila, da je treba ublažiti padec cestišča, ki pelje na glavno cesto in da «e mora na prostoru, kjer se obe združita, le-ta umakniti za 40 metrov. To je potrebno zato, da bodo cestna vozila mogla iz železarne normalno zavijati na cesto I. reda. Temu primerno bo izdelan projekt, nakar bo sledila gradnja. Izkopani material iz tega gradbišča bodo porabili za nasip normalnotirne proge proti Javorniku. B. B. DAN LJUDSKE VSTAJE V PREDDVORU V Preddvoru bodo odslej namesto 3. oktobra praznovali dan ljudske vstaje 8\ avgusta. Prejšnji datum jim ni ustrezal zaradi po/nega jesenskega časa, ko praznovanje ne mora biti zunaj, dvorana kulturnega doma pa je premajhna. Zato je krajevna skupnost predlagala kranjski občinski skupščini, da bi bil njihov praznik 15. avgusta. Za praznovanje ljudske vstaje je namreč mesec avgust za to področje pomemben, ker se je z avgustom tam pričelo s prihodom pozneje padlega partizana Jože Celarja-Tuga z masovno organiziranim delom za NOS. Vendar so v Preddvoru na priporočilo občinskega odbora Zveze borcev NOV Kranj izbrali za praznovanje drug datum — 8. avgust: o tem. je sklepala tudi že občinska skupščina. Podbrezje 59. žrtvam Krajevna organizacija ZB v Podbrezjah na Gorenjskem se že dalj časa pripravlja, da postavi v vasi dostojen spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja Po prvotnem načrtu naj bi spomenik odkrili že do dneva borca letos, vendar so imeli nepredvidene ovire — pomanjkanje denarja. Da vendar ne bi ostali samo pri obljubah in načrtih so se vsi prebivalci zavzeli in s samoprispevkom ter s pomočjo sveta krajevne skupnosti in še nekaterih drugih, zbrali prispevke za spomenik. Zgrajen bo še ta mesec, svečana otvoritev pa bo verjetno v začetku oktobra. Spomenik, na katerem bo vklesanih 59- imen padlih borcev in žrtev ,bo stal v bližini šole. Vsa okolica spomenika bo spremenjena v park tako, da bo zelo lep pogled nanj iz glavne ceste Kranj— Jesenice. 15. september 1965 # GLAS OGLASI - OBJAVE 7 Prodam bika in telico po 1 leto -stara. Lahovče 37, Cerklje 4984 Prodam prašiča pd izbiri 50 — 80 -kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 4985 Prodam borove plohe (pun-te in balantine) Prebačevo 17, Kranj 4986 Ugodno prodam nov moped T 12 tip 1965 Zalog 62 Cerklje ' 4987 Prodam kravo dobro mle-Jtarico. Pšenično 15, Križe 4988 Prodam kravo 6 mesecev brejo, ki bo četrtič teletila. feenčur 40 4989 Prodam letve 5 x 8 in 5 x 3 2a streho. Kranj — Kurirska pot 7 4990 Prodam več gradbenega materiala (opornike, deske, maonta opeke,) dva vzidljiva Štedilnika, lončeno peč dobro za kamin in okno. Kranj Pot na kolodvor št. 1 4991 Betonsko železo zamenjam za deske, eventuelno prodam. Naslov v oglasnem oddelku podružnica Jesenice 4992 Po ugodni ceni prodam motorno kolo NSU primo z prevoženimi 5000 km. Jači-movič Vid, Savska c. 18, Kranj 4993 Prodam kravo dobro mle-karico in dva prašiča 30 — 40 kg težka. Žigana vas> 22, Križe 4994 Prodam monta opeko in kravo po izbiri. Sred. vas 36, Šenčur • 4995 ■ Ugodno prodam nov VW 1300 barva sesant, carina ne urejena. Ponudbe poslati pod nov 1300 4996 Prodam nov moped, Britof 12, Kranj 4997 Prodam gramofon Supra-phon, plošče in tranzistor-ski magnetofon »Start« Ro-pret, Dvorje 51, Cerklje 5009 Ugodno prodam avto znamke Opel-Rekord, primeren predvsem za obrtnike. »Ogled možen vsak dan na Mlaki pri Kranju 22 5010 Prodam motor »Galeb« za 60.000. — Ogled Strahlnj 13, Naklo 5011 Prodam osebni avto Zastava 750, Kranj, Bičkova 4, (Kalvarija) 5013 Poceni prodam Topolino B, Hrastje 34, Kranj 5014 Prodam fiat 750, Kranj, — Kajuhova 8 5015 Kupim mlatilnico s tresili. Naslov v oglasnem odedlku 4998 Kupim kombinirani mizarski skobelni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 4999 Kupim 4 žilni kabel 30 m. Jezerska c. 49, Kranj 5000 Našel sem žensko kolo rde če barve, Šenčur 41 5001 Na cesti Visoko-Britof sem v nedeljo 12. 9. izgubila za-pestno uro. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne, Zaje Marija, Kranj c. na Klane 2 5002 Ušel je papagajček modre barve sliši na ime Piki. Vrnite M. Pijade 9, Kranj 5003 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega sina, brata, moža, očeta in strica JOŽETA DREMEETIČA U. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani v teh težkih dneh. Posebno zanvalo smo dolžni izreča podjetjema Projekt-u, Savi, vsem gasilcem, lovcem, Šoferjem, godbi KS, pevcem, terenskim organizacijam, sosedom ter vsem darovalcem cvetja. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika spremili na mnogo prerani zadnji poti. žalujoči: mati, oče, brat Blaž z družino in žena * Ani z družino Britof, dne 14. septembra 1965 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka JOŽETA AVMANA KORITNIKOVEGA ATA see iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, ter nam v teh najbolj britkem trenutku stali ob strani in izrekli sožalje. Naša najprisrčnejša hvala sosedom za izkazano pomoč in častiti duhovščini za spremstvo. Vsem iskrena hvala! žalujoči: sinovi in hčere-Z družinami. ?)vorje, Kranj, Cerklje, Ljubljana, Vodice 13.9.1965 Preklicujem avtobusno vozovnico na ime Vrhovnik Vida št. L. 3638 Sp. Brnik — Kranj 5004 Osrednja knjižnica občine Kranj opozarja, da je kod lastnik zgradbe Tavčarjeva 41 edina upravičena sklepati veljavne dogovore glede uporabe stanovanj v tej hiši. Uprava 5005 Našel sem damsko kolo. Dobi se Hrastje 67, Kranj 5006 Iščem e\!užbo strojepiske. Ahčin, šenpetrska 50, Kranj 5007 Cenjene goste obveščam, da bo gostilna Lakner na Kokrici od 16.9 do 3. 10. zaprta 5008 Iščem družabnico k stari ženi v dopoldanskih urah. Pečar, c. Kokrškega odreda 24, Kranj 5012 PREDILNICA VOLNE NAKLO prodaja 3 električne motorje Prednost nakupa ima družbeni sektor. Po preteku 8 dni imajo možnost tudi privatniki. Trgovina »Šipad« Kranj (v nebotičniku) Vam nudi po ugodni ceni: spalnice (dvo, tro in štiridelne) dnevne sobe kavče, kuhinje in ostalo pohištvo po konkurenčni ceni Vabimo Vas, da si neobvezno ogledate našo trgovino v Kranju Jabolka 70 do 100 din, hruške 150 do 250 din, slive 200 do 240 din, grozdje 280 do 300 din, solata 140 do 180 din, krompir 70 do 80 din, korenček 120 do 130 din, zelje glave 90 do 1O0 din, rdeča pesa 120 do 130 din, med 900 din, surovo maslo 1800 do 2000 din, skuta 400 do 500 din, gobe jurčki 800 do 1200 din, paradižnik .200 do 250 din, čebula 120 do 130 din, česen 280 do 300 din za kg; kaša 280 do 300 din, koruzna moka 150 do 160 din, ajdova moka 190 do 220 din, pšenica 90 din, proso 150 din, lisičke 130 do 150 din za liter; kokoši in piščanci 800 din za kg; jajca 60 din komad. mM DRUŽABNI MOST Izšla je nova številka zabavnega mesečnika »Horoskop-Družabni most«. Ce ga, v vašem kraju ne dobite, nam sporočite na naslov: »Pavlina«, Ljubljana, Gradišče 4/1, da vas uvrstimo med naročnike! DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ RAZPISUJE prosto delovno mesto strokovnega sodelavca za družbeno ekonomski sektor Pogoji: najmanj višja strokovna izobrazba z ustrezno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za nabavo, prodajo, odpis in cenitev osnovnih sredstev pri Kmetijsko živiskem kombinatu Kranj, RAZPISUJE ^ JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev. Izklicna cena din 800.000.— 1. Dostavni avto Kombi Fiat 1959 2. Osebni avto Mercedes 170 SD, leto izdelave 1956 3. Motorni preklopnik Benazi, 2 kom. 4. Dvokolo . Ekstra Miifa Javna dražba bo v soboto, dne 18. septembra 1965 ob 8. uri na Vrtnariji Zlato polje, Kranj. 1,700.000.— 220.000,— 183.000.-5.000.— 6.000.- NAMESTO CENEJE... Na jeseniški tržnici prodajajo svoje pridelke zasebni kmetijski proizvajalci iz Brd in okolice Nove Gorice. Tudi zasebniki od Begunj do Ja-vornika prodajajo na tržnici. Spotoma se ustavljajo ob hišah (predvsem ob stanovanjskem naselju Plavž) in prodajajo svoje pridelke. "Stanovalci so ugotovili, da so ti pridelki dražji od onih v jeseniških trgovinah in me razumejo po kakšni logiki so prodajalci z vozmi dražji od onih na tržnici, saj ne plačujejo nobenih prispevkov in bi to moralo le poceniti pridelke. B. B. DOPUSTI IN PROIZVODNJA Kakor za vse delovne "organizacije je bil tudi za Železarno Jesenice mesec julij in avgust slabši v proizvodnji. Vsak pač teži, da izkoristi svoj letni oddih v času, ki je za to najprijetnejši. Toda posledice tega se poznajo^ saj so operativni plan skupne proizvodnje dosegli le 98,3 odstotno. Tudi finančnega plana v avgustu niso dosegli, čeprav so plan izvoza občutno izboljšali. V talilnicah so dosegli operativni plan skupne proizvodnje 101,6od-stotno ,v yaljarnah 95,5 odstotno in v predelovalnih obratih 93,5 odstotno., — P. U. LETOŠNJI START JESENIŠKE DU Za letošnje šolsko leto je delavska univerza na Jesenicah organizirala večerno ekonomsko šolo, stenograFski tečaj, tečaj za kuharje in natakarje, osnovno šolo od 5. do 8. razreda in začetne ter nadaljevalne tečaje angleškega in nemškega jezika. Poleg tega hos DU nudila pomoč tudi dopisnikom strokovnih šol pri njihovem izrednem . študiju. Vpisovanje v tečaje in šole še ni zaključeno. B. B. Razpisna komisija pri Gorenjskem muzeju v Kranju, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: Visoka strokovna izobrazba s področja ene izmed muzejskih strok: arheologije, zgodovine (splošne zgodovine, zgodovine delavskega gibanja in NOB), etnografije, kulturne in umetnostne zgodovine ter konserva-torstva. Delovne izkušnje: desetletno delo na vodilnih mestih v kulturno-znanstvenih zavodih. Razpis velja 20 dni od objave. Prošnje z življenjepisom je poslati na Gorenjski muzej Kranj. S PONEDELJKOVE SEJE SKUPŠČINE OBČINE JESENIC 22 milijonov neplačanih davkov NOVE ŠOLE V OBČINI KRANJ Montažna gradnja je dražja Na ponedeljkovi skupni seji obeh zborov skupščine občine Jesenice so v glavnem obravnavali in potrdili poročilo o dosežkih v občini lani in v prvem polletju letos. Upravni odbor sklada za financiranje izgradnje šolskih poslopij v občini Kranj je za zadnjo sejo skupščine pripravil poročilo, iz katerega povzemamo nekaj podatkov. Za novi šoli v Cerkljah in v Preddvoru je zbrana vsa potrebna investicijsko-tehnič-na in finančna dokumentacija. Dela je prevzelo SGP Projekt Kranj in začelo z gradnjo v začetju junija, rok dograditve pa je do 1. julija prihodnje leto. Za obe šoli so izdelali dva načrta za montažno in klasično izvedbo. Ker pa je klasična gradnja cenejša — razlika v ponudbeni ceni brez opreme in zunanje ureditve je za šolo Cerklje skoraj 187 milijonov din, za Šolo v Preddvoru pa celo 232 milijonov din — seveda ni prišla v poštev montažna gradnja, za katero so imeli ponudbe od Metalne Maribor. Tudi za šolo na Zlatem polju je bil opuščen prvotni montažni načrt. Arhitektonski del novega načrta je vsklajen s celotno arhitektonsko rešitvijo severnega dela Kranja, šolo bodo predvidoma začeli graditi še ta mesec, predvidevajo pa, da bo veljala približno 668 milijonov din. Z gradnjo telovadnice osnovne šole Lucijan Seljak v Stra-žišču zdaj nadaljujejo, ker so odpravili pomanjkljivosti v načrtih. Ker je bila gradnja za leto dni ustavljena, so določili nov rok za končanje del, in sicer 1. julij prihodnje leto. Nov predračun gradbenih del je odobril 134 milijonov din. šola v Zabnici je obnovljena, skupni stroški obnove, vključno stanovanja, opreme, in odkup zemljišča brez zunanje ureditve, pa so okrog 88 milijonov dinarjev. -a Poročilo o izpolnjevanju družbenega plana za letošnje prvo polletje so odborniki odobrili po krajši razpravi. Celotni dohodek po plačani realizaciji je bil dosežen v višini 26 milijard 458 milijonov dinarjev (kar pomeni 45.3 % letnega plana in kar je za 2 milijardi dinarjev ali za 8.2% več kot v enakem obdobju lani). Upoštevali so težave železarne z uvozom reprodukcijskega materiala in težave zaradi minimalnih zalog osnovnih surovin in nezadostne izrabe zmogljivosti v valjarnah in predelovalnih obratih, zaradi česar je pod planom letošnja polletna industrijska proizvodnja, katere 80 odstotkov predstavlja železarna. Na seji so potrdili tudi zaključni račun občinskega proračuna za preteklo leto in lanski davčni račun jeseniške občine. Po tem računu je bilo Namiznoteniški klub Triglav iz Kranja slavi dvajsetletnico »-^"S^^l^S"^ letih delovanja so se za zeleno mizo izmenjale številne ff»^e:/e^V7e^S»S pomeni zavest, da so vzgajali dobre člane naše družbe. Na ^ki je ekipa ki .e^£P™ Triglav na XIII. mednarodnem tekmovanju za Pokal Kranja: Teran, Klevišarjeva, Zerovniko-va, Marušič in Janškovec. Doslej najkvalitetnejši Ljubelj V nedeljo na Ljubelju II. grand Prix Jugoslavije v moto-crossu Kot smo že poročali, bo prihodnjo nedeljo, 19. septembra ob 14. url na znani ljubeljski progi II. grand Prix Jugoslavije V moto-crossu z močno mednarodno zasedbo. Po poročilih iz Tržiča bo to doslej najkvalitetnejša prireditev v moto-crossu pri nas. Prireditelj je doslej prejel prijave že Iz U držav, nekaj prijav Iz drugih dežel pa še pričakuje v teh dneh. številki, imel že Pokrovitelj letošnje velike nagrade Jugoslavije je turistično in avtobusno podjetje »Kompas« iz Ljubljane. Tekmovalna proga za letošnji nastop je preurejena in s tem nekoliko daljša in zahtevnejša od prejšnjih, tako da bodo morali tekmovalci pokazati vse svoje sposobnosti in znanje. Naj navedemo lanske najboljše tekmovalce: kategorije 250 ccm: 1. Viktor Asbej-kov (SSSR). 2. Gunar Drau-tes (SSSR), 3. Ake đlson (Sved.); kategorija 500 ccm: 1. Arthur Haris (Vel. Britanija); 2. Nikolaj Sokolov '(SSSR), 3. Ron František (CSSRi Najboljši Jugoslovan je bil lani v kategoriji do 250 CC11 Tone Rotar, v kate- goriji 500 ccm pa Janez Rotar. Obvezni uradni trening za vse tekmovalce bo v nedeljo 19. septembra od 9. do 11. ure. Vstopnice za prireditev so že v predprodaji po znižani ceni v poslovalnicah Kompasa in sicer 300 din za odrasle (na dan prireditve pa bodo po 500 din) in za otroke 200 din. Organizator pričakuje na Ljubelju več kot 10.000 gledalcev, saj pričakujejo številno udeležbo tudi iz sosednje Koroške. Na prireditvenem prostoru bodo gostinska podjetja poskrbela za prehrano in pijačo, kakor tudi za nacionalne speeialitete. Kdo bo v nedeljo nastopil, pa bomo objavili v sobotni ko bo prireditelj zbrane vse prijave. J. JAV. KONČNO ŠMARJETNA V tem tednu so pričeli modernizirati avtomobilsko cesto na Smarjetno goro. Dela bodo dokaj obširna in zahtevna ker bo treba razen asfaltnega tlaku urediti tudi kanalizacijo. Ko bo cesta urejena bo moč priti na Smarjetno goro z vsemi motornimi vozili. Računajo, da bodo dela končana že to jesen, če le ne bo preveč slabega vremena. V kratkem pa bo Planinsko turistično podjetje ALP TURIST Kranj pričelo z zaključnimi deli na planinskem domu oz. hotelu na Smarjetni gori. Predvidevajo, da bo ta dom še letos pričel s poskusnim obratovanjem. Staro leseno barako, v kateri je sedaj gostišče, pa bodo, porušili. DOMAČA OBRT NA GORENJSKEM V razstavnih prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju na Titovem trgu bodo še ta teden odprli novo zanimivo razstavo o domači obrti na Gorenjskem. Za razstavo so pripravili vodič, v katerem Anka Novak, kustos za etnografijo, piše najprej o splošnih značilnostih in razvoju domačih obrti, potem pa podrobneje opisuje tkalstvo — (platnarStvo, suknarstvo, si-tarstvo), nogavičarstvo, slam-nikarstvo, čipkarstvo, pipar-stvo, peko peciva in prest, lončarstvo, opekarstvo, skri-larstvo, žbičarstvo, zvončar-stvo, pletarstvo in sodarstvo ter škafarstvo. Vodič ima tudi povzetek besedila v nemškem i.n agleškerh jeziku, kar bo verjetno pritegnilo na razstavo tudi tuje obiskovalce; zanimive fotografije je izdelal Aleksej Ignaščenko, katalog je opremil Boris Sa-jovic, razstavo pa bo aranžiral Marjan Sajovic predpisano vseh davkov za 197 milijonov dinarjev, vplačano pa le 174 milijonov dinarjev. Razlika -22 milijonov dinarjev gre predvsem na račun zaostankov plačil kmetov in obrtnikov. V nadaljevanju seje so sprejeli več odlokov, kot so odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka in davka na maloprodajni promet, odlok o prometnem davku od neprimičnin in pravic, odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom in odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov. Na koncu seje so potrdili tudi statut občinskega gasilskega sklada. — U. REKREACIJA NA ZELENICI Pri zamisli izgradnje žičnice na področju turistično izredno privlačne Zelenice je prišlo do najboljšega sodelovanja med Skupščino občine Tržič ter turističnim in avtobusnim podjetjem Kompas. Prvi del žičnice je bil dograjen v začetku letošnjega leta in je do 5. marca prepeljal več kot 30.000 potnikov v obeh smereh. Žičnica teče od spodnje postaje nad Restavracijo na Ljubelju (višina 1082 m), zgornja postaja prvega dela pa je v globeli pod Vrtačo na 1288 m nadmorske višine. Zmogljivost žičnice je za 404 osebe na uro. Ob splošnem razumevanju in sodelovanju so pričeli i intenzivno gradnjo tudi drugega dela žičnice, ki bo imel zgornjo postajo v višini 1565 m in to v bližini Doma na Zelenict Z dograditvijo, ki bo predvidoma konec novembra, bo ljubeljsko turistično področje postalo dostopno in privlačno rekreacijsko središče. Velika prednost bo predvsem v hitri in ugodni dostopnosti po moderni avtomobilski cesti (Ljubljana 51 km, Kranj 25 km, Celovec 27 km). -pc Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 21 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-833, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo