Poštnina plačana v gotovini« Štev. 25. ... U Ljubljani, dne 22. junija 1921. ieto Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu |e 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K, Posamezne številke se prodajnjo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D omoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pas Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. SporoCHo Hruatom In Slooencem oa bMb Jugoslmanskesa kluba iz itonsfltnanfe. Nočejo sporazuma. Hrvatska pučka, Slovenska ljudska in Bunjevsko - šokaška stranka in njihovi podpisani poslanci, izvoljeni v Hrvatski in Slavoniji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Bački in Baranji ter Dalmaciji, stoje na stališču narodnega edinstva. Zaradi tega so zahtevali, da se državna ustava kot temelj vsem ostalim zakonom sklene v sporazumu z vsemi tremi plemeni Hrvatov, Srbov in Slovencev brez preglaševanja in majorizacije, ki sama ob sebi ruši temelje ravnopravnosti in enako-sti. Dasiravno je ta naša zahteva pravična in Bogu draga, si vendar vlada g. Nikole Pašiča in stranke, ki jo podpirajo, niso resno prizadevale, da bi prišlo v ustavnem vprašanju do sporazuma s Hrvati in Slovenci. Mi poslanci Ljudske stranke moramo naglasiti, da smo bili ob vsaki priliki pripravljeni, da sklenemo pošten sporazum, ki bi zajamčil plemensko ravnovesje in izključil vsako nadvlado enega plemena na političnem in gospodarskem polju. Iz tega postopanja vlade g. Pašiča smo morali z vso pravico sklepati, da njej nikakor ni za dogovor in sporazum, marveč da hoče s pomočjo slučajne številčne premoči v skupščini izglasovati ustavo in jo na ta način vsiliti Hrvatom in Slovencem. To naše prepričanje je tem globlje, ker vlado g. Pašiča pri stvarjanju državne ustave podpirata v glavnem srbska demokratska in srbska radikalna stranka, tako da bo za ustavo glasovalo samo deset Hrvatov demokratov, ki so bili sicer izvoljeni bodisi izključno s srbskimi glasovi, bodisi z njihovo pomočjo — in enajst Slovencev, dočim so vsi Hrvati in ogromna večina Slovencev .v znak protesta zapustili ustavotvorno skupščino, da ne bi bili priče pri tem zakonodajnem činu, ki očito ruši narodno in državno edinstvo. Svoboda ljudstva in avtonomija. Ljudska stranka se je vsikdar borila za pravico in svobodo. Ona stoji na stališču, da Mora imeti svobodno ljudstvo v občini, okraju, županiji in pokrajini vlado v svojih rokah (avtonomijo). Naša državna uprava in naše zakonodajstvo mora biti tako urejeno, da od najnižje upravne enote pa do najvišje vlada suverena volja ljudstva. Za to načelo , so se narodi cele vekovB borili proti samovolji in absolutizmu bodisi posameznika, bodisi več njih, ki so se z nemoralnimi sredstvi polastili oblasti in nasilno vladali. Zaradi tega je ljudska stranka postavila zahtevo, da ostanejo pokrajine naše države v svojih dosedanjih mejah in da bodi na čelu vsake pokrajine vlada kot najvišji izvrševalni organ pokrajinske uprave, v vsem odgovorna saboru, ki ga bo ljudstvo izvolilo temeljem splošne, tajne, razmerne volivne pravice in ki bo sklepal zakone o vseh tistih stvareh, ki tičejo dotične pokrajine, to je o njenih financah, pravosodju, socialni politiki, zdravstvu, prosveti in veri, prehrani, agrarni reformi, kmetijstvu, šumah in rudah, zgradbah, obrti in trgovini in notranjih poslih. Za splošne in velike državne zakone mora biti veliki državni zbor in za splošno državno upravo osrednja državna vlada, ki bo morala na vsakem koraku popolnoma in pošteno ne samo spoštovati, ampak tudi ščititi samoupravo (avtonomijo) ljudstva v občini, okraju, županiji in pokrajini. Kot svobodne in avtonomne smo predlagali te-le pokrajine: Hrvatska in Slavonija z Medjimurjem s saborom in vlado v Zagrebu; Slovenija in Prekmurje s saborom in vlado v Ljubljani; Srbija; Črna gora; Vojvodina; Bosna in Hercegovina s saborom in vlado v Sarajevu, Kar se tiče Dalmacije, smo rekli, da jej puščamo na voljo, da bodi ali sama avtonomna ali pa se pridruži Hrvatski in Slavoniji ali pa Bosni in Hercegovini, Toda vlada g. Nikole Pašiča in stranke, ki jo podpirajo, hočejo napraviti tako ustavo, po kateri bo vsa uprava in vse zakonodajstvo osredotočeno v Belgradu. Tako se uvaja absolutistični režim, ki ne samo da se ne bo oziral na ljudsko voljo in ljudske želje v posameznih pokrajinah, ampak bo pod njim vsa ljudska samoupra- va v občini, okraju in županiji postala popolnoma iluzorna. Poslanci Ljudske stranke vidijo v tem koraku vlade g. Nikole Pašiča ne samo kršitev demokratskih načel, ampak tudi nadvlado srbskega plemena nad hrvatskim • in slovenskim in podiranje temelja naše. države. Socialna in gospodarska svoboda. Ljudska stranka in njeni podpisani poslanci stoje na stališču, da mora ureditev gospodarskega življenja odgovarjati načelom pravičnosti v tem pravcu, da se vsakemu poštenemu in delavnemu človeku zagotovi človeka vreden obstanek, ne pa da bi imeli pravico do življenja in obenem do izsesavanja delavnega ljudstva tisti, ki so si na nepošten način in brez truda pridobili milijone. Po našem globokem prepričanju je vsak državljan dolžan opravljati koristno delo po svojih sposobnostih. Da se že enkrat napravi konec samovolji velikih bogatašev, da se jim za vedno prepreči izkoriščanje kmeta, delavca in obrtnika, smo zahtevali, da naj nad vsemi rudarskimi, prometnimi, industrijskimi in drugimi velikimi zasebnimi delniškimi in državnimi podjetji izvršujejo nadzorstvo gospodarski sveti, sestavljeni iz zastopnikov podjetnikov, delavcev in konsumen-tov, V enako svrho smo zahtevali, da moi rajo imeti delavci ne samo pravico do vpogleda v upravo in vodstvo podjetij, nego da morajo biti deležni tudi čistega dobička. Končno smo zahtevali, da se uvedi postopno splošno in obvezno zavarovanje vseh delavnih slojev brez razlike za slučaj starosti, bolezni, onemoglosti in brezposelnosti. Posebno nam je bil na srcu naš kmet in kmetski stan. Naša zaobljuba je bila, da branimo njegova prava. Zato smo v prvi vrsti zahtevali, da se oderuštvo vsake vrste najstrožje kaznuje. Vso svojo pažnjo. smo posvetili kmetskemu zadružništvu in' zahtevali, da ga država in celokupna javna uprava podpira in da se v zadružne svrhe vsako leto sprejme v proračun stalna vsota, da bi se na ta način naš revni Stran 278.................... kmet rešil odiralcev in pijavk. Dalje smo zahtevali, da se v ustavi kmetu zajamči dom, najmanjši del potrebne zemlje, živine, nepremičnin, ki se ne morejo prodati ne za dolg ne za davek in končno zavarovanje za starost in onemoglost. Razen tega smo zahtevali, da država skrbi za zavarovanje proti požaru, poginu živine, škodi po toči in drugih vremenskih nezgodah, ki mnogokrat poženo naše kmetske ljudi na beraško palico. Davki težko tlačijo kmeta, delavca in obrtnika. Zaradi tega smo zahtevali, da pri davčnem zakonu odločujeta poštenje in pravica. Prvič se mora premoženje kmeta, delavca in obrtnika, ki ne presega najmanjšega, v zakonu določenega dela, popolnoma oprostiti davka na dedščine. Drugič mora biti premoženje, ki je nujno potrebno za človeka dostojno življenje, prosto vsakega davka. Splošno se mora v prvi vrsti po pravici obdavčiti bankirje in velike trgovce, a največje davke je treba naložiti tistim, ki danes, ko milijoni nimajo skorjice kruha, žive razkošno in imajo nepotrebne stvari za življenje. Šumsko in zemljiško vprašanje (agrar) se morata po našem ustavnem načrtu tako rešiti, da bodo pravice našega kmeta popolnoma zavarovane. Verski boj. Stojimo na stališču svobode vesti po našem narodnem pregovoru: Brat je mio, koje vjere bio — brat je mil, naj je katere koli vere. Toda vlada g. Nikole Pašiča ne spoštuje tega načela, zato je v samo ustavo spravila določbo, po kateri se more policija vmešavati v čisto verske stvari. Takozvani verski boj se po krivdi sedanje vlade čirrtdalje bolj širi na škodo notranjega miru in reda. Tako je sedanji minister za prosveto brez vsakega razloga, na izzivalen način prepovedal duhovnikom verski pouk na ljudskih šolah in izročil pouk v tem predmetu svetnim učiteljem, ki ne poznajo verskih resnic in ki so v mnogih slučajih odkriti brezverci. Hrvatsko in slovensko ljudstvo! Stoječi na stališču državnega in narodnega edinstva smo bili šli v ustavotvor-no skupščino, da se borimo za človečanska in krščanska prava. Naš boj je bil vroč in odločen. Pod pritiskom naše opozicije in iz strahu pred ljudskim srdom, ki smo ga mi predstavljali, je morala vlada v nekaterih važnih vprašanjih socialno-gospo-darskega značaja popustiti. S tem seveda ne mislimo trditi, da so s to ustavo popolnoma zavarovane pravice in svoboščine kmeta, delavca in rokodelca. Od meseca decembra do danes smo si prizadevali, da se sklene temeljem sporazuma taka ustava, ki bi v glavnem zadovoljila tudi Hrvate in Slovence in ne samo Srbe. Pred našo javnostjo in pred celim svetom smo iskreno odkrili svoje poštene namene. Zdržali smo, dokler nam je dopuščala čast in poštenje, da se nam ne bi moglo očitati od srbske strani, da ne želimo dogovora in sporazuma. Postopanje vlade g. Pašiča in vladnih atrank nas je prisililo« da zapustimo kon- stituanto za čas. dokler s« t njej obravnava in glasuje o ustavi. Obljubljamo pa ti, ljudstvo, da bomo po sprejetju ustave nadaljevali boj v parlamentu in izven njega tako dolgo, dokler ne Izvojujemo plemenske ravnoprav-nosti, socialno-gospodarske pravičnosti ta svobode vesti B e 1 g r a d , dne 15. junija 1921. Poslanci Jugoslovanskega kluba. Konstituanta razpada. Vladne stranke (liberalci, radikali, samostojneži in muslimani) hočejo z glavo skozi zid. Centralizem hočejo na vsak način izvesti, srbskemu plemenu hočejo dati nadvlado nad Slovenci in Hrvati, nezmožnemu, več kot po polževsko počasnemu in podkupljivemu belgrajskemu uradništvu hočejo izročiti vodstvo cele velike države in to samo zato, ker se upajo na ta način te stranke vzdržati na površju. Vsaj pri nas je jasno, da liberalce in samostojneže in njihove časopise drži samo še belgraj-ska vlada in liberalne banke. Stranke, ki uvidevajo, kako tirajo svobodomiselci državo v popolno razsulo, so si vse prizadejale, da bi sklenila ustava v sporazumu z vsemi tremi plemeni. Nič ni pomagalo. Ker pa te stranke niso hotele biti pred Bogom in pred ljudstvom odgovorne za nasilje nad državljani, ki bo prineslo ogromno škodo v gospodarskem in kulturnem oziru, so začele zapuščati ustavotvorno skupščino. Najpreje Hrvatje, nato komunisti in za njimi poslanci Ljudske stranke, ki predstavlja večino slovenskega ljudstva. Konštituanta šteje 419 poslancev. Večina za sprejetje ustave mora znašati 210 glasov (pravzaprav bi morala glasovati za ustavo večina vsakega plemena). Iz konštituante jih je dosedaj izstopilo (oziroma niso prišli vanjo) 151 poslancev. Ostane jih še 268. Od teh jih bo 55 glasovalo proti ustavi. Torej bo dobila vlada večino samo s 4 glasovi. In še ta večina je kupljena z našim denarjem, ker bodo dobili (deloma so že dobili) muslimani 1200 milijonov kron za svoje glasove. Iz tega se vidi 1. da bo ustava sprejeta proti večini ljudstva, ki ni kupljeno in 2. kakšen velikanski greh proti slovenskemu kmetu učinijo samostojneži, ki samo s svojimi glasovi lahko preprečijo gospodarski, politični in kulturni propad slovenskega kmeta. Tudi občine prodajajo! Iz Belgrada prihaja poročilo, da je ondi pri ministerstvu za notranje zadeve vložen neki predlog, kako naj bi se združile naše občine po številu prebivalstva, in bi se v takih — pri zeleni mizi usta-novljetih občinah nastavili občinski tajniki kot držvni uradniki. — Ne vemo še podrobnosti tega predloga ; a kakor hitro jih prejmemo, jih denemo na kritično re-šeto. — Za danes le opozarjamo slovenske občine na to, da jih hoče absolutistični centralizem združiti, ne da bi se ozirat na krajevne razmere, torej tudi onti, kjtr bi si bili krajevni interesi nasprotni. brž je predlog mišljen tako, da bi se enostavno ukazalo: ti občina A in B in C se združite; vse skupaj prevzamete bremena občine B, ki jih občini A in C nimata; a ker ima občina A veliko premoženje, pri. pade to vsem, ker sta občini B in C revni kot cerkvna miš. — Seveda bi občin po-pred nikdo ne vprašal, če so z združitvijo zadovoJjne. O tem — kakor rečeno — in o vpra-šatnju občinskih tajnikov bomo še pisali.^ Občine, ki jim je odščipnjen že sedaj lep ko« avtonomije, opozarjamo na to nakano in jim kličemo: vigilantibus iura li (Čuječim pravice !) »Enake pravice za vse l" Zadnjič smo razložili, kako je socialist E, Kristan v ustavotvorni skupščini s hinavskim klicem: »Enake pravice za vselt zahteval, da naj država v ljudski šoli izvrši najgrše in največje nasilje nad državljani, ki niso svobodomiselci kot E. Kristan ali g. Pribičevič, temveč imajo globoko versko prepričanje. In takih državljanov je v naši domovini ogromna večina Socialist Kristan je zahteval, da naj se uvedejo državne brezverske ljudske šole, katoličani pa naj, če hočejo imeti versko vzgojo v šoli, grade svoje šole na svoje stroške. Po socialističnih nazorih naj torej občina za ljudski denar zida in vzdržuje v vsaki večji vasi ljudsko šolo za tistih par brezvercev, kar jih je, večinoma pa niti teh ni; za katoliške otroke,za katere zahtevajo stariši katoliško vzgojo v šoli prav z isto pravico kot brezverci za svoje otroke brezversko, pa naj stariši sami grade in vzdržujejo šole ! To je »enaka pravica za vse« po socialističnih in liberalnih načelih. Pa poglejmo sedaj v druge moderne države, kako tam umevajo geslo: enak« pravice za vse! Za danes si nakratko oglejmo Nizozemsko, o kateri smo si vsi edini, da je ena najmodernejših evropskih držav. Leta 1867, ko so dobili državno krmilo v roke svobodomiselci Kristanovega in dr. Žerjavovega kalibra, je bila vpel:ana takozvana nevtralna državna šola, taka kot je zdaj na Francoskem in kot jo hočejo pri nas imeti socialisti in liberalci, Šola brez verske vzgoje. Verni katoličani in protestantje so se soglasno uprli tej krivični postavi, ki je v vsaki občini vzdrževala neznatni manjšini brezvercev brezversko šolo, plačano večinoma z denarjem katoliških in protestan-tovskih starišev, dočim so morala le-ti po^ leg tega še za svoje otroke vzdrževali verske šole in so na ta način plačevali dvojen šolski davek. Svobodomiselna večina v vladi se ni hotela vdati, toda katoličani in protestantje niso odnehali. meljito so poučevali ljudstvo o šolskem vprašanju, o pravicah starišev, o dolžnosti države, o krivicah, ki se gode večii« ljudstva v šolskem oziru. Naposled je postal pritisk tako velik in nevzdržen, da 1« 1. 1889 padla krivična fcjkka postava in 1« Ste*. 25 DOMOLJUB" TOI atran'779 bila priznana enakopravnost takozvanih državnih (brezverskih) in privatnih verskih Sol. Ta postava je bila večkrat ispopolnje-na tako, da ima Nizozemska poleg Danske In Norveške najmodernejši in najpravič nejši šolski zakon. Glavne določbe te postave so; 1. Država vzdržuje učitelje na ne v tralnih (brezverskih) in na privatnih ver tkih šolah. 2. Občina mora obojne enako podpirati. 3. Šolski davek mora plačati vsakdo samo enkrat. 4. Pri podeljevanju državnih služb imajo vsi enake pravice; tisti, ki so dovršili državne in tisti, ki so izvršili privatne tole. 5. Državno pokojnino prejemajo tudi učitelji privatnih šol. Kaj je velika prednost te Šolske postave ? 1. da so razni prepiri med otroci radi verske nestrpnosti popolnoma izključeni, ker so vsi otroci, ki pohajajo v isto šolo, istega mišljenja. Enako učitelji. Na ta način je otrokovo srce obvarovano v zgodnji mladosti tistega strupenega diha medsebojnih verskih in političnih bojev, ki v tako veliki meri ubijajo dobro vzgojo. Iz te ga si tudi lahko razlagamo, zakaj se vrši politični boj na Nizozemskem v tako mirni in dostojni obliki. 2. da je napredek neprimerno večji kot tam, kjer so samo državne Šole. Kakor pri nas so tudi na Nizozmskem privatne šole gleide učnega napredka splošno boljše kot državne, Ce se hočejo državne izdržati, morajo pridno tekmovati s privatnimi in uspeh je — obojestranski napredek. Tako je na Nizozemskem 1. 1892 na vsakih 1000 ljmdi bilo 100 takih, ki niso znali ne brati ne pisaii (amailfabetov), 1. 1900 le še 27, 1908 pa na vsakih tisoč ljudi le en analfabet, dookn jih je Fran-ooska imela s svojo samo državno (brez-versiko) šolo 1. 1908 — 40 na 1000. In to kljub temu, da ima Francija primeroma mnogo večje stroške za svoje šole, kot jih ima Nezozemska za državne in privatne šole skupaj. Zato ni čuda, da tudi na Francoskem privatne verske Sože že prevladujejo nad državnimi kljub temu, da so državne sijajno plačane, privatne pa morajo vzdrževati ljudje sami. Toda jugoslovanski svobodomiselci vsega tega ne vidijo in nečejo videti. Njim je glavna skrb, kako pobiti klerikalizem in katoliško Cerkev. V ta namen se ne strašijo nobenega nasilja, nobenih sredstev, po. naj tudi država in ljudstvo pri tem konec jemljeta. Naše ljudstvo že sedaj čuti ogromno Škodo, ki mu jo prizadevajo danzadnevom svobodomiselni mogotci. Kakšna nravna propalost, gospodarska revščina družinski propad itd. bo šele zavladal, če se izvrše vsi pelklenski načrti svobodomiselnih prerokov. Zato je brezobziren boj proti takim nakanam naša največja in neodložljiva dolžnost pred Bogom in ljudstvom* 3. julija v Kranj! V KRANJ! Vsi pošteni in zavedni kmetje, kmetice, fntje in dekleta, delavci in meščani, dne3. julija v Kranj na Orlovski tabor. To je naš dan, dan naše krščanske mladine, ponajveč mladine ix dežele z žuljavimi rokami, — Tabora se udeleži tudi naš voditelj, predsednik Jugoslovanskega kluba Dr. Korošec. — Marsikaj lepega bodete videli, pa tudi slišali, zato vsi na tabor t Kranj 1 Janez Brodar. Razgled po svetu. Vse brezuspešno. Znano je po celem svetu, kako slabo se godi češkim katoličanom. Vlada jih zatira, liberalni doktorji se prizadevajo na vso moč, da jih čimbolj ponižujejo. Jemljejo jim krščanske šole, ropajo samostane in cerkvena posestva. Odpadli duhovniki narodne cerkve neprestano hujskajo k odpadu od katoliške cerkve. Pri tem jim pomaga tudi en jugoslovanski pravoslavni škof. Cei pekel jo na delu! Človek bi mislil, da bi naravno ob takih razmerah katoliška cerkev morala propasU. Pa glejte t Godi se ravno nasprotno. Te dni so imeli češki katoličani sijajni katoliški shod v Pribramu, kjer so neustrašeno pokazali svojo odločnost, pa tudi svojo moč. Vse delo nasprotnikov je brezuspešno. Ne gre kar tabo. Ko so naši poslanci zvedeli, kakšno pogodbo je hotela sedanja vlada skleniti t Italijani glede Reke in Baroša, so se odločno uprli. To je za enkrat pomagalo, da si pogodbe ne upajo podpisati. Sedaj se prizadeva vlada na vse načine, da bi dokazala potrebo take pogodbe. Bo šlo težko I Naši poslanci in narod se ne puste voditi za nas. Mir r SleiijJ. Po dolgem času je vendar zopet enkrat dosežen mir v Šleziji. Vrše se le še posamezni manjši spopadi med Nemci in Poljaki. Zavezniki so določili mod obojimi nevtralen pas, ki ga zasedejo medzavezniške čete. Nora armada. Mnogo so pisali, da bo zveza narodov zato tu, da bi pazila na mir. Ona naj bi preprečila vse vojske. Sedaj pa že pravijo, da ta zveza sama razmišlja, kako bi ustanovila še svojo vojsko. To je menda razorožitev. Zopet ne zbližujeta Angleška ln Amerika. Bojita so namreč Japonske, ker bi rade sami celemu svetu vladale. Dosedaj je bila Anglija v zvezi z Japonsko, sedaj pa jo je pričela zapuščati Ameriki na ljubo in sebi v korist. Amerika pa je zato v politiki napram Nemčiji začela slediti Angliji. m Sirom domovine. GRABR0VE0 PRI METLIKI. V nedeljo 29. maja smo imeli r občini Lok-viee županske volitve. Za župana je bil izvoljen g. Muc iz Gor. Lokvice, odličen in zvest pristaš SLS. Bog ga živi I — Po naših šolah se opaža vedno večji nered; nekateri svobodomiselni učitelji agitirajo za Sokola, prebirajo se politični listi itd. Torej, dragi starši, pustite, da bode nad našimi šolami zavladal Pribičevič, potem bodo otroci še slabši, kot bušiua-nl v Afriki. Zato odločno v boj za versko šolo, katera je edina nravna rešitev za narod. — Na poštnih uradih kar ginejo naši časopisi. To se večkrat dogaja, d« na teden dobi naročnik komaj eno številko, čeprav je list dnevnik, ne tednik. Pošta ne sme biti strankarska, »ato opozarjam, da se to n« dogaja reč, sleev se bo drugače postonalo. (Takoj pritožbo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani! Op. ur.) — Tudi pri nas je nekaj ljudstva zelo podivjanega. Nekateri fantje ponočujejo kar po cele noči, plešejo, pijejo in rajne druge neumnosti uga>-njajo. In kdo je temu vzrok? Starši so sokrivci, sami tirajo Bvoje sinove v njihovo nesrečo. Starši, pazite, kje vaši otroci spijo. Kajti največ grdobije se naredi ponoči t RAJHBNBURG. Dne 3. junija so prispeli knezoškof dr. Mihael Napotnik na svojem apostolskem delovanju po Po-savju v Slovenski Lurd. Ves trg je bil okrašen in r zastavah. Duhovščina, šolska mladina i učitelji, razne korporacije in verniki so jih med mogočnim streljanjem in pritrkavanjem zvonov pričakovali in slovesno sprejeli pred Lurško cerkvijo. Po pozdravu oe je vršilo v cerkvi izpraševanje šolske mladine iz veronauka. Naslednji dan so Previvišeni blagoslovili lepo novo prižnico, nove križ« na dveh stranskih oltarjih, nov lestenec, novo svetilke za procesijo in škofovski sedež z dvema stoloma. Ognjevito so pridigali o globoki in trdni veri Marijini in so podelili 1112 otrokom zakrament sv, birmo. Bila je to velika in lepa slovesnost Prihodnja cerkvena slovesnost v Slov. Lurdu se vrši dne 2. julija, ob obletnici posvečenja Marijinega doma. Zopet bodemo imeli tridnevnico v dneh 30. jvnija, 1. in 2. julija. Kakor vsako leto, bodo tudi letos vodili to tridnevnico g. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem. V teh dneh pričakujemo mnogo proeesij io veliko romarjev od vseh krajev. IZ KRKE). O občinskih volitvah na Krki nismo mislili prav nič pisati, ker imate itak od drugod še pro. več dopisov. V zadnjem »Kmetijskem listu« pa s« hvali dopisnik s to volitvijo; zatorej kratek odgovor. Župan ni izvoljen, ampak potegnjen s klobuka. Zato je »te časti«, kakor je rekel sam, žalosten. Naših odbornikov (SLS) je 8. Nasprotnih i dvema kandidatnima listama pa tudi 8. Od naše strani nI bilo prav nobene agitacije, nihče ni letal okrog, tudi ne deželni cestar; to lahko dokažejo vsi Krč*, ni. Nasprotniki pa so res kar noreli okrog. In p« kdaj in v katerem »laiiljubu« se je pisalo o naših občinskih volitvah? Gotovo sliši dopisnik tudi trav« rasti. Res je, da je ostalo precej volivcev od nasprotne strani doma in to največ zaradi »njegov« osebnostic, ker ga niso marali voliti. V posestnika Grosa so zaletava dopisnik. Kratek odgovor: štiri leta je bil Gros na vojski, in vsa ta štiri leta J« bil dopisnik »Kmetijskega lista« doma in bogatel na račun Krčanov, jim rekviriral žito in drugo ter tako delala za »blaginjo kmetove In ko bi Grosa »delo smrdelo«, bi že zdavnej ne bil »bogat kmete Kar se tiče onili prašičev, jih je Grog prodal na odgovornost »Vnovčevalniee«, tam pa so sami samostojneži. Sicer je pa prodal v občini le 4 posestnikom. — Cestarja naj pusti pri miru; to kaže cesta sama, če se on bolj briga za cesto ali ia »slikanje svetnikov«. Zakaj se je ustanovil konsum, to naj povedo Krčani sami. Dopisniku pa svetujemo: Kdor ima maslo ali posojnllnieo na glavi, naj ue hodi na solnce ali v javnosti TRATA V POLJANSKI DOLENL Uljudno naznanjamo, da se vrši 26. t. m> ob 8. uri zvečer in 29. t. m. ob 3. uri popoldne v »Društvenem domu« na Trati prireditev t sledečim sporedom: 1. Deklamacija, 2, Pogled v nedolžno oko (pesem), 3. Govor. 4. Igra v i dejanjih »Zaklad«, . Prosti družabni razgovori. Vse prijatelje resnične izobrazbe in poštene zabave vabi k obilni udeležbi Slov. kat. izobr. društvo na Trati. OSILNICA. V Osilnici so liberalci župana enostavno izlicitiraU. Vsled razmerja SLS 8 ; SKS 8 bi bil mora lodločiti žreb ali pa bi bil moral eden esedlati. Liberalci so pa raiši licitirall: kdor > cenejši. In Vrtnik je obljubil sobo za občinsko pisarno zastonj, tajniško delo za predvojno ceno, vsa pota zastonj i. t. d. In dobil je enega omahljivca in bil izvolfen. — Vrtnik $• pa mislil: Jaz se lahko naplačam, da še moji iristaSi ne bodo vedeli, kdaj. Stvar je ie lažja, 'o sklenjenem zapisnika se brez vednosti volivcev v zapisnik dostavi: »Gori navedenih pogojev ne sprejmem; Alojz Vrtnik.« Kaj izvoljen fe pa lel Modro (e vse tekmece izrinil na konec fe se ________latne liste, da so odleteli, modre izpeljal licitacijo, samo, samo...? Kaj pa če zgodovina o ponarejanju listin povrne? b jm pristaši hrbet obrni IZ KRANJA. I)nc 20. junija jc bil v Kranju v Ljudskem domu lep shod. veliko lepši, kakor ministra Puc-ija prejšnji dan v neki tukajšnji gostilni. Ker je bil poslanec Brodar zadržan, jo poslanec Gostin-«ar pojasnil vzroke, zakaj jo Jugoslovanski klub jiapnstil ustavotvorno skupščino. Gostinčar jo govoril tako prepričevalno, da je žel splošno pohvalo. Soglasno je bila sprejeta zaupnica našim poslancem in prošnja, da naj pobijajo to Slovencem škodlijvo, i milijoni našega denarja kupljeno Ustavo tudi potem, ako bi bila sprejeta. IZ PREDOSELJ. Veseličeuje in surovost sta tisti dvo kužni bolezni, ki sta v Slovcneih ostali po vojni. Prika-gujeta se radi obe naenkrat, zlasti pri fantih, ki «o bili v vojni. Posebno razviti sta pa v krajih, kjor vladajo samostojneži. Zelo samostojna kraja sta Premskovo in Klanee pri Kranju. Ce jo v mestu ali okolici kje ples, gotovo pride tja prem-skovska banda. Surovei se najprej upijanijo, potem pa začno izzivati k pretepu. Tako jo bilo tudi ha gasilski veselici dne 12. t. m. v Prcdosljih. Prišli so pretepači s Premskovega: Franc Koželj, Ignac Krt, Franc Fendc, Viktor Pušavec in Franc Viharnik in so napravili grd napad na gasilec z •noži. Štefani, revolverji in ročuimi granatami. Po-foagala sta oba Hočevarjeva in Janez Krč s Klanca. Sedaj so pod ključem. K napredovanju v su-surovosti mladih ljudi precej pomaga to, ker so porotniki premehki in starši preboječi, vsi skupaj pa prenapredni. ŠT. VID KAD LJUBLJANO. Slavij* prve orlovsko petnajstletnice sc je izvršilo v nedeljo, dne 5. junija v splošno zadovolj-nost Ne-le zunanji sijaj, ampak tudi notranje čuv-stvovanje je ob tej priliki pokazalo, da orlovska misel pridobiva somišljenikov, ko je pristopilo krog 100 fantov skupno k mizi Gospodovi na praznik presv. Srca Jezusovega. l>a ostane na in po-menibon jubilej za našo organizacijo tudi lep spomin, je prevzvišeni gosp. škof dr. A. Knrlin slovesno blagoslovil novo orlovsko zastavo. Napravil nam jo tudi lep cerkven govor in daroval slovesno sv. mašo. Slavnostni govor po cerkveno«! opravilu je imel g. urednik Fri Krcnižar ob številni množici zbranega ljudstva, ter orisal pomen Orla in njegovega dela. — Popoldne sc ie vršila javna telovadba, katero je posetil med drugimi tudi narodni poslanec g. Jos. Gostinčar. Tako je potekel zopet en lep dnu v povoetnici naf-ega Orla. — Nnšenm vrlemu ljue tvu pa tudi tem potom izrekamo najsrčnejšo i&V.-alo za naklonjenost ob priliki prireditve kakor tudi za darove za zastavo. Bog živi! DOBREPOUE. Samostojna je našo široko dolino leto in pol jurišala. Posluževala sc je vseh sred«!«v l.iH, pretepov, groženj, sladkorja, pokvarjeno moko in otrobov u prašiče. Župan Josip Zevnik, miren, gospodaren in'splošno priljubljen mož je dobival od pristašev SKS tako umazana pisma, da je človeka sramu oblila rdečica, ko jih je bral. S sigurnostjo so samostojneži računali, da dobe župana v podgorski in videmski občini, saj Musiarju je v Kompoljah ie davno edzvonilo. Naši ljudje so samostojnim seveda šo lani povedali, da v nobeni dobrepoljeki občini ne bodo imeli župana drugače -kot če jim kdo naredi lipovega. Pri volitvah so Do-brepoljčani to tudi dokazali. V Kompoljah je bila postavljena samo lista SLS. Zupan in svetovalci so itaši. V podgorski občini je dobila SLS 12 odbornikov, SKS pa le 4! Za župana je izvoljen 28 letni posestnik ii Bruhanjevasi France Zevnik, vojni invalid, dober in spoštovan gospodar, sin prejšnjega inpana Josipa Zevnika. ki izvolitve zaradi zaposlenosti in starosti ni sprejel. Vsi svetovalci pripadajo SLS. Stihov Ivan, nosile« liste SKS, namerava t par letih s pomočjo »Sokola« napredovati toliko, da bo prišel za župana, kot je bil svoj čas njegov dobri oče. Pa fant je pozabil, da je bil oče vzor krščanski mož, sin pa je vodja protikatoliške So-kolske organizacije. V videmski občini je dobila SLS 11, SKS pa 5 odbornikov. Tu je SKS najmočnejša. Računali so najmanj na 7 odbornikov, pa ni šlo. Župan in svetovalci so vsi SLS. Tako stoji pri nas, g. urednik, s politiko. To komo pustili za enkrat malo ob strani. Začeli bomo • predavanji in društvenim življenjem. Nekaj se je ganilo pri nas. Bog vedi, od kod je prišlo. Veste, iam krog »Zadruge«, kamor so pred mescci stari, preizkušeni » Orli« prenesli svoje gnezdo, Vam zdaj ob nedeljah kar gontazi iu giblje. Ljudje pravijo, da bo. Upajmo. O teh stvareli borno zaenkrat tiho, ob priliki pa so bomo pokazali. Tistega »P. Pcrc-grina«. ki piše o naši fari prav na koncu »Mladosti«, ne lionio nič ua ušesa. Ampak predavat bo prišel! Kdaj se bo prihodnjič peljal ekssclenea minister PiiceJj mini« nas, Se ne vemo. Sicer pa nas bo obvestil pravočasno g. sodni oficial Rozman, ki ima tako stanovanje ua postaji, da lahko vse vagone preštudira. IZ DOLA PRI LJUBLJANI. V nedeljo 22. maja jo bil pri nas izvoljen za župana Matevž Moder, bivši načelnik Orla, najde-lavnojši član pri vseh naših organizacijah. Veseli smo ga, ker poznamo njegove odločno katoliško prepreprižanje, neupogljivo voljo v boju za resnico. Prepričani smo, da bo tudi kot župan mož velike ljubezni za pravo blagiajo občanov. Tudi vsi trije izvoljeni svetovalci so odločni katoliški možje. Čast in hvala zavesmim volirceui! — To nedeljo smo pa imeli tudi v društvu krasno predavanje o lepoti in vzvišeni nalogi orlovske organizacije. Gospodu govorniku juvistu Campi iz Ljubljane srčna hvala! — Nabavili smo si tudi mlatilnieo na vrati-lo, ki bo vsakemu na razpolago, kateri si hoče olajšati delo. Ce bomo edini in požrtvovalni, si Itumo počasi omislili še druge poljedelsko t (roje. RUDNIK PRI LJUBLJANI. V nedeljo, dne 26. junija, priredi dijaški Orel v Ljubljani na prijaznem Rudniku javno telovadbo, spojeno z vrtno veselico. Nastopili bodo člani, Orlice in naraščaj. Sodeluje godba iz Viča. Prijatelji našega mladega katoliškega dijaštva, dne 26. junija, popoldne, v?i na Rudnik, da boste sodili delo in uspehe našega odseka! Vsi bratski odseki, pri-hitite polnoštevilno zastopani, da napravimo novo manifestacijo orlovsko misli, da damo pobado on-dotiiim mladim fantom, ki fe nimajo orlovskega odseka, in da sc navdušijo za našo skupne ideale! Zatorej odzovite sc 1,1 slala na Češko, da agitira za pravoslavje. Bilo bi veliko potrebnejše, če bi škof misijonaril med domačimi ijuidmi, ki pogosto nimajo najmanjšega p>ojma o krščanskih resnicah. Naša vlada plačuje Dositeju bogate nagrade iz našega denarja, našim cerkvam pa je ustavila vsako plačevanje obresti, d Sokolski duh. Te dni enkrat je ljubljanski učitelj Sokol pripeljal svoje učence k sv, Joštu pri Kranju. Ko z^voni poldan, hočejo nekateri moliti, toda učitelj jih postavi v vrsto in jim zaukaže zapeti sokol-sko himno. d Naši ministri. Ministrski predsednik Nikola Pašič prebije letošnje poletje menda na Bledu, kjer si je najel vilo s 30 sobami. Mesečna najemnina 100.000 kron. Pašič ni samo zvit politik, ampak se razume ravno tako dobro na kupčije, kakor se vidi. Mož ima nekaj pod palcem. d Umesten štrajk. Ker župniki z letno pisarniško doklado od 10—15 kron ne mo- sestnika Jakoba Greiiča. Sodeluje godba iz Št. Jerneja in iz Radeč. <1 Ustanovni oličui »bor čebelar, podružnice za občine Dol, Dolsko, Ihan, Kresnice in Vel. va-.-so ne bo vršil 26. t. m., ampak 3. julija. Vsi torej 3. julija ob 15. uri na Petelinje k J e m c u ! d Vrhnika. Na praznik sv Petra in Pavla, 29 junija, ob 3. uri popoldne ima »Kmetska Zveza« za sodnji okraj Vrhnika v dvorani Rokodelskega {loma svoj občni zbor. Vsi kmetje, zlasti iz okolice udeležite se občnega zbora svoje lastne organizacije polnoštevilnol d Najden otrok. Posestnica Marija Žičkar iz Cerkelj pri Krškem je 26. maja letos ob 4. uri zjutraj našla na pragu svoje hiše 2 tedna staro dekletce, ki je imelo listek, da ji je ime Bernardina. Poizvedovanje je dokazalo, da ji je mati 18 letna Marija Pešec, doma iz sosednje fare. Prinesla je otroka iz Zagreba. d Težko je obolela gdč. Cilka Krekova, sestra pokojnega dr. Kreka. d Umrl je v Rovtah nad Logatcem po-dobar Jakob Jeršič, Zapušča vdovo in 9 otrok. Ranjki je bil globoko veren mož, Bog mu, bodi plačnik ! d Umrl je nenadoma v Beli cerkvi znana posestnik Franc Majzelj; mož je bil vseskozi liberalec in samestojnež. N. v m. p. d Zgubljena ovca. Anton Hrovat, Ambrus št. 22., pošta Zagradec na Dolenjskem, je na sejmu v Št. Vidu pri Stični 15. t. m. zgubil belo ovco. Pošten najditelj naj naznani lastniku, ki mu povrne vse stroške. Kdo ve kaj o Jožefu Špeh; služil je pri 87. p. p., 10, stotniji, vojna pošta 73, Ujet je bil od Rusov v Karpatih. Oglasil se je dne 14. junija 1916 iz gubernije Tomska v Rusiji. Če kdo kaj ve, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi ženi Juliki Špeh v Solčavi, p. Sulčava, Gor-, nja Savinjska dolina, Štajersko. .OOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOCl :oooo°ooooooooaoaooooggggaxxx)oooo kaiteri nai ss izplačajo 20 od^j »totai boni. ki »o bili izdani ob priliki kol-kovanja denarja, samo revnimi slojem. Kedaj izide ta naredba in kdo bo deležen teh izplačil, bomo šele videli Pa da ne bi Šteli med revne sloje kupljenih bogatih Turkov, verižnikov in podobnih ljudi, na našega kmeta, ki je revež, pa popolnoma pozabili?! g Z železnim drobižem je vedno večja zmešnjava. Minister razglasi, da je neveljaven in nihče ga več neče sprejeti. Zopet minister razglasi, da je neveljaven, a držaevne kase in zasebniki se ga še bolj branijo. Končno razloži minister, da se ž njim lahko samo davki plačujejo. Ali ni minister že preje tega vedel? g Nov papirnati denar po 25 par (1 K) je prišel v promet. Izdelan je v Zagrebu. g 100 poljskih mark je vrednih le še 46 avstrijskih kron. TOVARNE IN PODJETJA. g Bilanca »Kranjske hranilnice« ▼ Ljubljani Dne 14. t. m. je imela »Kranjska hranilnica« svoj občni zbor. Koncem leta 1920. je bilo vlog za 44. milijonov 123 tisoč 863 K. Hipotečni dolgovi so se znižali za 7 milijonov 164 tosoč 984 K. Rezervni zaklad znaša 4 milijone 540 tisoč, 225 K, čisti dobiček pa 69 tisoč 575 K. g Lzubljanski veliki semenj, ki se bo vršil od 13. do 24. avgusta, obeta biti nekaj izrednega in velikanskega. Tudi inozemstvo se zelo zanima zanj in bo v veliki meri udeleženo. g Razstava vin v Ljubljani Ob priliki ljubljanskega velikega semnja namerava mariborski vinogradniški in sadjarski od-•ek »Kmetijske družbe« za Slovenijo prirediti za svoje podružnice razstavo vin. UVOZ IN IZVOZ. g Predmeti za gasilna društva so carine prosti. Tisto gasilno društvo, ki hoče imeti to ugodnost, naj se obrne do generalne direkcije carin v Belgradu s prošnjo, kjer naj navedejo: 1. Količino potrebnih predmetov. 2. potrdilo politične oblasti, ki vsebuje: a) Od kedaj obstoja dotično društvo in b) koliko ima članov; 3. potrdilo V. oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, da se predmeti, za katere se prosi osvobojenje carine, doma ne izdelujejo ali ne v zadostni količini. RAZNO. g Hranilnica in posojilnic« na Vrhniki vabi oa občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 8. uri zjutraj v hranilničnib prostorih. Dnevni red. 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelatva in nadzorstva. 3. Računski zaključek za leto 1920. 4. Volitve načelstva in nad-»orstva. 5. Slučajnosti. — Odbor. . Hranilnica in posojilnica v Šmartnem p« Litt|i bo imela svoj redni občni zbor na praznik sv. Petra in Pavla, 29, junija, ob dveh popoldne. Člani, udeležite se v obilnem številu! g Kmetijsko predavanje priredi dipl. agr. A. Jamnik v Šmarjeti v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri pri Karlovšku, dalje v Črnomlju pri Laknerju v četrtek dne 30. t, m. ob 3. uri popoldne, v Metliki v prostorih hranilnice dne 30. t. m. ob 6. uri popoldne, v Mariboru v nedeljo dne 3. giija (A 9. uri dopoldne na vinarski šoli. Predaval bo o hranitvi rastlin ter o n&-yaloi fiosnodaiii, mladeniči, dekleta in go- spodinje udeležite se v obilnem številu tega poučnega predavanja! g Opozarjamo na oglas Mednarodne banke v Zagrebu v zadevi Drž. razredne loterije. ( g Žetev ječmena. Iz notranjosti Srbije poročajo, da je v moravskem okraju že začela žetev ječmena. Žetev je zelo bogata. _ » Najboljša in najsignrnejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica v Ljublanl, Miklošičeva cesta St. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po -- 3'l. ~ brez odbitka rentnega ln invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubi anl je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 miliionov kron vlog in nBd K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljulejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu. Dobre knjige. WQflOoiJ6B6uO<30000000000000QcČ^tw^"^ Jugoslovanska knjigarna r Ljubljani priporoča ta m«a«« junij cerkvenim »borom: Falsl Anton Dr. 12 cerkv. pesmi za mešani »bor. Part. 14 K, glasi po 8 K. Foerster Antoa 10 evh. pesmi za mešani zbor. Part. 12 K, glasovi po 3 K. -i 3 ecce sacerdes magnus (dva za mešani ibor, eden za moški zbor). Part. -7 K. -t Litanijo Srca Jezusovega zaljudsko petje. Part. 4 K. 12 cerkvenih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta za mešani zbor. Part. 10 K. Grum Antoa 10 pesmi k blagoslovu u mešani zbor. Part. 6 K. — Asperges me za mešani zbor. Part 6 K. Hribar p. Angelik obhajilne pesmi za mešani zbor. Part. 16 K, glasovi po 3 K. Kimovec Pr. Dr. Ribar senatus za mešani zbor. Vsebuje razne napeve. Part. 14 K. glasovi r3 K. Anten Bone Deiu motet za bariton in orgle. Part. 6 K. Lebar Janko Cerkvene pesmi za mešani zbor. Part. 8 K. Premrl Stanko Pesmi svetnikov za mešani cbor. Part. 8 K, glasovi po 3 K. —i 100 praeludia organi. 30 K. —» Slava presv. Evbaristiji za mešani zbor. Obsega 75 obhajilnih napevov. Part. 60 K, glasovi po 15 K. Satner p. Hugolin Svetniške in prazniške pesmi za mešani zbor, II. del. Part. 20 K. Bog se ne pusti zasramovati i Povest, (Dalje.) Kmalu se je pokazalo, da smo imeli prav. čez nekaj časa namreč smo videli prihajati proti nam nekoga, ki nam je v znamenje miru mahal z neko cunjo v roki. Ko pride do nas, nam pove, da želi njihov poglavar z nami govoriti. Mi smo mu dali besedo, da lahko brez nevarnosti pride k.JMWU In res, čea nekaj minut Jo ie stal pautski poglavar v naii sredi. Pogajanje se je po pristno Indijanski šegi vršilo izredno počasi, tako da se j» ie stemnilo in smo morali zakuriti ogenj. Pogi&, var Navajev je zahteval mir in petdeset pušk. Po. glavar Pautor je pač obljubil, da se ne bo mašč«. val, a pušk nI hotel dati, zakaj tudi on da Je trpel krivico, ko so mu iz zasede ustrelili sina ia enega vojnika. Tedaj je posredoval Vineton, in uspeh j« bil, da so Pauti obljubili izročiti orožje pod po. gojem, da se jim izroči morilec. Ko je bilo tako doseženo popolno soglasje, se je poglavar vrnil k svojim ljudem, da jim sporoči uspeh. Nato smo poslali sla k gornjemu oddelku No-vajov, na kar so se le-ti umaknili iz zaseke. Slo-dili so jim Pauti in zgoraj v ravnini so se skupno utaborilL Zanimalo me je posebno to, da je med obema rodovoma sedaj vladalo popolno zaupanj« in prijateljstvo. Za pautskega poglavarja je bilo silno težko določiti one vojnike, ki naj bt izročili puške. Zato so zbrali šele okrog polnoči petdeset kušk, ki m jih izročili; obenem pa so zahtevali, da se jim it. roči morilec. Samoobsebi je umevno, da so vrnili tudi vse reči, ki so jih odvzeli osmim belokožcem, ki so jih ujeli in ki smo jih mi osvobodili. Seveda se je moral Old Kursing-Driju umor najpreje dokazati, preden smo ga izročili V ta namen smo sestavili razsodišče, v katerem Bta bila oba poglavarja, Vineton, Hamerdul in Jaz. Flečerja smo imeli še vedno na posebnem kraju, da ga mladi Flečer ni mogel zapaziti. Ko pa je videl, kako so prinesli očeta zvezanega k ognju, je peneč se od jeze planil nad nas in > krepkim preklinjevanjem zahteval, naj ga takoj spustimo. Sledil je nastop, ki ga ne opisujem rad. Konec je bil, da je čez nekaj trenutkov tudi mladi Flečer zvezan ležal poleg ognja. Tedaj se je nanizal okoli nas cel krog poslušalcev. Preden se je začelo zasliševanje, smo obtožencu po stari indijanski navadi odvzeli vezi, Na beg itak ni mogel. misliti. Priča je takoj spoznala v Flečerju tistega, ki ga je videla po usode-polnem strelu bežati in ko so ji pokazali Flečerje-vega konja, je z vso odločnostjo potrdila, da je bil to prav isti konj, na katerem je sedel morilec. Dokaz je bil doprinešen. Ko je sedaj dobil besedo Flečer, da se zagovarja, ni povedal drugega kot celo vrsto kletvin in zarotovanj, ki so se končala z znanimi besedami, da naj osjepl ln naj bo razdrobljen, če je res morilec. Ker je Imel pravico govoriti smo ga pustili, čeprav ga ie bilo sikio tžeko poslušati. In njegov pogledi Ves obraz je bil prej zverinski kot človeški. Nato je Vineton ponovil rse točke iz obtožbe. Ker ni bilo v zagovoru najti nobene olajševalne okoliščine, smo morali izreči sodbo. Ko smo soglasno razsodili, da je kriv, je vstal Vineton in izpregovoril: »Sodišče Je spoznalo, da Je Oid Kursing-Drl umoril oba pautska vojnika. Ker smo obljubili, da morilca izročimo, ga s tem predajemo poglavarju Pautov, ki naj ukrene z njim, kar se mu prav zdi. HovgU Tedaj se je dvignil tudi poglavar Pautov. V levi roki je držal pištolo, ki jo je ravnokar mimogrede basal, desno je stegnil po morilcu ter rekel: »Ta bela zver Je sedaj v moji oblasti. Takoj ga privežemo h kolu in ga bomo mučili, da bo tri dni in tri noči tulil od bolečin, preden bo mogel umreti, zakaj on ni samo dvakraten morilec, ampak je mučil in umoril še mnogo drugih rdečekož-cev. Hovg!< Flečer je bil za hip kakor otrpel; potem pa je siknil proti poglavarju: »Jaz umreti? Na mučilnem kolu. Kljub temu da naj oslepim, če sem jaz morilec? Rdeči... pes! če pa žo ni rešitve zame, potem naj tudi teb« hudič vzamel Pozor!« Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. Iviaua Podpisani prekllcujem in obžalujem vse UtfllU. žalitve, ki sem jih izrekel 7. aprila 11. v Brigeljnovi gostilni v Jastrobljah zoper g. Engel-mana v Smaitinu. — V Spitaliču, 27. maja 1921. flnt. Mezeg. ifmrf ba rnrihina (brez otrok) Pridna in poste«". IlIIBlJi lUUUlUU katera razume in ima veselje do živinoreje, poljedelstva in vrtnarstva, se sprejme v stalno službo na malo posestvo v Ljubljani. — (Begunci z Goriškega imaio prednost.) Ponudbe na hotel „Slon", LJubliana. 2096 M si iltimror sladek ln pristen razpo-iUdlll9i= VCt Silja najceneje industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. F 5X^1 samo bel, mandalon ln koks (prepe-IZOI liCar) kupim ali zamenjam za rdeCega ali druge vrste in doplačam eno krono pri kilogramu. Sprejmem vsako, tudi najmanjšo množino. Fran Porafnik, Ljubljana, Dunajska cesta St. 36. H/ono Pft^ri/D kupim suhe, Ciste po 60 K kg. ll&CUb I UlilLRb Lipov cvet, bezgov cvet, taužent-rože, kamellce, korenine in perje velike norice, seme ufiivca itd. Cvetje mora biti v senci sušeno. Kdor se zanima, ml piSi dopisnico. — Budolf Cotič, Vrhnika.__, obenem Šivilja iSCe službe. — Naslov se izve pri uoravl „Domol uba* pod Stev. 2108. sa pekovsko obrt se sprejme. Dolnice St. 9, poŠta Št. Vid nad Ljubljano. Natakarica Vajenec Mizarski pomočnik se takoj sprejme v stalno delo. — Ivan Erzar, mizar, Cerklje orl Kranja. . Sprejmeta se dva učenca trgovino z dobro Šolsko naobrazbo ter poSteno vzgojo I Spre me se tudi hlap« zanesljiv. N stop takoj. Franc MaldiC, Kranj, trgovina Špecerijskim ln kolonitilnim blagom, delikatese deželni pridelki. Škrlolomska zadruga Dolsko poŠta Dol pri Iijubljani izdeluje in ima na razpolago najfinejše ŠKALtCE (skrilj) primerne za vsnUo streho, tudi za zvonike. Skalce so strokovno pripoznane in vzdržijo čez 100 let. Cene so primerne._ ■< a drobno I Na de bele I Vrvi za seno, mreže za seno ter opasivnice, štrange, oglavja, Strike za perilo, vrvice za okna, gugalne mreže (HSngematten) 1.1, d. nudi na nižje iz prave dolge konoplje Prva kranjsko vrvaroa Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 31. Lastni izdelki. Telefon 441. Prfilla CD hifo s h>evom In skednjem ter lepim rinili Jb HI JU sadnim vrtom pri cesti, pol ure od Skofleloke in toliko od kolodvora, vse v dobrem stanju, krito s cementno opeko, pripravno za vsako obrt, posebno za žganjekuho, ker je pri hlSl studenec, v vasi Pungert št. 18, poŠta Skofjaloka. VeC se poizve pri M. Oblak v Puštalu St. 37. Izjava! Prekllcujem vse žal|ive besede obrekovanja, katere sem govoril proti Martina TomSICu, posestniku v Volčjem potoku St. 9. in sicer, da nI resnica, da bi se on posluževal jemati FranflSki JanežiC živil.t, katera je imela med vojno prikrita radi vojaških rekvlzicij. Zato se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadalnjega sodnjiskega postopanja, V Volčjem potoku, dne 5. meja 1921. Ivan TomSit. Izredni občni zbor sklicu e Osrednja ilpkarskazadruga« Ljubljani v nedeljo dne 10. julija ob 10. uri dopoldan v spodnjih prostorih I. delavskega konsumnega društva v Ljubljeni. DNEVNI RED: 1. Poročilo o stanju zadruge. 2. Slučajnosti. Ker je obCni zbor izredne važnosti, so obvezne udeležiti se ga vse izvoljene zastopnice za-druginlh poslovalnic. ODBOH. Kupim zlato — srebro staro. zlomljeno, F. Čuden — Ljubljana 22. Prešernova nI. 1. Naprodaj Je SV* POSESTVO m hiSa z vsemi gospodarskimi poslopji, za 40 mernikov posetve njiv, 4 travniki, vinograd s hramom, 2 gozda. Proda lastnik Ig. Gregorili, Šela St. 4. pri Bell cerkvi, Dolenjsko. za Eriko mauiaktaro. Gospodarska zveza, Lfabifana. Zelišča Podleskovo sli preSičkovo seme, lipovo, bezgovo ln arnika cvetje, norifno ali beladona perje, Cemerika ln sladke koreninice, tršllkovo lubje 1.1, d. kupi sako množino in po najvišji ceni — Ed. PiSler, Vrhnika, S ovenija. Cosulich-Line \ (pre) Hustro-flmerlkana) Trst - Amerika prevaža potnike v New-York redno 3 krat B v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas- ■ nila in prodaja voznih listov. ■ Simon Kmetec Z glavni zastoonik za Slovenijo — Ljubljana, J Kolodvorska ulica 26. ■ Odplov poStn. parnika Argentina 9. julija 1921. J Odplov brzoparnika President WiIson ■ 25. julija 1921. J R. SMIELGWSKI, stavbenik LJUBLJANA, Rimska cesla si. l ItaH k dobra žgana opeka proo-urstae kakovosti po dneonlh cenah. 2. državna razredna loterija Prvo žrebanfe 15. in 16. julija ti. 5 premif! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov Absolutna sigurnost in državno jamstvo. V toku pet mesecev Izžrebalo se bo 69 mliionov 1G0.000 Kron brez vsakega odbitka v gotovem Mi Z eno srečko se more dobiti: 4 Mm mi 2 milim mm, 1 min 600.0«, 800 000, 600.800, 490.089,329.000, 200 000, 240.880, 288.088,160.800, 128-089. 80.008 1 itt. PriporoCamo sledeča, ie neprodan, srečke na Izb ro: j 64.962 | 67.113 | | 72.9711 | 78.410 | 188.748 | [93.224| | 4.228 | | 8.018 | 114.478 | 1 16.4661 Cena stoik za vsako Izbtro: Cela srečka Dinarjev 48'— ali Kron 192*— Polovlca srečke Dinarjev 24-— ■II Kron 96' — Četrtina srečke Dinarjev 12*— ell Kron 48-- Osmina srečko Dinarjev 6'-all Kron 24'- Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. — Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Mednarodna banka d. d. (Oddelek razredne loterije.) Nikollčeva «1.7. Zagreb Gajeva 1!, 8. Telefon 11—19 In 23—98. Naročila se IzvrSujejo samo proti predplačilu zneska. Poroč. prstani Double \ erižice S.enske u c Budilke Že tie ure Uhani Ni!jsl-te|iatrg»vi^ur,zla1n!ielii srebrrine p^ ČUDEN UUBUANA 22, Pre. ernova 1 Zahteva ite ponudbe I Gospodarska zveza Ljubljana Prvovrstno češko letno iago aa moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Perilno blago v vseh vrstah na zalogi Na debefol Na dr°bno! IV. JAX IN SIN Dunajska cesta it. 15, LJUBLJANA Šfoaftii stresi in strnil za pletenj. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena 1.1867. — DoSlo je ravnokar večje Število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni slrofl ..AliLER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa Iz prvih tovarn: Durkopp, Sigria, Waffenred. Novovpeljiina §£ O A Itf ^ — trgovina— In IB l^^ijana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.) Usnje ter pelrefešč" Cene konkurenčne, postrežba solidna. Kupujemo suhe sobe priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Komp, Ljubljana, Wolfova ulica Stev. 12. Tovarna JOS. REICH .4. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-pestnice in srajce._ PODRUŽNICE: MfiBIBOR Gosposka ul. 38. NOVO MESTO Glavni trg. KOČEVJE Stev. 39. Kot generalni zastopniki m Slovenlio vStevil II«! Volnena, žimnata. /i da na vseh številk, puSllja najceneje J. Ooliaar, Svet e, p. Medvede. ERJAVEC & TBEK : TRGOVSKA Z ŽELEZKBfrSO : pri „ZLATI LOPAH" pre;« HsfflmerschmMt (MOhleisenl Ljubljana, Valvasorjev trg št. 7, — nasproti KrlZanske cerkva. — M* Zaloga cementa. ♦ *> ♦ X * ♦ ♦ I ♦ PreKifiurie io MeHjlmurle Mineralne Rolluerije delniške družbe m Reki ponudimo po najnižjih ccnah in prvovrstni kakovosti, pri m:;njSem odjemu i: komisijske zaloge v Celju, ter v celih vagonih iz tovarne v Reki: Gasolin, Heroin, lahki, srtdiijeteškl in tefiki bencin," nacoinestek ierpi ntina, petrolejski rafinat, oijc za pogon D-esel-jevih motorjev, vulkansko olje za osi železniških vozov, olje BatschLrg, o;Je za vreter.a, vse vrste lafintrainh iu destiliranih lahkih ln tetk*h mazilnih o:], olje za cilindre in avtomobile, tovoiovo mast, paraf.n, sveče, koks in asfalt. mm - podgane TSfP stenice -Ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim in hišnim mišim 12K, za podgane 16K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri lju deh 5 in 12 K, mazilo za uši pri I živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi funič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. Prvovrstna ES-KA KOLESJI NajfinejSe predvojno kvalitetno blago. Jf. GOREČ, Ljubljana Gosposvetska cesta 14. Manuffakturno blago se kupi najceneje pri Augeloslav Hrastnik, Karlovska cesta 8. Jerančič. Za poletje D JE. priporočamo svojo ve'iko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor plntno, Sifoi.e, cefirje, tisiniiino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje razl:čne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volneiie in bombažaste robce za na glavo itd. Opozar amo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih ceuah, E l UilM m trs i Naznanilo! Konces. potovalna pisarna IVAN KRAKER v Ljubljani se je preselila z Gosposvetske ceste Št. 13 (Kolizej) v ftolodMrsko nllCD St. 41 blizu glavnega kolodvora. Najkrajše linije Havre, Cherbourg in flntwerpen v Rmeriko. flnton Kunstek Liub,jana' Kopita;fa uU priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevlj. potrebščin na drobno in debelo. Naročajte in širite »Domoljuba". ' bfe)* kouorc^ »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton SainHc v Ljubljani, Clska Jngotlovanjk« itokanu.