163. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: MM leto ... K J40-— f«l leta ... « 120-— četrt leta . . . „ tO— ta nesec , . . „ 20-— Za inozemstvo: V Ljubljani, petek 9. julija 1920. W1“iro >iataga ' golOTlcl- m. leto. celo lete pel leta. četrt leta ta mereč K 400-— , 200--„ 100 — „ 35— 4°o do Za Ameriko: celoletno . . 8 dolan polletno ... 4 dolar]« četrtletno. . . 2 dolarja ,'W8 "»ročniki na] pošilja]« nlno po nakaznici. ao a. si se zaračunajo po Jenem prostora in sicer m visok ter 55 mm Urok prosto, za enkrat 2 K za večkrat popnst. Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 3C0. — Upravništvo je na Marijinem trgu Siev. s. Teleion štev. 44. :— Izhaja vsak dan zjutra; Posamezna številka velja 1 krone I. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Pogajanja z Italijo. Beograd. 8. julija. (Izvirno poročilo.) V zadniih dneh so se vršili v Spai ponovni razgovori med dr. Trumbičem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Sforzo. Kakor se doznava so bili razgovori samo in-formativno-pripravlialnega znašala: grof Sforza ie vpr.ašal do nalogu svoie vlade dr. Trumbiča. DOd kakimi Dogoli nai bi se nadaljevala direktna ooeaiania o ladranskem vprašanju. Dr. Trumbid ni podal nikakih obveznih iziav. Poljska se mora vdati. ko ceno. Le tako ie mogoče, da se reši vsal obstoi poliske države. Vlada sama ie že razpravliala o možnosti mirovnih pogaianl. Bale le že odpotoval poseben odposlanec v Moskvo. da uvede pogaianla za premirje in mir. Berlin. 8. Iulija. (Izvirno poročilo.) »Vossische Zeitung« ie dobila do-sedai uradno še ne potrjeno poročilo. da so Pollaki pred boliševiki formalno kapitulirali in zaprosili mir. V deželi narašča boHševiško gibanje. Dunaj. 8. julija. (Izvirno poročilo.) Po soglašajočih vesteh dunajskih listov se nahaja Poliska vsled nesrečne voine z Rusi ob robu propada. Vsa obrambna sredstva so izčrpana: armada ie popolnoma strta in se umika brez pravega odnora. tako da imaio boliševiki odprto pot Prav do Varšave. V poliskih političnih krogih vlada panika. Vedno boli se razširja v javnosti zahteva, nai vlada stopi takoi v dogovore s sovjetsko vlado in sklene mir za vsa- Antanta pastila Poljake na cedilu. . Berlin. ^8. juliia. (Izvirno poročilo.) »Berhner Tageblatt« javlja iz Soaie. da so ostala brezuspešna vsa prizadevanja poliske delegacije, da bi izposlovala pomoč antante iz obupnega položaia. Zlasti Angiiia je vsako pomoč odločno odklonila, češ da ie začela Poliska z volno brez sporazuma in proti intenedam angleške vlade. LDU Pariz. 7. juliia. Dopisnik lista »New York Herald« v Spai jav- lja: Angleški ministrski predsednik ie dal potiski delegaciji. ki ie prišla v bnaa. da si izprosi voiaške pomoči proti boliševikom. razumeti, da Poliski nič drugega ne Dreostaia. kakor začeti z rusko sovjetsko vlado mirovna DOgaiania. da reši svojo vojska in svole glavno mesto. Lloyd George ie Doliskemu ministru za zu-nanie posle Patku iziavil. da Anglija ne more dati Poliski na razpolago niti moštva niti voinega materiiala. Razprava proti Radiču. LDU Zagreb, 8. Julija. Daues ob osmih Jo otvorll predsednik senata In upraviteil sodišča Valč razpravo proti Štefanu Radiču. Kot votanta fungirata gg. Marčič In Valjavec. Radiča pripelje v dvorano stražnik, nakar zavzame obtoženec prostor nasproti predsedniku senata. Na klop poleg sebe naloži cel kup knjig, časnikov In svojih beležk, k) sc Jih Je posluževal pri zagovoru. Pred čitanjem obtožnice vstane branitelj dr. tliaisslcr In predlaga, naj se sodnijsko postopanje proti Radiču ustavi, ker se s tem krši Imuniteta narodnega poslanca Radiča, ki je član sabora kraljevino Hrvatske, Slavonije In Dalmacije. Ker pa sc Je razprava že pričela, na] se hitro konča, In sicer z oprostitvijo. Državni pravdnik dr. Urbani Izjavi, da Je vprašanje Radičeve imunitete rešeno z odlokom banskega stola o priliki Radičeve pritožbe. Radič Je bi! pravilno, kakor to zahteva zakon, aretiran. Nato prosi za besedo obtoženec sam. V obširnem govoru razlaga, da želi, da se njegova krivda Javno ugotovi. Izjavlja, da gre za Javne Interese. Stališče, katero zavzame državni Pravdnik, nasprotuje ustavi in sami obtožnici. Nadalje dokazuje Radič, da Je še vedno član Narodnega predstavništva. Njegova stranka Je dobila dva mandata, toda Je vrnila pooblastila, ker ne priznava Narodnega predstavništva. Verifikacijski odbor tega vprašanja pa še ni rešil. Poslanec Kovače- (Dalje* »Ne misli na nič druzega kot name. Vera J Ostani pri meni. dete! — Sai moreš dihati samo na mojem srcu. samo nri meni moreš biti srečna. — Nihče ne zahteva, da bi se ločila. Ne beži od sladke sreče!« Notranji glas Ie! ie delal: »0§ta-di!« *e’ *e ^eDetal drugi: »Poj- Z licem ob lice. roko v roki. s srcem na srcu so minevale minute. Potem so he^ah njeni prestrašeni pogledi mehanično preko niegove glave v daliavo. Kie ie izhod iz labirinta duše? Kie žari luč. ki bi jel razsvetlila pravo pot? Na neki točki se ie ustavilo njeno širolco odprto, veliko oko z grozo in trepetom. Kai se ne giblje oni križ tam v kotu? Ali ni mramor-?v j.el°.9osi:)0diovo mahoma oživelo? , slišati glasu: »Magdalena, podori se! Magdalena, čui moj glas, ,svo' križ in poidi za niartof. Magdalena!« Ju.sfetc črke. pod kri- vic, eden Izmed delegatov Seljačke stranke Je dobil že opetovano brzojavne pozive, naj se udeležuje sej. Nato govori Radič obširno o svojem delovanju. On Je politik In govori so njega pravica. Politika Je njegova funkcija. Njegova aretacija se Je Izvršila po nalogu Iz Beogradu In ta nalog le dal gospod Protič. On mora od časa do časa spreminjati svojo politiko, ker mora vsotio nezadovoljstvo, ki Jo nastalo za vojne, najti politično ali socrjalno regulacijo. Državni pravdnik dr. Urbani pobija Radičeva Izvajanja glede Imunitete. Scljačka stranka le odklonila mandate v Narodno predstavništvo in se Je potemtakem odrekla imuniteti. Izjavi, da ne gre samo za Radičev prestopek v Gladovu, ampak da se mora tu upoštevati vse Radičevo delovanje od prevrata pa do njegove zopetne aretacij?. Po odmoru, ki Je trajal pol ure govori branitelj dr. Walter, ki 'v glavnem i.caovl Radičeva Izvajanja. Nato Radič v obširnem govoru razlaga, da Jo vse, kar Je on govoril na skupščinah In zborovanjih, program njegove stranke. Izjavlja, da Je obtožen radi politike Seljačke stranke, ali o u; politiki mora soditi Javnost, ne pa sodišče In državni pravdnik. Nato se Je podal senat sodišča k tajnemu posvetovanju, da sklepa o predlogu braniteljev. Po posvetovanju Je predsednik prečital sklep, s katerim so predlog braniteljev zavrne z razlogom, da r umuBTi I»f , mV,« žem. ali se nišo Izpremenrle v luč kažočo jel ozko stezo? »Christe eleison«. Mehanično, nevede so po-navltele nlene ustnice: »Christe eleison«. »Mirnciša postajaš. Vera. čutim to. Ali ie sedal zopet vse dobro?« »Da »Kako to govoriš — globoko in svečano. Pojdi, počivati moraš... Zakaj ležiš tako brez življenja v moiem naročju?« »Tako sem utrujena,. Egon.« »Poidi, ljubica, poidi! Vera. ali me liubiš?« »Do groba’« »Ali ostaneš vedno mola. Vera?« »Na vse veke!« »Hvala, hvala! A sedai pojdiva, opri se krepko name: tako kot kot sedal, poideva vedno skupai. Ali me slišiš, srce moje. Kaj šepetajo tvoje ustno v« »Molitev —« _ »Dobro, dobro, čemu se oziraš? hAvV- • DOidi- poidi ...kal vidiš, otrok? Alf si sedaj rpinifi? '■ "■< »Da—-!« ' i ščiti Imuniteta poslanca samo tako dolgo, dokler ne zakrivi kaznjivega dejanja. Razprava se Je nato zaključila. Nadallevnic Jutri ob osmih dopoldne. BITKA MED GRKI IN ITALIJANI. Dunaj. 8. juliia. (Izvirno poroč.) Iz Genfa poročaio, da ie prišlo pri Aidinu med italijanskimi in Krškimi četami do krvavega spopada. Grki so zasedli tamošnio železnico. Nato te italijanski poveljnik zahteval, da se Grki odstranijo. Grki se niso pokorili in Italijani so otvorili ogenl. nakar so tudi Grki začeli streliati. Vsega skupai ie bilo mrtvih kroc 100 in mnouo ranienih. Italijanski poveljnik le stavil slednjič Grkom ultimat, da erške čete tekom 24 ur izpraznijo zasedeno ozemlje, katero so samovoljno zasedli. REKVIZICI.IA ŽITA V OKUPIRANEM OZEMLJU LDU. Trst. 7. julija. »Osservatore Triestino« obiavlia naredbo generalnega civilneea komisarja, po kateri je ukazana rekviziciia vse Pšenice, iečmena. rži in ovsa letošnjega pridelka in tudi žita preišniih pridelkov. Vse to žito se zaseže za aprovizacii-ski urad generalnega civilnega komisariata. FINANČNI POLOM V MADŽARSKI. Budimpešta. 7. juliia. (Izv. por.) V taini seji narodne skupščine ie podal finančni minister eksooze o finančni situaciji države. Armada stane na leto 16 milijard kron Denar. ki ca le država realizirala o priliki žicosanla bankovcev, le popolnoma potrošen. Minister smatra, da se da tiolom preprečiti edinole tako. da si država prilasti žitni monopol Armado bi bilo treba razpustiti, toda to je nemogoče. ker bi se ona takemu poskusu uprla! KRASIN ODŠEL IZ LONDONA. Basel. 8. juliia. (Izvirno poročilo.) »The Times« poroča, da se ie vrnil šef ruske delecaciie v Londonu Krasin v Moskvo. V Rusijo ie odpotoval samo do potrebna pooblastila za končnoveliavni sklep pogodbe med Rusiio in Britanijo. »Dailv He-rald« piše. da se bo vrnil Krasin najkasneje v dveh tednih v ^ondon. BOLJŠEVIKI NOČEJO VOINE Z ROMUNI. LDU. Dunai. 8. juliia. Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Bukarešte. ie minister za zunanlo stvari pri seii ministrskeea sveta nrečital brezžično brzojavko, katero ie poslala Rumuniii Ruska sovjetska vlada in ki vsebufe predloee za uvedbo medsebojnega mirovnega pogaiania. ■ M«aw—g Dovoljena ironija. V seji narodnega predstavništva v sredo, 7. t. m. Je dalmatinski poslanec J :r»i Blanklnl ironično apostroftlra antanto kot naše »vrle, dobre, bt^sc in plemenite« za-vernike. Namestnik zunanjega ministra g. Nlnčlč Je proti tej Irt-alg ugovarjal. Gotovo Je v redu, če se v narodni reprezentanci gleda na to, da se gibljejo debate In govori v mejah dostojnosti. Nikakor nam ne bi bilo v čast, če bi posnemali nekdanji dunajski aii pa budlmpeštansk! parlament. Tudi pretepe, ki Jih prireja italijanska zbornica pred vladnimi klopmi, sl lahko prihranimo. Mislimo pa kljub temu, da Je bil to pot g. Nlnčlč preveč rahločuten. Skrajni čas Je, da se zavemo v svojem telesu lastne hrbtenico. Le preveč smo navajeni laziti v čeva tistim zaveznikom, ki nas bombardirajo z ultimati ln drugimi priletnimi notami. G. Blanklnl Je resnične naše misli glede našlb zaveznikov zelo, zelo blago Izrazil. G. namestnik zunanjega nJtlstra bi bil storil prav, če bi bil to Ironijo mirno prenesel. Gg. ministri naj bi se brigali tačas za formalno manj važne stvari, n. pr. za Izvoz tistih 10.000 vagonov pšenice In 4?SVt vagonov koruze, ki se nam obeta, češ, da ne bi »državotvorni sloji« trpeli prevelike Škode vsled bogate letošnje žetve — allas: da bi nas, ki nimamo sploh nikakih zalog, tudi nadalje Izžemall ln z Izvozom v Inozemstvo preprečili neljubo trgovsko konkn- VLADA ZAHTEVA IZROČITEV LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. LDU. Beograd. 7. julija. Po pred-loeu upravitelja narodncca eledali-šča c. Grola se zahteva, da se llub-Jiansko eledališče izroči državi z vsem inventarjem. KONFERENCA V SPAI. Berlin, 8. Julija. (Izvirno poročilo.) Razun kratkega posvetovanja o odeovoru na turške protipredloce glede mirovne pocodbe se le pečala konferenca v Spai dosedaj izključno z nemškimi zadevami. V ospredju stciita zlasti dve vprašanji: voina odškodnina in razorožitev Nemčije. K p-rvi točki fe izjavila nemška delegacija. da ne more dati nikakega konkretnega predloga. Pač pa p hotelo na ta način razgnati. To pa sc mu ni posrečilo. Pametni lindie. ki so izore-videli. da so slovenske zastave v nevarnosti. so dali zastave sneti, ter jih odnesli v bližnle hiše. kier so jih spravili. Sprevod z godbo se ie nato podal v cerkev. Gospod župnik vsled nastale zmede m hotel maševati, med časom oa. ko se ie trlo liudstvo v cerkvi in na prostem, so se pred cerkvilo začuli streli. Liudie. posebno ženske, so bile takol zbegane in so v veliki paniki vdrle na prosto. Mer se iim le nudil strašen orizor: na tleh so krvaveli štirie raniencl. vsi štirie žrtve italijanskega motilnega orožla. Ranien ie bil neki krojač iz Gradišča, ki ie dobil strel v želodec. nekemu kmečkemu fantu na le kroela šla skozi nogo. Nekega fantiča s Hriba ie krogla zadela v glavo. nekemu drugemu mladeniču pa so Lahi prestrelili roko ter mu odstrelili dva prsta. Omenjena četvorl-ca le bila težko raniena. Mnogi drugi. med nllmt tudi volaki. oa so biM lahko ranieni. Ranjence so takoj po žalostnem dogodku odoeliali v Gorico. ker zdravnik ni mogel priti v Prvačino vsled pretrgane telefonske zveze. Ko so volaki ooravill svoi krVavl oosd nad ljudstvom, so začeli kar*-binierii stikati oo hišah. Tam so tr-caM zastave, ki so visele skozi okna. Neki ženi. ki se iim ie uprla, so nastavili celo revolver na orsa in M zagrozili s smrtio. To oa ni dosti izdalo. Pogumna Primorka to zgrabila Italijana za vrat. ter ga tako stresla, 'da bo gotovo pomnil, kedai ie hote! Igrati vlogo hišnega gospodarja v slovenski Prvačini. Na Hribu lte iskal »zločmce« in coroora dellcti (slovenske zastave) neki Ualilamki stotnik. Možakar le naletel na slabo: hišna gosoodinla ea ie opljuvala in ga poslala tla. od koder ie prišel. Ko io ie hotel aretirati mu ie ušla. Neka Šivilja z Gradišča, ki ie bila na cerkveni slavnosti v narodni noši. le na ves glas vpila »dol z ltalilo!« Nesrečnica ni mogla zbežati, ter so io Drileli ta zaprli Posebno hudo io ie skupil neki brigadir finančne straže. Ker 1* tudi on hotel pomagati ostalim voJa-\ kom. ga ie neka ženska zgrabila za vrat. ter ga odslovila iz hiše z občut no brco. Brigadir, ki le vWel. da s« z našimi Hudimi ne dia šaliti, se ie spustil v dir naravnost proti pisarni kier le hotel vzeti orožie. da žensko ustreli. Toda ženska le pravočasno zbežala. Ko so videli italijanski voia: ki. kako so io nfihovl predstojniki polomili, so iz strahu pred Slovenci pobegnili in se poskrili v luknie kakor miši pred mačkami, odkoder so prilezli na dan šele čez par ur. seveda do zob oboroženi. Strasti na se niso polegle tako kmalu. Neki itaH-fanski voiak sl le hotel privoščiti nemilo zabavo, ter le hotel udariti nekega civilista s puško no glavi. Clvi list oa ie. nehfldi len. izdrl balonet iz veiskove nožnice in zabodel voiaka v trebuh. Take in podobne stvari ao se dogajate na praznik naših blagovestnikov v Prvačini. Volaštvo 1« od teh dogodkov še dane« preplašeno. in oficirH pravilo, da se boillo primorskih žen boi! kakor srbske voiske. Za žrtve našega nedolžnega slavila so si Italikmi privoščili naša« župnika, ki so ga zaprli od 9. ure zHitrai do 5. ure zvečer. Ves ta ča« pa Io vihrala na zvoniku v Gradišči deset metrov dolga slovenska zastava. katere niso mogli Italijani kliub svoii lezi sneti z zvonika. Fantje so namreč podrfl stopnice, ki vo-'diio v zvonik, in tako ie naša zastava plapolala raz zvonik cel dan. tudi po- tem. ho *o Italijani s strahom prilezli na dan ta se vpraševali, če se morda ne nahajalo že v jugoslovanskem vletništvn. Zaenkrat se njihov strah ni oblstinil. C e oa bodo še dolgo toka!. se Hm zna kmalu zgoditi kaj podobnega. Jama. v katero so s svojo nasilno okupacilo hoteli pahniti slovensko Primorje, bo orel ali stel postala bridka italilanska smrt. j Narodno predstavništvo Uradno poročilo o sredini seji- Beograd, 7. Julija. 110. sejo narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar danes ob 17.20. Zapisnik zadnia seje se odobri. Poslanec Stanko Banič stavi na notranjega ministra Davkloviča vpreganje zaradi naredbe o sestavi selsklb občin v Dalmaciji. — Minister za aotranH posle Davidovič odgovarja, da še nima p®-trcbnlh podatkov in proal poslanca, naj počaka, dokler ne dobi potrebnih informacij. — Poslanec JurM Blanktai vpraša namestnika zunanlega ministra dr. NInčiča, ali ao mu znane lopovščina, ki jih italijanske oblasti vsak dan uganjajo v zasedenem ozemlju Dalmacije proti našemu narodu od onega časa, ko je v Italiji prišel na krmilo GioHtti. Vpraša ga, ka| namerava vlada ukreniti, da se te neznosne razmere odpravijo. Poslanec je nato v daljšem govoru podkrepljal svoje vprašanle z navajanjem konkretnih primerov Italijanskega nasilstva proti našemu narodu. Na koncu svojih Izvajanj zahteva od naše vlade in naših »vrlih, dobrih, blagih in plemenitih« zaveznikov, naj odredilo, da se v Zadar pošlje oddelek ameriškega, angleškega ali vojaštva katere druge države, da ščiti jugoslo-venskl živelj v zasedeni Dalmaciji. — Namestnik ministra za zunanja dela dr. Nin-Clč izjavlja, de vladi o vsem navedenem ni ničesar znano. Hkrati ugovatm proti iro-ničnemu smivanju naših zaveznikov, Kakor je to st Kil predgovornik. — Poslanec Blaukfnl se ne zadovoljava z odgovorom ministra !n pravi, da namestnik zunanjega ministra gotovo ne more dobro slišati, ker je vendar navedel dovolj "konkretnih primerov, ki jih že uekaj dni pripovedujejo begunci, ki so iz onih krajev dospeli v Beograd. Vlada je dolžna in ima možnost, da se tudi preko svojih uradnih In neuradnih organov točno Informira, kaj se dogaja v Inozemstvu. Govornik obžaluje, da je minister na tak način odgovoril na njegovi vprašanje. Kgfctse tiče zaveznikov in ironije, veli govornik, da je ironija fin dim, skozi katerega se mu vsaka stvar vidi tako ali tako. — Poslance Cobal stavija na ministra za trgovino vprašanje zaradi ljubljanske oblačilnice in zaradi prepovedi uvoza in Izvoza volne. — Minister dr. Nlnčlfl navala v tej stvari uradne podatke. V svo-lem nadaljnem govoru brani načelnika v trgovinskem ministrstvu Saviča, o kato-rem Je poslanec Cobal v svojih izvajanjih dejal, da v njegovem oddelku nekaj ni v popolnem redu. Minister načelnika hvali, da je naipoštenejši ta najsposobnejši uradnik. Zbornica preide nato na dnevni red, to je nadaljevanje debate o členu 6 In II zakona o volilnem redu, iri sta se vrnila odboru. Poročevalec prečita člen 6, po katerem dobi Beograd 6, Zagreb 5 ta Ljubljana s predmestji 4 poslance. V tej obliki Je bil člen ti sprejet brez pripombe. Ravno-tako Je bil sprejet člen 11 v novi redakciji — S tem je bilo prvo čl tanje volilnega zakona končano. Podpredsednik dr. Ribar predlaga, da se odpravi drugo čltanje volilnega zakona dne IB. L m. kar se sprejme. Prihodnja seja začasnega narodnega predstavništva bo dne 15. t m. ob šestnajstih z dnevnim redom: drugo čltanje volilnega zakona, ljenju Ideje-vodnice sa veHk del političnega sveta. Bilo je potreba^ de ao prešla cela stoletja, potrebno je bilo, da so nuogobrojne generacije trppb ki padale, dvigale se In zopet padala V borbi brc* konca, da smo doživeli tak treaotek, ko se predstavitelji svobodne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pozdravljajo ln družijo s svobodnim češkoslovaškim narodom. AH ml vemo, da naše delo ie ■! končano. Nas čakajo še uove, lstotako težke dolžnosti. Neprestano moramo biti predvsem na straži in v stanu, da branimo ta ohranimo kar smo si priborili s krvjo ta življenjem stotisočev naših najboljših sinov. V to svrho moramo biti močni ta dobro organizirani. Naše delo, ki ga je dosedaj vodila le smer rušenja, mora od sedaj naprej ustvarjati. Naše države morajo predstavljati močne politične konstrukcije, ob katerih se bodo lomili viharji ta nevihte, s ka-tertmi bodo ob nas butali naši sovražniki Dosedaj je bila klela vodnica našega deta srce, a sedaj naj govori glava, da vršimo svojo dolžnost. Po rušenju moramo sedaj ustvarjati, po destrukciji prihaja sedaj doba konstrukcije, ln mi vemo, da moremo imeti pri tem novem poslu uspeha samo tedaj, ako se bodo vse sile, ki so združene tako uspešno razorale ta razbile gnjtio avst.ro-ogrsko monarhijo, zopet skupaj našle, ako pojdemo zopet roko v roki smelo korakajoč naprej brez Bzlra na težkoče ln ovire, na katere bomo naleteli. — Pri tem novem delu so neprecenljive koristi ti scstankL Mi se še dovolj ne poznamo. Sto- in stoletja so nas držala razcepljene, a ml smo se kljub temu ljubili. A sedaj je treba, da se tudi spoznamo. Ali ti sestanki morajo registrirati tudi politično manifestacijo. Treba je, da tuji pet zopet vidi, da se zavedamo skupnosti naših Interesov, da so naše usode tesno združene In da smo pripravljeni braniti svoje skupne interese z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. A ta sredstva niso mala. To je pozdrav, gospod predsednik, ne samo nas, ki smo se tukaj zbrali, ampak vsega našega naroda, ki nas je poslal, da tolmačimo njegovo toplo ljubav do češkoslovaškega naroda, globoko razumevanje in vzajemnost velike slovanske misli, katere sle VI, gospod predsednik, najimenitnejši glasnik. Naj živi predsednik Masaryk! Nav-zočni so zaklicali trikrat: »Živio! Nato je odgovoril predsednik Masaryk. Govoril je popolnoma neprisiljeno iu z žarom ljubezni. Ves prejem je bil popolnoma demokratičnega značaja. Naglašal je ljubezen češkoslovaškega naroda do Jugoslovanov, konstatlral je, da vidi med navzo čnlml svoje dobre stare znance, sobojevnike in svoje učence. Vedno je delal za svetovne vojne skupno z Jugoslovani, tako v Rimu, kakor drugod, posebno v Svicl. V Ženevi je fungiral kot srbski državljan ta s srbskim potntm Ustom le potoval v široki svet pri delu za osvoboditev. Navajal Je staro-madžarsko kroniko, ki pravi: »Bona terra, mali viclni.« Mi si nismo teritorialni sosedi, a smo si po srcu ln duliu In krvi prijatelji in sosedi in kot taki hočemo vedno ostati. Jngoslovenski bratski narod najiskre-neje pozdravilo«!« Povtlarban. & te potrebna da nčlteltetvo mnosro premišlja o Jeri doraščalofio mladine m o nteni zabavi. Ddo samo id tdtaal. Samo delo nas m reli. Treba fe. da dob« n*&t otrod ta naraščajoča mladina ter seveda tudi odrasli dovoli plemenit« zabav«, šola na! v vsakem otroku po stonnii sposobnosti vceni spoštovanje do znanstvene preciznosti. Sola mora vztrnlati otroka v prepričanju, da ie veda. sooznanle resnice, velika, oeromna nravna moč. ki to vsi prino znamo. Poletr strokovnega znanla mora Sola dati otroku tudi splošno izobrazbo. Splošna izobrazba na na! ne bo enaka površnosti, od vsacejra cošček. temveč splošna v fHozofič* nem ta nravnem smislu. Sola mora dalje otroka utrditi v tem. da mu bo več ali man! iasno. da )iva neka!, kar mora biti vsakemu človeku ta vsakemu narodu »veto. car mora vsakdo priznati In čemur se mora vsakdo oodvrečl. Konkretno in praktično povedano: otroka ie treba vzsrateti tudi politično, ne strankarsko. temveč mu te treba vcepiti trotove potrebne politične poime la va voditi k oriznavaniu ideala, k priznavanju mišlienla in k iskaniu resnice. V šoli se mora mnouo bol! soliti umetnost ta ieoota. Sola n»i nam dale za življenje smer in značai: šola mora or Id ra v-ltati Hudi na to. da si bodo vsi znal! pomasrati. ŽSelim pa. da bi vlada republik« ne pozabila, da !e idealizem šolstva in učiteljstva brez zmotnib pripomočkov prazna beseda. Zato s« ne smelo prezirati upravičeni stanovski interesi.« Ko so prišit udeleženci učiteliske-sra shoda na urad. da pozdravita Dre-zldenta. lih ie Masarvk sprejel z nagovorom : »Dra^i tovariši in tovarišice!« Potem te Dovdartal. da se morata šolske ta kulturne reforme izvaiatl praktično. Dejal te: »Po svojih močeh Vain bom pomagal, vi vsi oa morate oomauati meni. Če ste postavil! na čelo republike učitelja, imata vsi učite!!! dolžnost, da ea podpirata.« Masarvk je svaril učiteljstvo pred prevelikimi programi in ie opozarjal, da te bollše imeti mata. tisto oa dobro. Kar se tiče ločitve države od cerkve v principu ni spora. Gre samo zato. kako nai se to izvede. Pilo« zofičen problem ločitve ne sonda pred forum lludske šole. tam le treba zadevo le praktično razširiti. Ločitev pa še ni izvedena, če se odstrani iz šoje kiriž. Moderna šola mora biti to, kar le bila cerkev. Otroku Je treba dati zraka in solnca. čistosti, slik in vseea. kar ea osrečuje in radosti. Vsak učitell se mora zavedati, da te pravi učiteli samo oni. ki ea of ok Hubi: samo tak učiteli more otroka kal naučiti. Če bo vse učiteljstvo postopata tako. poteth ie bojazen za bodočnost češke republike prazna. Jugoslavija. Jugoslovani in Čehi. Govor ministra dr. NInčiča t PragL Poročali smo že s kakimi častmi so dočakali Cehi jugoslovanske odposlance ne vscsokolskcm zletu. Posebno jih je počasti! tudi predsednik Masarvk s tem, da jih ni sprejel zajedno z delegati tujih držav, ampak nje same v posebni avdljonci. Pri tem je imel minister dr. Niitčlč, kot zastopnik zunanjega ministrstva, na predsednika Masaryka pomemben govor o prijateljstvu češkega in jugoslovanskega naroda. Govor priobčujemo zaradi njegove važnosti dobe- j sedno. Dr. Ninčlč je Uvajal: »Gospod predsednik! Dodeljena ml je velika čast, da pozdravim v Imciui zastopstva kraljevine Srba, Hrvatov ln Slovencev prvega poglavarja češkoslovaške republike, da pozdravim Vas, gospod predsednik. Ni Vas samo goH slučaj postavil na te visoko mesto. Svobodna češkoslovaška država Je v veliki meri 1 Vaš« ddo, plod Vašega neumornega truda, rezultat polttičhega pravca, katerega ste Vi zasuoveU, te Mej. s katerimi ste vzbudili današnjo generacijo. Ali Val vpliv ni ostal samo pri češkoslovaškem narodu, Vaš duh je prešel meje nafe dr-frtve in obtel ves oni zrak. Iti ga dtšejo slovanski narodi. Ml Srbi, Hrvati ta Slovenci, a v prvi vrsti ta generacija, ki sprejema sedaj upravo domovine v svoje roke, Vam dolguje za Vaše politično prebujenje veliko zahvalo. Vaši naaki so vrgti plodno seme tudi na našo zemljo I« vzbudili k žjv- Masaryk o nalogah sole Češko učiteljstvo le imelo te dni v Pragi učiteljski kongres. katerega se le udeležil tudi predsednik C. S. R. Ob tel priliki le Masarvk govoril učiteljem: »Vaš shod ta težnja učiteltstvg ima gotov cili; zavesti se dobro pomena prevrata ta revoluefte. zavesti se smisla tega. kar se godi pri nas in v ceH Evropi. Prevrat, revolucija, veliki dogodki — če to presoinmo s psihološkega stališča — razburita čisto naravno vsakega, živimo v dobi navdušenja, in v te! dobi se vsak do svotih močeh radevolle podvrže, kakor pravimo, toku časa. Veliko na-vdušerde kratke dobe na 5e ni popolna revolucija. Revolucita moramo šele dbootaiti ta to doDoinievari neprenehoma. Tudi naloga šole le. da te predvsem soorganizem mirne in podrobne revolucije, ki le še ure težko ranjenih. Tudi »a postdamskem Mvttakara trga je prluT® do pravoate bitk« med lrmetl In kupci. Me» tali so »adte te koše na cesto ta kmetom na gtavo. Datavofe« mobilizacij« aa Bolgarske« LDU Beograd, 7. julija. »Politika« ■!*-biva l* Pirota vest. da Je vlada Stambttlta? zakonski predvojni mobilizira skesa predložila sobranju log, po katerem naj se v vse moško in žensko prebivalstvo od 20. do 41. leta. Vsi mobilizirani delavci in delavke bodo nekaj časa morali delati za državo, in sicer moški 12, ženske pa 8 mesecev. Porabili J Si bodo za gospodarsko obnovitev države, za graditev in popravil« mostov, cest, železniških prog, hiš, telefonskih in brzojavnih prog itd. Odgodltev nemškega Reichsiaga. LDU Berlin, 6. lulija. V svetu seniorov državne zbornico se vsi poslanci strinjajo glede tega, da ni mogoče, da bi zbornica poslovala dalje, dokler so vsi ministri v SpaL Državni zbor se je torej danes od-godil do konca julija, ko je rešil nekaj vprašanj ter obravnaval predlog gled« davčnega odbitka od delavskih plač. Tudi Portugalci hočejo vojno odškodnin«, LDU London, 7. julija. Portugalski delegati so dospeli v Spalo. Njihov vodi« Costa je Izjavil, da bo najvažnejša naloga delegacije, doseči določitev kolikor mogoče velikega zneska, ki ga ima Portu-galska dobiti od Nemčije kot vojno odškodnino. BORZA. LDU Dunaj, 7. julija. Berita 445, Curth 2700, nemške marke 441, švicarski franki 2675, francoski franki 1250, italijanske lir« 925 angleški 5&5> anler,5kl dolarji Zagreb 223—243, Praga 362—382, čd-hoslcrva&a kron« 365—385, novi dinar* 900—950* ljy(j Praga, 7. julija. Beograd 249, Zagreb «3, Dunaj 26.62, Jugoslovanski dinarji 145, avstrijske krone 25.62. Pošljite naročamo! 163. štev. i jttgosta tott »» ». mo: ' a n S' Dnevne vesti. —- Nem§ka kultura. Ko se le i>e- Hal vlak z vidovdanskimi mučeniki mimo Linza, ie tamošnli ooatalena-čelnik delal svolim otrokom: »Jetzt fahren die sechs iutcoslavischen Sehweine.« (Zdaj se pelje Sest jugoslovanskih svinO — Takšno DSovko na mrtve kosti more oač izreči le barbar, ne na civiliziran človek, kateremu bi moral brti znan izrek »de mortuis nil nisi bene«. Pošten naš nasprotnik bi moral imeti suoštova-riie vsai do mrtvih, ki so se rnučeni-ško ždvovali za svoio domovino. Beležimo to dosrodbico tudi za to. d# Pokažemo kakšno mišlienie vlada še pri Nemci!« proti nam. — Naši rekruti v Splitu Splitska -»Nova doba« poroča, da sta pretekli teden prispela v Solit dva oddelka slovenskih rekrutov. List prihod slovenskih fantov prav prisrčno pozdravi ia. Omenia tudi. da so bili fant-te zelo veseli in so imeli godce s se-boi. — Omejen uvoz avstrijskega de-uaria v Avstrijo. Avstrijsko finančno ministrstvo naznania. da te potnikom. ki notuieio v Avstriio odslej f'™™0 iemati s seboi kvečiemtt do 2(100 nemško-avstriiskih kron. Za večie svote ie treba imeti posebno dovolienie divizne centrale na Dunaju. Uvoz čeških m itigoslovansklh kron ni podvržen omeiitvi. — Vpeljava novega turistovske-ea vlaka med Bačani in Podrožčieo. Inšpektorat državnih železnic objavila: Od nedelie dne 11. t. m dalje vozi na" proei Bače—Podrožčica tu-gstovski vlak št. 719. z odhodom iz “Pč ob 20. uri 09 min. in prihodom v roarožčico ob 20. uri.31 mhnit. kjer ima neposredno zvezo z Ilubllanskim mristovskim vlakom. Prihod v Ljubljano ob 23. uri 22 minut — Pollslil vlcekonzulat y Ljubljani obvešča vse interesirane stranke, da ie delovanie začasno ustavlieno in da prevzame za ta čas vse aeende polfskt generalni konzulat v Zagrebu. Boškovičeva ulica 2. — Vsied zaslug na koroški fronti so bili odlikovani z zlato medaljo med drugimi tudi triie naredniki br-zoiavneca bataljona v Lfubliani: Ivan Vrisk. Zoran Frank in Edi Kristan. — Sokol II. priredi v nedeljo 11. t. m. svoj drnStvenl popoldanski zlet s celotnim naraščajem v Sinarje-Sap. Izlet Je združen z Javnim nastopom, ki se vrSl na vrtu Skrjančeve gostilne. Bratje In sestre, ki se nameravajo udeležiti tega zleta, naj se priglasijo pri bratu Krapežu, trgovcu na Jurčičevem trgu, ter obenem plačajo 4 krono za vožnjo. Predvsem se vabijo starši naraščaja. Zbirališče ob pol 2. url popoldne na Cojzovem grabnu. Povratek z večernim vlakom, torej pred nočjo, članstvo naj pride v kroju. St — Podpornemu društvu jugoslovanskih nkndemikov v Ljubljani Je daroval lastnik hotela Slon g. A. Koritnik 3490 kron, kot polovico zneska izkupljcnega za oddana hotelska okna ob regentovem prihodu v Ljubljano. Denar se porabi za menzo. — Istemu druStvu so darovali dalje gospod stavbenik Viljem Treo 200 K, Kolinska tovarna 100 kron, Eskoniptna banka v Ljubljani 1000 K, ga. LIa Gorupova 100 K, Mariborska eskomptna banka 500 kron, lesna družba »Sava« 2000 kron, in Ljudska posojilnica v Ljubljani 100 kron. Društvo a« vsem darovalcem Iskreno zahvaljuje. — Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani Je podaljšala rok za predložitev računov za prvo polletje 1920 za en mesec, ker je v pripravi iz-prememba zakona glede višin vračunljivth delavskih zaslužkov. Proračuni s« bodo razposlali strankam koncem julija hi se - morajo predložiti najkasneje do 14. avgusta 1920. Zamudne obresti se bodo predpisa vale Šele za čas od 15. avgusta naprej. Lfubijaaa. — Sprehod v Mestni log Je spadal nekdaj med najlepše užitke, ki sl jih Je lahko privoščil prlprost Ljubljančan. Saj spada kraj med najslikoviteiše v ljubljanski okolici Kraše ga zlasti mične skupim drevja. Danes pa tl gorje, če se v ljubezni o narave zgubiš v ta log. Z vsakega dre- Dnt«a nasprotl »strogo prepovedane POJ«, naletiš Pa tudi na žične ovire ta pravcate strelske Jarke, m kamor se ganeš tl VT M V ^ ib'a3tar’ ki * P°zclravl z bogato zbirko pristnih ljubljanskih psovk. Ljubljanska občina, ki no stori prav ničesar za razvedrilo in zdravje svojih meščanov, če stane to par vinarjev, naj nam omogoči vsaj obisk Mestnega loga s tem, da nauči svoje stražnike malo manir ta d* odpre vsaj ona pota, ki so bila že od nekdaj prosta. To je ne bo stalo ul#. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* v Ljubljani priredi v nedeljo dn® 18. t m. zvečer v krasni Kopališčnl dvorani Rogaške Slatine velik pevski koncert. Podrobnosti na lepakih ta malih vzporedih. Že sedaj opozarjamo goste Rogaške Slatine hi tamošnie okoličane, da to teoo or Uedhev posetljo v obilnem Revfhl. T*Pe3prc ’1» vstopnic pri g. S, Berantču v RogaSkl Statisti od pondeljka naprej. k — Prodajalci petroleja se nujno poživljajo, da hrez odloga vrnejo petrolejske sode veletvTdkam, pri katerih Jim Je btl svoj čas nakazan petrolej. — Ne zaupajte tujce«! Pred prstki* Jo prišel v Ljubljano k vojaškem« nad-pregleda kmetski fant Iva« Okoliš I* Nadleska pri Velikih Laščah. Ko Je Izstopil na Dolenjskem kolodvoru, ga Je dohitel nek! moški ln ga vprašal, Se Ima mogoče dolarje na prodaj. Ko mu Je iant povedal, po kal Je prišel v Ljubljano, mu Je svetoval naj mu med tem časom ko gre k nadpregleda da shraniti denar. Okoliš mu Je denar izročil in zmenila sta se, da mu ga drugi daa v hotelu Lloyd zopet vrne. Seveda neznani goljuf drugi dan ni prišel. Tako je prišel ogoljufani ob 300 K, en ameriški dolar, ter nahrbtnik s kruhom. Slepar ima okota trideset let ln Je srednje velike močne postave, podolgastega rjavega obraza z brkaml pod nosom. Govoril je hrvatsko narečje. — Preveč se ga Je aaplL Nekemu F. Z. Je postalo pred par dnevi tako slabo, da so ga morali prepeljati v bolnico. Tam so dognali, da se mu Je predrlo črevo v želodcu do trebušne mrene, ker Je Izpll v dveh dneh 10 litrov vina. — Mestna zastavljalnica Ima tomeseč-no dražbo novembra 1919 zastavljenih predmetov 18. julija popoldne. K — Kavarna »Zvezda« priredi danes od 2030 do 2330 koncert z vojaško godbo. Vstop prost. k -i Nahrbtnik, v katerem Je bil en par čevljev ta druge stvari, se Je pozabil predvčerajšnjim v dolenjskem vlaku na Južnem kolodvoru. Pošteni najditelj se prosi, da odda najdene stvari Alojzu Ankonu, stanujočemu v Ljubljani, Dunajska cesta 28. Maribor. Olasbcna Matica v Mariboru ima v sredo 14. t m. drugi redni občni zbor ob pol 20. url v društvenih prostorih nad Gotzovo koncertno dvorano. — Umrl Je, v Mariboru v 76. letu svoje starosti g. Ivan Emil Strohbach, lastnik tvornlce likerja. Romantičen lov tihotapcev. V torek zvečer so ustavili na državnem mostu stražniki dve osebi, enega moškega in eno žensko, ki sta nesla velik zavoj. Ko Je eden stražnikov pregledoval njune dokumente, Je skočil moški nenadoma v Dravo, Jo preplaval ta skušal ubežatL Tam pa Je opazil novega stražnika, se obrnil ln hotel plavati zopet nazaj, toda stražnik Je zagrozil z revolverjem, nakar se Jo popolnoma premočeni mož udal. Med tem, ko Je skočil omenjeni v Dravo, Je njegova spremljevalka porabila presenečenje stražnikov, vrgla zavoj proč ta ubežala. Pri aretirancu so našli potni list na Ime Franc Koderman, Ustavljen od Jugoslovanskega konzulata v Orad-cu. Kakor pa se je dognalo, se aretiranec ne piše tako, temveč Otmar Oottfrled. V zavoju, k! ga Je ženska vrgla proč, so našU saharin, katerega sta oba vtihotapila. Celje. iz sodne službe. Službi se Je odpovedal avskultant Josip Hribernik. K nesreči v Savinjskih planinah- Kakor poročalo, smrtni nesreči Valterja J oseka v Savinjskih planinah ni bita kriva lahkomiselna hoja, temveč nenadni živčni napad, katerega Je imel že večkrat doma. To se sklepa iz tega, da se sploh ni skušal ustaviti ne s rokami ne > nogami, temveč Je kar drvel po snežišču ta gramozu navzdol. Poročajo nadalje, d« Je omenjena celjska družba napravila izlet v Savinjske alpe s namenom, da se ogne prihodu prestolonaslednika Aleksandra. Tako so se sami izrazili v Mozirju. Južno štajerska hranilnica v Celja Je darovala v spomin na pokojnega g. Mihaela Vošnjaka po 300 K DUatkl kuhinji ln Podpornemu društvu za uboge dijake v Cellu. RAVNATELJ RUKAVINA NA POTOVANJU G. operni ravnatelj Rukavina je potoval koncem preteklega meseca v Brno, kjer Je nastopil kot gost, ter dirigiral »Rusal-ko« ta »Aldo«. Spotoma se Je oglasil na Dunaja ta dal tam sotrudniku dunajskega »Jugoslovanskega lista« informacije, na podlagi katerih Je priobčil list tole poročlloj »Fri:’rik Rukavina upravi1.:’] I;ub!;-rt-ske opere boravlo Je ovih dana medju nama. k ljubljanskih Ustova opažali smo, d« so se sa stanovite stran« vodi uprav sramotna I nedostojna kampanja proti ovom po našem mijenju najboljem ju^oslavenskom dirigentu a svakako vellkom organizator«. Sto nam Je pako apsolutno nerazumljivo to Je, da se za onako nlske napadaje nadje list, koji nešto slična štampa. Da gospodki šefredaktor takova lista znade kako je te* žak put, koliko se truda a 1 Idealizma hoče, dok Jedno operno kazalište dodjo do one višine, koju Je ljubljanska dosegla ra Dvofa-kovom operom: »Rusalka«, onda sjegurno ne bi dao mjesta onakovim nepravednfm a donekle 1 glupim redclma, kakove smo mi čltali. Ovom prigodom spominjam, da koji put čitamo u našim novlnama i z. kritike t a kritičara, koje dava)« žalostni »testimonium paupertatis« ne samo rev m - z. kritičaru n er o 1 šefredakteru, Jer Je o« baš tu, da drži list na vistnl i da ne ne pošta, da se tiska sve ono što se mu napiše.« Tudi na svojem povratku se Je ust:,vil g. kapelnik na Dunalu ta »Jugoslavenski Ust« Je zopet poročal: »Frldrik Rukavina, o kojemu smo donijeli zadnji put vijest kako mu se samo sa stanovite Strane u Ljubljani čine razne neumjestne primjesne prlm-Jetbe, koje absolutno njesu ri umjetničkom pogledu opravdane, gestovao je predprošle sednilee kod opere u Brnu 1 dožlvlo sa njegovim ravnanjem veliki 1 sjajcn uspjeh. DL rigirao je »Aldu« I »Rusalku«. Rukavina Je prvi naš dirigent kazali smo zadnji put f eto se to potvrdjuje. Budučnost če nam Još više dati prava. Srdačno se radujemo.« Zagrebški »Jutami list« Je priobčil Isti čas tole Izvirno (1 ) poročilo Iz Brna: »Uspjeh kapelnika Rukavine u Brnu. Brno, 26. VL Na ovdašnjem narodnom kazall-štu gostovao Je kao dirigent u operi »Alda« kapelnik Rukavina te pustigao sjajan uspjeh Brnske »Lidove Noviny« pa poročajo O gostovanju g. ravnatelja Rukavina na operi v Brnu tako-le: »če Je dirigentski debut g. Rukavine v »Aidl« mogel zanimati z nekaterimi posebnimi črtami v posameznostih In z dobrim zaokroženjem celih ni-zorov, ni njegovo Izvajanje »Rusalkc« kazalo nobene vabljivosti in ni Iz Dvofak.ve partiture Izvabilo nikakega momenta, ki bi ga že ne poznali. Bilo Je sicer skrbno Izvedeno, v kolikor Je to dovoljevala indispo. zicija v orkestru, pa to Je bilo tudi vse.« — Sapientl sati IZLIT »GLASBENE MATICE« NA KOROŠKO. Pevskega Izleta zbora Olasben« Matic« na Koroško se udeležita tudi slovenski koncertni pevki ga. Min Costaperarta in ga. Pavk Lovšetova. Costaperarta poj« v Borovljah: Dev: Ptička, Bajič: Sto me m ljubiš, Pavčki: Pastartca; Lovšetova pa na Vrbskem Jezeru: Pavčič: Ciciban, CicifKi, Lajovic: Bujni vetrl v polju ta Dev.t Ptička. Ljubljanske Izletnik«, ki bi se hoteti Izleta na Vrbsko Jezero ▼ nedeljo vde-ležiti, opozarjamo, da Ja odhod prvega Jutranjega turlstovskega vlaka Iz Ljubljane v nedeljah ob 5.17, odhod drugega jutranjega normalnega vlaka pa ob 638 ls Ljubljano. Prihod prvega vlaka v Vetriuj Je ob 9. uri dopoldne, drugega pa ob 11. url. Peš-hoja iz Vetrtaja do otoka Vrbskega Jezera traja 3 ure. Odhod večernega vlaka iz Ve-trtnja v Ljabljano J« tako zgoden, da je Mšizl.ttiikom mogoč« btvati a* Otoku kvcčJem« «oo uro. Odhajal p* bo v aede-Bo kot drugi del večernega vlaka, vlak med 9. ia M. uro ta Vetrtaja, s tem se bo pevski *bor vrati v Ljubljana Met ▼ soboto v Borovlje s« Ljubljančanom ne prt-«roi* bo v Borovljah prenočišč, NEMŠKA ROPARSKA TOLPA. Zstornii Cmurek. 7. Julija 1920. V noči od 2. na 3. t. m. fe vdrlo okoli dvajset s miškami oboroženih roparjev z one strani demarkacijske ene v hlev Dosestnika Ivana Bati mana v okraju Sv. Lenart Vzeli so par volov vrednih 20.000 kron in iih odgnali proti Ščavnici ml Apačah v nemški Cmurek. Posestniku Baumanu. ki se ie hotel s svoici Dostaviti v hran. so zavrozUi. da sra ustrelilo, ako lih bo skušal ovirati Drl iodu. — V noči od 3. na 4. t. m. te enaka roparska tolpa vdrla v hlev nosestnt-ka Jožefa Deutscheria v Lukavcih pri Zsr. Cmureku in istotako od,Tnala par enako vrednih volov čez meto ori Apačah v Nemški Cmurek. Tudi tu so roparii grozili domačinom! Kakor pri nas znano, Je vodla te roparske tolpe v Nemškem Cm uroku se nahaiaioči in lanskega leta v Avstriio ube«li Aloiz Fink. njegova tx>mae;ača pa sta Adolf in Viktor Čemčič. preko mete pobegla vojaška begunca. Ti triie so organizirali do 30 mož močno tolpo, ki hodi čez meio ronat in tihotapit. Ukradena para volov, ki sta sedal v hlevu Alojza Finka v Nemškem Cmureku. Je meseca avgusta 1. L mariborsko okrajno glavarstvo Finku, ki Jih Je hotel vtihotapiti v Avstriio. zaplenilo. in sta bila navedenima posestnikoma prodana. Orožništvo v Nemškem Cmureku se le na obvestilo o ropu bale izrazito, da trima moči za nastoo proti tel roparski druhali. Ker omeniena oropana posestnika trpita ogromno škoda ie nutoo potrebno, da naše oblasti energično oosežeio v to zadevo. Radi vpadov teh nemških roparskih tolp ie tukaišnie obmeinb prebivalstvo zelo razburjeno, ln to tem-boli. ker se zločincem, katerim te prehod čez meio ori Apačah zelo ugoden, v Avstriji radi nemoči oblasti ne more nič zgoditi. Res zlato svobodo uživalo preko demarkacijske črte. kjer ni mogoče niti roparjev ukrotiti. Prosimo ntitae odoomoči she klube, obeta bttl igf* selo napeta ta Interesantna k Športni klub »Primorje« priredi dne 15. avgusta t L kolesarsko dirko od gostilne Slamič na Oiincah do demarkacijske črta ta nazaj. Po končani dirki Javna tombola > koncertom v gostilni Slamič. V soboto dne 10. t. m. se vrši na pro-atoru S. K. »Ilirije« ob 19. uri nogometna tekma med S. K. »Jadran« la S. K. »Hermes«. S. K. »Hermes« Je najmočnejše moštvo med novoustanovljenimi klubi, k Klub kolesarjev In motociklistov UirlJa v Ljubljani priredi v nedeljo dne 11. L m. cestno dirko Ljubljana - Tržič - Ljubljana. Prireditev s« rasdeli v trt skupine vozačev tn sicer: Spuklna seniorjev (črez 35 let) poljubna kolesa. Skupina težkih koles. Škapina dirkalnih koles. Start U. i ra. ob T. nri za senior«, ob 7.15 »rl m težka kolesa In ob 7. 30 uri za dirkalna kolesa. Prijave Šport In tuiisitka« Nogometno tekmo priredita v nedeljo Tf. t m. na giazOt celjski Športni klub tal ljubljanski športni klub »šparta«. Ker aoada »Snarta« med naknnfineiSa Uubllas- aa vse skupine sprejema pismeno ati usl-meno tvrdka Svetla, Mestni trg 25. V pri. pravi so cestne dirk«: 18. t m. Ljubljana* Celje-Ljubljana (dostopna vsem klubom športne svese Ljubljana), 1. avgusta Ljub. IJana-Velikovec (120 km) dostopna vsem klubom Koturaikega saveza. (c ——— 11 — ' mmmmmmmmmm a i i uta. Aprovizacija. Zaižane cene mesu. Ker so se cen« živine znižale, bo prodajala »Vnovčeval« nlca za živino ln mast« v Ljubljani od petka to Je 9. L ra. dalja v svoji mesnlol na Sv. Jakoba nabrežju vsem državnim uradnikom, uslužbencem ln zavodom, ki s« v posesti mesnlk kart, goveje meso: zadnje s prtklado 23 K za kg ter sprednje 2{ kron sa kg. Po Isti ceni se bode prodajalo meso tudi na prosti stojnici, kjer more do-bivati meso vsakdo brez razlika Pokrajinske vesti. V Kranju v zadnjem času vozijo in Jo- I zdijo po mestu tako neprevidno, da pasantl j niso več svojega življenja varnL Kal poti- ' eija tega ne vidi, saj vendar sama pomaga dnevno kon)e lovit Zlasti se teh »dirk« udeležujejo, nekateri trgovci in radovedni smo, kdaj In kdo dobi prvo »nagrado« od redarstva Čudno Je, da še niso nobenega stražnika povozili. — Več meščanov. Rakek. Ze par let pred vojno sta ti »gradili v občini Cerknica in Rakek lep mo-tleren vodovod, ki Je stal za takratne razmere ogromno svoto pol milijona kron. Zadnja teta sem pa se ta vodovod zlasti v področju cerkniške občine skrajno zanemarja. Pokrajine v okupiranem ozemlju vode skoraj ne dobivajo več. Pa tudi v Cerknici sami Je imajo že malo. Zapiralnih! so poškodovani tako, da vode ne zbirajo, in da lahko služijo pastirjem in raznim fr-kolinom za vsakovrstno zlorabo. Cevi so na mnogih krajih poškodovaue, tako, da Izpuščajo velike množine vode. Zlasti pri nekdanji!) vojaških barakah uhaja voda kar v potokih. Prebivalci z Rakeka in Ivanjega sela poživljamo občino Cerknico In državne oblasti, da popravijo vodovod, ter tako privoščijo nekaj vode tud! nam okuplrancem. Slovenjgradec. Za Sokolsko prireditev v Slovenjgradcu dne II. julija vlada veliko zanimanje; celo mesto se pripravlja na slovesen sprejem Sokolstva, ki se Je od vseh strani prijavilo. Na ta dan bode ljudstvo pokazalo svoj narodni čut in kako mu Je pri srcu procvit naše mlade, lepe domovine Jugoslavije. Iz Slovenjega Gradca Kakor smo že poročali, vrši ie v nedeljo dne 11. julija v Slovenjem Gradcu prva sokolska slavnost > Javno telovadbo in vrtno veselica Prvič se zbero sokolska društva na vročih tleh, katerih za časa lagane nam jednakoprav-nosti niti prestopiti niso smela. Prvič pridejo, povabljeni od pravega gospodarja! Vsestransko zanimanje za to slavnost opravičujejo pa tudi velikopotezne priprave, U so v polnem teku. Energičnim korakom tukajšnjega brata starost* posrečilo se J* tudi premagati težkoče, ki Jih Je delalo Mali oglasi. se: MLIN avtomatičen, popolnoma nov, od prvovrst-ne tvrdke zmelje 100 kg na uro, za pogon z vodo ati motorno silo se takoj proda M. Jarc, Celje, Razlagova 1. 1134 DOLENJSKO IN IIRVATSKO VINO ’ pristno, večjo množino, m proda. Naslov v upravništvu »Jugoslavije«. 1132 ACETILENSKA NAPRAVA kompletna, dobro ohranjen* za 25 tnH od tvrdke M. Weigel, Wds, m proda Vež u poizve pri g. Jerici Hočevar, Ljubljana, Prisojna ulica št 6. 1181 GOSTILNA IN KAVARNA na najprometnejšem kraju mesta v Sloveniji, sredi mesta z 8 opremljenih sob z* tujce, cela gosttlnfška ta kavarniška oprava, vinski sodi, cela zaloga z vinom, likerjem, šampanjcem itd., vrt za goste ta zelenjavo, hlevi in gospodarskim poslopjem, kakor leži la stoji, cena270.000 K, sa takoj proda — Pojasnila s priloženo poštnino daje realitetna pisarna Havilk v Mariboru, Gregorčičev« ul 6. Telefon 132. 1128 PRODAM TAKOJ: 3 večje stanovanjske hiše v mest«, 1 graščino, 1 pristavo, 1 vilo, 1 vodno moč a ca 60 konj. tihimi bllzo postaje na DoL, i vodno moč s ca 35 konj. silami na Gor„ utira) zemljišč za stavbe v Ljubljani. Pojasnila daje F. Schautel, Mestni trg 18, od 1—2. ProdanTMOB I LIJ E ZA SPALNO TšOBO (2 postelje, 2 omari, I nočna omarica). Novi Udmat št 163. JI244. Proda se DALJNOGLED Triedcr-blnocla, Zeiss 6X z etuijem. Poizve sc pri Anončnemu zavodu Drago Beseljak, Ljubljana, CankarJovo nabrežja ________1118. Vinske sode is finega hrastovega lasa od 100 do 1500 Htrov, manj rabljene ter nove, prodam po ugodni cenL Dara Jih tudi na posodo proti odškodnini JOSIP NADAI, vinski trnove«, Mursk^ Sobota (Prek* obratno vodstvo v Celju glede posebnega vlaka. Iz Celja pel}« redni vlak ob 9. url dopoldne, ts Slovenjega Gradca v Celje pa bo vozR posebni vlak, ki odpelje Iz Slovenjega Gradca ob 10. url zvečer. Tudi udeležnikom Iz Koroške poskrbelo se bod* za vrnitev prav ugodno zveza Prihitite torej v prekrasno mislinjsko dolino, V vznožje Urške gore, v zopet slovenski Slovenji Oradec, ki vas bo radostno sprejeli V Ptuju se Je vršilo v nedeljo dne 13. junija 1920 zborovanje društva odvetniških in notarskih uradnikov mariborskega okrožja, kjer sta obširno poročala predsednik ia tajnik osrednjega društva v Maribora, slikajoč delovanje, borbe in dosežene uspehe, koje je društvo v tem burnem drušl .cm letu vojevalo. V imenu ptujskih tovarLev poročala sta pis. ravnatelja Jožko Bregant In Matevž Novalt. Iz poročila Je razvidno, da bode treba premagati začetna tež .t.č* te mlade organizacije, da pa Ja uspeh >b sodelovanju vseh članov tudi v Ptuju zagotovljen. Is Maribora Je došla 7 odbornikov, tudi is Ptuja so pokazali došll člani stanovsko zanimanja vendar smo med navzočimi pogrešati nekatere članice, ki sl baje kot Neslovenk« niso prav upale na ia prvi stanovski shod v Ptuja Sklenjene so bile važne resolucij«, s kojimi se naj vat člani temeljito bavijo. Ker je društvu pristopilo 19 članov in članic lz Ptuja ter 4 ia Ormoža, se le za Ptuj ustanovila kralevna skupina, ki naj delaje z lastnim odborom, V odbor so biti soglasno zvoljanl: Predsednik: Joško Bregant, tajnica: Mara Kegl, blagajnik: Matevž Novak, odbornika* Todor Starki hi Mara Kukoviča Mesečno redno članarino se le določilo do plač« 600 K znesek 2K,od600 dol200 K4K. nad 1200 K znesek 8 K. Podpcrnlna mesečno 8 K, ustanovil ina enkrat za vseiel 200 K. Škofiču oh Vrbskem Jezera V nedelja* 4. julija se Je vršil občni zbor gasilcev. »Feuerwehrverein« J* nehal obstojati Padel Je zadnji znak Iz avstrijsk-h časov. Sedaj imamo požarno brmnba Za načelnika Je bil izvoljen g. Blatnik. Proda s« KRASNA PERZIJSKA PREPROGA y/t X 4. Naslov v upravništvu. Vinske hramue sodo "tri po 120Tehtaj pet po n hekta, popravila potrebnih, pro-4» po 1 K za lfter J. KRAVAGNA, PtuL MOŠKO KOLO dobro ohranjeno s« ceno proda. Emonska cesta 10/1. 1071. Kupi &€ss Kupim po najvtžjl ceni SVEŽA BUKOVA CEPLJENA DRVA, franko vagon, tuf vsako množino BUKOVIH IN HRASTOVIH ŽELEZNIŠKIH PRAGOV, franko postaja Ponudbe J* poslati na Franc Drobnič, Laško, 1121, Služb©: SLUŽBE IŠČE mlad mesarski pomočnik. Prijazne ponudbe z navedbo plače pod »mesar« poštno ležeč« Ljubljana Nastop L avgusta TRQOVEC g 10.000 do 15300 K jamčevine žet! prevzeti kako podružnico ali pa vstopi z vsem kapitalom kot pomoč šefa Cenjene ponudb« prosim pod »Trgovec« m uprav« tista 112« “ DRUŽABNIK. ‘ Zdtm stopiti kot sodelujoč družabnik v kako podjetje, najraje že upeijano, g 60.000 K. Ponudbe na informačni zavoj »Vedet« v Maribora, Gregorčičev* utic« It 8, telefon it 132. 112« ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA boljšo moč Iščem m takojšen nastop. Hnu na in stanovanje v hfiL Matej Stražar, č*vw Barski mojster, Domžale št 50. 112« Vajenca za pažkarske obrt sprtima F. K. KAISER, puškar, Sefenburgova ulica štev. 6. ***** Zlatarski vaJosNoc, poltene rodbina s« taksi sprtima Ln*. Cerna Juvtilr, Ljubljana Wtifov* ulica 3. 108«, Rasno i Rte ml odstopi eno soba četudi pri* prosto, aa dve oeebl proti vsaki ceni, zadovoljim s« tudi za čas odsotnosti na p»-čftutoah. Ponudb« im Upravo pod (veaj 8 meseeak ll0S* 183. štev. Valentin Maček tovarna slamnikov v Domžalah. Sprejema v popravilo vsakovrstne slamnike in klobuke za gospode in dame po poSti ter vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Obliko na vpogled. Prodajam tudi novo file klobuke. Stavbeno podjetje Ta včar& Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 6. 838?“ se priporoča. slavcema Izdelovateij usnjatih (gamaš) mic Ljubljena Prvovrstno Stukaturno TRSJE dobavlja takoj v vsaki množini dokler v zalogi, kakor tudi hrasteve par* tetine tfeižlce najceneje tvrdka JOS. PUH, Ljubljana, Gradiška ul. 22. 1 Zoblfl J j Hipotočni zs¥oci bussIsib JiraRilnscB iPripodiit mslinov syrup v Mariboru Rezerve 1,500.000 kron. umetna zobovja, tudi zlate plombe, j platinaste zatike kupujem in pla- i t i * , . „ cujem najbolje samo Se 3 dni. j ie,ei* **• «Pf*^ ® ; dovoljuje posojila po C'/2 V», izdaja CV»7ono znstavnice, ki uživajo siro- ®'Š3' LuekLi aS $ tinsko varnost ter se lahko up. rahljajo za plodonosno naložbo kapitalov seba St. 2/1. Sv. Petra cesta 5. °bčin, cerkva, ustanov, si.otinskcga denarja itd. Denar je najvarnejše na- ................................. j ložen, ako sl kupite znstavnice hipotečnega zavoda v Mariboru; katere se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupilarnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno Število 4!/2 °/onih zastavnic, si je treba iste pravo- Prodtl S0 ! časno zaslgurati. Zavod stoji pod stolno državno konlrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji, 92G parni kotel za kuhanje krme za živino In 80—30 stoječih hrastov razne debelosti. Poizve se Kladezna ulica 20, Ljubljana. Tihi družabnik z glavnico K 2,000.000 se išče za večje dobro vpeljano brezkonkurenčno industrijsko podjetje na Štajerskem. Pismene ponudbe pod »Družabnik" na Anončni zavod, Drago Bcseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, 1051 Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno na Ambroževem trgu 1 na vogalu, „Pri Radeckiju* Točil bom vedno pristna banaška vina, kakor tudi domačega Štajerca. Na razpolago vedno mrzla in gorka jedila. Sprejmem več gospodov na hrano. Za obilen obisk se priporoča 1055 Josip Kalin, gostilničar. Proda se motorno kolo znamka „TVau«lcrer“ dobro delujoč. Na ogled pri skladiščniku juž. žel. v Špilju. Cena okoli 3.500 dinarjev. — Natančneje tam. 1053 Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. © a Ki 93 Zahvala. Povodom nenadomestljive izgube, ki nas je zadela s tem, da nam je umrl zlati, predobri nas oče itd., gospod Ivan Bonač trgovec, hlini posestnik (n oirč. svetovalec Itd. izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se ga za dolgotrajne, mulrapolne bolezni spominjali s svojim obiskom in ki so na kakršenkoli način, bodisi z vencem ali darom v dobri namen počastili blagoslovljeni njegov spomin. V čast nam je, da se posebno še zahvalimo preč. g. župniku v p. Ivanu Vrhovniku za pogosti obisk ln patru Placidu za poslednjo tolažbo, dalje slavnima pevskima društvhna »Slavec* in »Zvon* za pretresljivi žalostinki, vrlemu telov. društvu »Sokol1-za častno spremstvo ter g. županu dr. Ivanu Tavčarju in njegovemu namestniku g. dr. Karlu Trillerju ter vsem p. n. korporacijam, gospodom zastopnikom uradov, znancem ter prijateljem, ki so spremili blago-pokojnika na posljednji njegovi poti. Rekviem se bo bral v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto, dne 10. julija ob 7. uri. V Ljubljani, dne 8. julija 1920. Žalujeta ntta Min. Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema: Vživljenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in Bmrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. 456 Podružncn: CELJE, Breg 33. se zopet dobi: SREČKO POTNIK, LJUBLJANA Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive). Knjigovodjo prvovrstno moč, samostojen v vsem bilančnem pošlo* vanju, izvežban v lesni branži, se sprejme. Pismene ponudbe je nasloviti: LJUBLJANA, glavna posta, poštni predal štev. 166. Zalepke za srečelov in šaljivo priporoča v najnovcj&i obliki M. TIČAR, LJUBLJANA. pošto 99 M* 8 Hotel — Restavrant „KozIIeek Toplice — Dobrna pri Celju Je za sprejem gostov preskrbljen s dobro kuhinjo in sortiranim vincem. Hladilne naprave in dober obisk omogo-8ijo vedno sveže pivo. Lasten voz k postaji proti naročilu — za hotelske goste po znižani ceni. Priporoča so: ALIČE KAMENhEK prej restav. zdrav, doma v Dolenjskih Toplicah. m g« Bencin In vm avtomebllne potrebščine motocikle, za avtomobile, kolesa za 40% v ceni Veča partija Jednoč, rabljeno prlma vreče iz Jute ez rups, za braSno, šečer, žito, SIJive i ine svrhe nndja sa ovdašnjeg sklndišta VESTRA", trgovinsko dioničarsko društvo, ZAGREB Brzojavit Veslradlon. II.ICA 21. Brzojavi: Veslradlon. Pozor industrijaici Posestvo v Sloveniji z vodno močjo (20 K. S.) franči sturbino, lastno elektriko in vodovodom, gozaom in vrtom ter dvema poslopjema se proda. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, 1004 Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. Pnevmatika znižana, kolesni plašči od K 265-—, zrač-nice od K 130*— iz prvovrstnega švedskega jekla, mirovni / ^ izdelek in vse po- / ^ trcbStlne Kolesa Proda BB3 MB—1 Nekaj vagonov lahkega razen star, dobro ohranjen mnterijal v stari predilnici v Ljubljani, ki se sedaj podira in sicer: Tovorno dvigalo, visoko, 4 postaje (pritličje, I., II. in III. nadstropje) transmisijski pogon, 150X150 cm v premeru, obloženo na treh straneh z valovito, pocinkano pločevino. Stebri iz litega železa in sicer: 8 komadov pribl. 8-50 m visoki, obtežba ca 13.000 kg 16 _ . 3-45 m » „ „ 20.000 kg 16 » » 3’50 m » » » 26.000 ltg 16 „ 4 00 m , „ „ 32-000 kg 4 „ , 5-00 m „ „ „ 12.000 kg Za pravilne podatke obtežbe se ne prevzame nikaka odgovornost 24 komadov pribl. 3-50 m visoki in 8 cm v premerju za »Shed-strehe*. iz litega in kovanega železa Transmisijske konsole Železne stopnice (lestve). Rezervoar iz železne, 8 do 10 mm močne pločevine, velikost 2-45Xl'85Xl'20 m. v železnih sodih & približno 170 liffOV se za dobavo I Razen stavbni materija!. koncem julija po ugodni ceni proda. — Pojasnila daje: | 0gleda Be na lIcu mesta v stari predilnici v Ljubljani in se je zglasiti pri delovodju gosp. Srakerju. Pismene ponudbe na naslov: »Kranjska stavbna družba" 1065 IVO SCHUSTER, Resljeva cesta št, 12. Brzojavi: Kolonialschuster. Ljubljani, Levstikova ulica. Tkanine - perilo - modno blago Velike totega! Tvrdka NaliteveJH vzorci! isimondo Malusa & C©., Trst, vla San Laasaro Slav. 10. ASr ffir' BALKAN7 Trgov, špedicijska in komisijska de!, družba. ' Tg Brzojavni naslov: „BALKANSPED.U —- LJUBLJANA—MARIBOR—TRST—WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladiočc, spojeno s tirom juž. žel. — I. ljubljansko javno sklad Nilvatle domače ipedicilsko podjetje. Jugoslovanski kreditni zavod v UubHani Mariji« trg 8, VfoHovs ulcs 1 — obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun ^ Si©fe<®iS % Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede nad 65,€09.000 kr m. @/ i- čislih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom. rč >rr. —r-rj; .r -» -rr.Tvri-.Tr/:(flWX.TnWW.9 rrf-TTgBČŠ V ~ £2u£.,.»>f _ . -r*—;-J Tj. .-■.-■■o* ■ '■ .■: i tt .1 .'O* rvpiaaunsi 1*wri»«wArr—--r •■.rju.-v1 - ,