Št 362.
V Ljubljani, sreda dne 1. marca 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj.
Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništva mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1-20; s po Sto «el«letno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, ■aesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. t	Telefon Številka 118.	s
	11IP1&
	
	
	
	
	
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravni&vo je v Frančiškanski trtici t.
Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStva Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase m plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Premišljevanje na pepelnično sredo.
Danes zjutraj so maske odložile svoje krinke. Glasovi godbe so še odmevali po zabavnih lokalih, tam so se sukale v burnem plesu polrazkrinkane maske, vesel krik je polnil prostore, omamljiva pijanost je motila glave, toda ko se ju zasvetil dan nad mestom, je oznanjal, da je konec pred-pusta. In oni, ki so se vračali z veselic in plesov so bili, kakor da gredo na pogreb za karnevalom. Navidezen je bil njih jok, ker resnična radost še ni prešla iz src. Ob tistem času so stare ženice in pobožne duše napolnile ulice. Šle so k pepeljevanju. Tam v cerkvi je namreč navada, da sipljejo ljudem pepel na glavo in pravijo: spomni se človek, da si pepel in se boš v pepel izpremenil. In ljudje upogibajo glave in odhajajo izpred oltarja 2 žaiostnimi mislimi na smrt in na minljivost vsega posvetnega. Morda se niti razveseliti niti naživeli niso — in že se pokore, — Tako se vidi ob teh časih dvoje vrste ljudij ene, ki se vesele, druge, ki se pokore. Bog ve, kateri imajo prav, ali eni, ali drugi. Ako bi hoteli na to odgovoriti bi morali najprej vedeti, zakaj je svet in življenje. Ako je življenje zato, da se živi, imajo gotovo prav, ako pa je zato, da se pokorimo, imajo prav drugi. Ker pa Bog v svoji dobrohotnosti gotovo ni hotel, da bi se ljudje samo žalostili, imajo gotovo prav prvi.
Karneval in pepelnica sta nastala v času, ko so bili papeži na vrhuncu svoje moči. Najprej so se naveselili, potem pa so se šli potresat s pepelom. Pepelnica je spadala k maškaradi in je bila le nekaka vesela žalost po prenasičeni radosti, To so namreč posneli po starih poganskih navadah in tudi tam so imeli bogovi svoj delež pri vsem. In tako je ostalo čez vse veke do danes in menda bo vedno tako, da po predpustu pride pepel-»ica.
Po našem mnenju boga ne zanima niti predpustna radost, niti pepelnična spokornost: Oboje je lahko igra, maska . . .
Brumni pridigar grmi s prižnice nad verno čredo o nečasti, ki se godi pustne dni in poziva k molitvi, da bi se nadomestilo, kar so drugi zagrešili ; v resnici je zelo težko verjeti, da bi to kaj pomagalo in nihče ne more reči, ali je bog bolj vesel onih, ki se vesele življenja, ali onih, ki kleče po cerkvah z molitvijo na ustih. Zahvalim te, bog, da nisem, kakor drugi ljudje . . .
Tudi je vprašanje,v današnjih Časih, ko se pleše v »Unionu", prav tako kakor v »Narodnem Domu", na katoliški podlagi prav tako kakor v jiarodnem navdušenju, za koga po cerkvah bolj molijo, za klerikalne ali za napredne grešnike, za unionske ali druge nečasti.
Slovenci imamo zelo lepo pesem „V pepelnični noči,* ki je vsem znana. Zložil jo je Simon Gregorčič. Krasno
slika pesnik, kako opravlja kot duhovnik svoje opravilo in pepeli spokorne množice, ki mu hite pred noge. Dolga vrsta jih je. Mogočni so, bogati, ponosni, le navidezni spokorniki. Nazadnje pride tudi ponižna, tlačanska truma, ki je čakala zunaj, da gospod ji je prostora dal. Pesnik je v tej trumi spoznal :
... ah, bil je narod moj.
In zastala je roka in ni ga mogel pepeliti:
Pepelni dan ni dan več tvoj
Tvoj je vstajenja dan.
Pretresljivo vznešene so te besede. Ako se pokori star grešnik, ki ga je bog potipal z dolgo prekljo, ali stara ženica, ki od samega dolgega časa ne ve, kaj bi, si mislimo: No, gotovo njima je potreba pokore. Ako pa pada v pokoro mlad človek, predno je začel živeti, se nam zdi to neumno in imamo prav, ako sodimo, da stoji pod uplivom sugestije. In prav je imel pesnik, ki ni hotel pepeliti njih, ki niso potrebovali pokore. Vstajenja je potreboval narod, ne pokore, življenja, ne smrti. Pesnik je bil glasnik vstajenja in življenja.
Toda prišli so, uničili so pesnika, glasnika vstajenja in so rekli: Na noge narod, pokori se, pepela na glavo, pokorščine potrebuješ, kam si mislil v svoji prešernosti. Tako vidite: niti karnevala ni bilo, in že je prišla pepelnica — in za njo post in veliki teden.
Vprašanje je, ali bi bil bog bolj vesel naroda, ki bi se veselil svojega življenja in se navdušeno vojeval za svoj obstoj, ali pa naroda, ki klečeplazi v svoji ponižnosti in pokornosti ter moli: Zahvalim te, -gospod, da nisem, kakor drugi . . . Oni, ki hočejo večno pepelnico in večni post, se pri tem vesele, ker narod pri njih kupuje svoje odrešenje, toda prej ali slej bo ljudstvo spoznalo, kako je s pepelnico in bo začelo novo silnejše veselejše življenje, življenje dela in veselja in se bo posmejalo času, ko se je pepe-lilo, nepotrebnosti pokore.
Letni občni zbor„Zveze okrajnih bolniških blagajn" v Trstu.
Dne 11, februarja t. 1. se je vršil v Trstu letni občni zbor »Zveze ograjnih bolniških blagajn". Pri tej priliki so zopet pokazali ,naši sodrugi s svojim harambašom Čobalom in njegovim adjutantom Bartlom na če*u, kako krasno znajo zastopati koristi slovenskega delavca pri tavko važnih delavskih postojankah. Človeku, ki le količkaj pozna razmere naših slovenskih delavcev, se mora pri pogledu na njih vodje kar srce krčiti od žalosti. To so res lepi zastopniki slovenskih delavcev. Prepričani smo, de bi jih italijanski liberalci v Trstu, če bi jih ravno ne potrebovali za večino nad slovanskimi
delegati, sami vsled gnusnega izdajstva svojih sodeželanov gotovo na cesto pometali, kar dokazuje pač dejstvo, da se italijanski zastopniki nikoli ne vmešavajo v debato te lepe soc. dem. garde, ki se vedno prepira s slovanskimi delegati posameznih bolniških blagajn. Tako se je godilo tudi pri letošnjem občnem zboru^ »Zveze okrajnih bolniških blagajn.* Čobal in Bartl sta kar enostavno ukazala vsem svojim backom, da hočeš nočeš morajo glasovati z Italijani in to vse v korist slovenskih delavcev, oziroma bolje rečeno Čobala in Bartla. Kajti v nasprotnem slučaju bi morala ta dva možakarja zapustiti svoji mesti v pred-stojništvu zveze, česar posledica bi bila, da bi zgubila svoje mastne dijete, na katerih jima je največ ležeče. S tem svojim izdajalskim postopanjem sta pokopala zahtevo slovanskih delegatov, da prideta tudi izmed njih dva delegata v predstojništvo. Vsi slovenski in hrvatski delegati so pooblastili pri letošnjem občnem zboru g. Vah-tarja, delegata okr. blag. v Voloski, da se pogaja s Čobalom, oziroma s slovenskimi socijalisti glede volitve treh slovenskih delegatov, ki bi zastopali v predsedništvu interese slovenskih delavcev. Toda Čobal je kratkomalo odklonil vsak kompromis. Slovenski in hrvaški delegati so bili radi tega silno ogorčeni. V znak protesta so oddali pri volitvi bele glasovnice. Le ena glasovnica se je glasila na ime Habe, katerega so slovanski delegati pozdravili z burnimi »Živio!* klici, čeprav se je Čobal poprej izrazil, da je Habe baraba. Kar se pi tiče predsednika ljubljanske okr. bol’ blagajne, socija-lista Bartla in njegove znanosti, moremo pač mirno reči, da je dovolj žalostno, če ljubljanski delavci ne morejo zbrati boljšega zastopnika. Dolžnost ljubljanskih delavcev je, da pri prvem letnem občnem zboru vprašajo Bartla, koliko je že storil zanje in koliko dijet je dobil on, oziroma delegati njegovega kalibra. Dokler bodo taki ljudje zastopali interese slovenskih delavcev, toliko časa nimajo pričakovati slovenski delavci od »Zveze okr. bol. blagajn* nikakih koristi.
Klerikalni marš.
Po Najvišjem naročilu Svetega Očeta spesnikoval Terseglav. — Z nedo-voljenjem knezoškofijskega ordinarijata ljubljanskega obelodanil Bav-bav.
—	Sliko napravil Boltatu Pepe.
Slovanski jug.
Hrvatsko-srbska koalicija zmaguje. Interesantne in jako važne so zmage koalicije v Slavoniji, kjer so se nameravali osješki disidenti koalicije samostojno organizirati. Te dni so se vršile v Osjeku in Dolnjem Miholjcu volitve za županijski (okrožni) zastop. Zmagala je na vsej črti kandidatska lista srbsko-hrvaške koalicije. Združena vladno-frankovsko-radičevska lista je sramotno propadla. V resnici hud poper za vse one munkače, ki so hoteli osnovati madžaronsko - munkačko stranko.
Iz črnogorsko-turške meje. Iz »Glasa Črnogorca* je razvidno, da Črna gora zelo pomnožuje svojo obmejno stražo. Kralj Nikita je odobril izvanredni vojni kredit za vzdrževanje izvanredne obmejne straže v Veliki. V
0
Te Deum laudamus — volitve imamus.
Dies irae, dies illa — naša ura je zdaj bila.
Gloria in excelsis Deo — naj zdaj Ljubljančani pojejo 1
Te rogamus, audi nos — kdo je naši Žlindri kos?
Čredo in unum Deum — naš sovražnik je razum.
Orate fratres — mi znamo goljufat res.
Benedictus, qui venit — mi znamo denar cenit.
In nomine Domini — mi ostanemo, kakor smo b’li,
Dignum et iustum est — čist obraz, kosmata vest.
Dominus vobiseum — dobro nese nam konsum.
Exaudi nos, Domine — po Ljubljani imamo skomine.
In Te, Domine speravi — od vpitja smo že kar hripavi.
Libera nos a malo — jesti mnogo, dela malo.
Exaudi orationem meam — vsem neumnežem se smejam.
Ex profundis clamavi — naš želodec vse prebavi.
Salvator mundi — gorje vam, vagabundi 1
Dona nobis pacem — cel dan lenobo pasem.
Kyrie eleison — mošnja vedno polna kron.
A porta inferi — vsak to ve in vsak molči.
Aequum et salutare —
Bog je ustvaril vse na pare.
Sicut erat in principio — »Jutrovci* nam kri pijo.
Et nune et semper — ne daj nič in vse pober!
Et in saecula saeculorum. Amen — največ nam nese peklenski plamen.
MICHEL ZfiVACO
LISTEK.
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Ah, da! . . . Kmalu mi je zmanjkalo denarja. Vzlic temu pa je bilo treba nekega izvestnega starega vina za ubogo ženo, ki me je bila objemala in poljubljala ter me klicala svojo hčer ...
— Ti praviš, da ti je moja mati rekla hči? . . .
— Da, gospod! . . . Toda morebiti sem bila nevredna tega lepega naziva, kajti nisem se znala ustavljati. . . Nekega večera sem videla, da gospe Silviji pešajo moči . . . treba ji je bilo kupiti krepčila ... in jaz sem obupovala, dočim se mi je ona venomer le smehljala. In tako žalostno mi je pripovedovala, da bo kmalu konec njenih muk, da sem vila roke ter si grizla ustnice, da ne bi kričala ... In takrat sem zgubila um . . . Ah, gospod . . • prizanesite mi z ostalim! . . .
— Govori, dete moje, je dejal Roland s tako prisrčnim glasom, da je Juana jecljaje povzela:
— Noč je bila ... šla sem na ulico . . . neki moški je prišel k meni . . • mlad gospod ... Ko sem se vrnila, sem imela krepčila in živil . . . Ah, gospod, odpustite mi, da sem z nečistim denarjem preživljala vašo mater . . .
Roland je stopil korak naprej in se težko spustil na obe koleni; prijel je Juano za roke ter jih poljubil, ponižno in pobožno, dočim so mu rame drgetale v ihtenju.
— Kaj počenjate, gospod! je vzkliknila Juana. Vi, pa klečite pred ubogo kurtizano! ...	.
— Kaj počenjam? je zaihtel Roland. Častim te in te blagoslavljam, in pravim ti: O Juana, sestra moja, ti si mi vzvišena in posvečena, in jaz se klanjam tvojemu ubogemu mučeniškemu srcu ...
— Strela božja, to me zadušil je zagodrnjal Skalabrino im silovito otvoril okno.
Nekaj minut je bilo slišati v tej ubogi mali sobici samo
plakanje; Rolandu je pokalo srce, in nemara bi bil umrl od te tesnobe, da niso drle solze potokoma iz njegovih razpaljenih oči. Juana je zdaj zamišljeno in vedno ob enem dopuščala te poljube češčenja, ki jih je pritiskal na njene roke, kakor da bi razumela, da se ta najvišja častitev ujema z njenim temnim po-žrtvovanjem.J
Naposled je Roland vstal, in njegove zmedene poteze so se zopet pomirile, ko je dejal:
— Povej, kar še veš, dete moje . . .
— Le malo besed vam imam še povedati, gospod, je nadaljevala Juana z nekako plahostjo. Moči vaše uboge matere so naglo propadale . . . Kar sem mogla, vse sem storila, da ji ne bi bilo treba trpeti. Zdaj sem vsaj vedela, kje dobiti denar, ko mi ga je zopet zmanjkalo . . . Nekega večera, bilo je 10. junija 1510, natanko leto dni po tem, kn so vas pahnili v ječo, je preminula v mojem naročju, z vašim imenom na ustnicah. Vtaknila sem ji zeleno vejico med blede roke ter jo pokopala v belem mrtvaškem prtu. In drugi dan, ko so jo odnesli in sem bila ostala čisto sama na tem svetu, sem bridko jokala ... In to je zdaj vse, gospod! . . .
Roland je dolgo časa molčal; Juana pa je tiho jokala nad temi na novo obujenemi spomini.
Kakšne misli, kakšni bledi strahovi so vstajali v Rolandovi
duši?
Kakšen vihar se je dvigal v njegovih prsih, dočim je njegov okameneli obraz ohranjal zagonetno nepremičnost?...
Ali je stal v duhu ob smrtni postelji svoje matere?
Ali si je obnavljal tihe bolečine pokojničine?
Ustniee so mu včasih nalahko vztrepetale, kakor da bi s kom govoril.
S kom je govoril? In kaj je je govoril? . . .
Poslednji grom nevihte, ki je zunaj pojenjavala, ga je vzdramil iz njegovih premišljevanj.
— Juana, je dejal nežno, od danes naprej nisi več sama na tem svetu. Zdaj imaš brata. Sicer pa je bila to volja moje matere, ki je s svojimi umirajočimi očmi gotovo gledala v bodočnost, ko te je imenovala svojo hčer . . . Idi, Juana, idi, sestra moja ... Idi tudi ti, Skalabrino. . . Pustita me samega ... Iti moram vase, da spoznam novega človeka, ki se poraja v
meni . . .
Juana in Skalabrino sta pogledala Rolanda s pogledom, v katerem je skoraj odsevala groza; ubogala sta ...
Roland pa je sedel v najtemnejši kot male kuhinje, naslonil glavo v dlani ter se potopil v mračno premišljevanje.
XX.
Vrt na Ollvolskem otoku.
Šele zvečer se je Roland vrnil k Juani in Skalabrinu. Za-vžil je svoj del kosilca, ki ga je dekle pripravilo v vsej naglici ter se jel nato razgovarjati, izprašujoč zdaj Juano, zdaj Skala-brina, ki je v kratkih besedah povedal, kako je preživel svojo šestletno ječo pod svinčenimi strehami. O dogodkih, ki so se tikali njegove lastne osebe, pa ni omenil niti besede.
Napočila je noč.
Neurje je bilo popolnoma ponehalo.
Roland je zdaj slonel pri oknu, ki se je odpiralo na pristanišče, ter je sopel hlapove Jadranskega morja, ki so prihajali čez jezik Lido tik do njega, polni mogočnih in čarobnih morskih vonjev.
Nad njim se je širilo krasno zvezdno nebo, in on je dvigal oči proti [lesketajočim se svetovom, kakor da bi hotel čitati tajnost svoje usode v njihovih očeh.
Spodaj so se prerajale Benetke.
Slišal je kričanje prodajalcev sveže vode in paštet, pesmi gondolirjev in smeh deklet, ki so jih zasledovali lepi fantje.
Po strašnem dnevu, ki ga je preživel na samem s svojim sovraštvom, se je Rolandu vračalo nekoliko upanja in življenja. Bridke misli so se polagoma pomikale v ozadje, in polagoma je slika ljubljenke vnovič kraljevsko zavladala v njegovi duši.
V	nekem zvoniku je ura udarila enajst.
Kakor da se je nenadoma prebudil, se je Roland obrnil k Skalabrinu:	j
— Neko pot imam, mu je dejal. Ti me počakaj tu.
— Spremljal vas bom, gospod.
— Ne. V poset, ki ga namerjam napraviti, moram iti sam.
, — A takšni vendar nc morete z doma, je rekla Juana. Niti
sto korakov daleč ne bi prišli, ne da vas kak vohun spozna in vam jame slediti.	(Dalje.)
tej vasi je namreč najprej prišlo do spopadov med Črno goro in Turško in se često dogajajo tudi še sedaj. Poslednji spopad je bil po poročilih iz Skoplja pred par dnevi. Ustreljena sta bila dva Črnogorca; koliko je poginilo Turkov še ni znano.
Splošni pregled.
Vprašanje .Slovanske Enote.*
Praški »Čas" piše: Kmalu se snide zopet drž. zbor in do takrat je treba rešiti vprašanje Slovanske Enote. Kak program ima sedaj Slovanska Enota? Reklo se je: braniti skupne politične in narodne interese. To je nejasno, posebno sedaj ko je končano vprašanje italijanske fakultete, ki je pokazala veliko razliko med narodnimi in političnimi interesi Čehov in Slovencev. Saj je Slov. Enota zaradi te razlike razpadla, zato mora biti predsed-ništvo previdno pri tem ko bo iskalo skupne narodne in politične interese, da bi se ne ponovili razpori. Tudi druga točka programa Slov. Enote je treba premisliti namreč: da se mora nova Slov. Enota potegovati za to, da pride na krmilo Slovanom prijazen Kabinet, dočim je prejšnja Slov. Enota imela namen bojevati se proti Bie-nerthovemu kabinetu. Tudi ko bi Slovenci hoteli nam pripomoči do kabineta v katerega bi mogli stopiti tudi naši ljudje, tega ne morejo storiti, ker
Ie tak kabinet zdaj nemogoč. Tak ka-»inet bi bil šele mogoč po spravi na Češkem, te pa še ni, in zato tudi Slovenci ne morejo pomagati do nje. Kar je torej najpotrebnejše, tega ni, ali pa je fraza. Slov. Enota se je u-stanoviia s programom rekonstrukcije kabineta, kar pomeni, da bi v njej prijaznem kabinetu prevzela tudi odgovornost vladne večine. Z njo bi torej Bienerth dobil 125 glasov. Zakaj pa jih ne mara? To je uganka in ta uganka se da rešiti le v razporu, ki leži v onem navideznem programu Slov. Enote. Iz tega se vidi, da je problem češke politike in s tem tudi slovanske v rešitvi spora na Češkem.
Italijanski jubilej. Pred nekaj dnevi — 18 febr. — je bilo 50 let, ko se je sešel prvi italijanski parlament; 17 marca je bil Viktor Emanuel II. proglašen za italijanskega kralja, sledilo je 10 let slavnih bojev, v katerih je probujeni narod branil svojo domovino. Končno je padel tudi Rim. 20 oktobra 1870 in 30 junija se je v Rim preselila italijanska vlada in v tem je bilo italijansko kraljevstvo po 20 letih boja gotovo. Ti časi boja spadajo med najlepše zgodovinske spomine italijanskega naroda. Zato proslavi letos Italija 50 letnico svojega združenja, ki se je začelo v oni dobi ter se dovršilo 1871. Proslava bo o-ficijelna in udeležili se je bod» vsaj oficijelno vsi prijateljr in zavezniki. Kako se je udeleži Avstrija, še ni znano. Posebno vneta menda ne bo, če ne zaradi sebe, pa zaradi Rima, ker je Italija s tem, da je vzela Rim, pro-tipapeška, dočim je Avstrija zaščitnica Rima. Nihče ne more zahtevati, da bi naš vladar, ki mu visoka leta onemo-gočujejo potovanje, šel sam v Rim k slavnostim, določen je bil za to prestolonaslednik, toda tudi on ne pojde v Rim, ampak baje le v Turin na razstavo. To pa zato, ker papež ne mara letos katoliških vladarjev v Rimu. Toda tudi nemški cesar, ki tako rad potuje, ne pride v Rim, vkljub temu, da bi tam na razvalinah starega cesarskega Rima lahko kazal svojo imperator-sko mogočnost. Zakaj ne? Saj on je rotestant. Beri. Tagblatt zelo dobro arakterizira to postopanje: Viljemu je Vatikan bliže nego vse drugo, kajti soroden mu je po svojem absolutizmu.
1ALI LISTEK.
Reduta.
Spi*al Ivan Lah.
Šli smo veselih in lahkih nog po ulicah navzdol. Do 9. ure smo sedeli v gostilni in komaj smo si mislili, da pojdemo. Toda, ko smo izpili vsak svojo mero, se nismo več obotavljali. Vsem je sijala ena želja iz oči, vsem se je hotelo pogledati na dno življenja, vsi smo hoteli vedeti, kaj je tam v divjem razkošnem življenju, o katerem so šepetali naši tovariši v skrivnih svojih pogovorih. Mladi smo bili in hotelo se nam je živeti.
»Izplača se pogledati enkrat tudi
v	skrajni kot greha," je govoril tovariš Hojar, »sedaj pred pustom je najlepša prilika; mlad človek mora vse videti; izkušnja je najboljša učiteljica življenja. “
Plačali smo in odšli.
Svetilke so gorele v dolgi vrsti po ulicah, ljudje so hiteli preko njih, iz gostiln so se oglašali glasovi godbe in polpijanega petja. Šli smo z brzimi koraki, polni radovednega pričakovanja. Prišli smo do reke in smo zavili ob nji. Nabrežje je bilo jasno razsvetljeno, pozni pari so promenirali
E o njem, kočije so stale pripravljene, liteli smo dalje ob nabrežju, kajti
Zato Viljem ne gre v Rim, vkljub temu, da je Nemčija prijateljica Italije. To dejanje imenuje Slovenec »cesarsko dejanje*1, zato ker gre proti drža-
vi	za papeža. To je cesarsko. V Italijo pojde menda prestolonaslednik. Toda to na stvari ne izpremeni, da bi ne videli, kako mnenje vlada danes v onih državah, ki so leta 1870. molče priznavale združeni Italiji pravico do Rima. Ob svojem jubileju bo Italija le pridobila simpatij v evropski javnosti ako se ji bodo radi Vatikana i-zogibali oni, ki stoje pod vatikanskim vplivom.
O češko-nemškl spravi je rekel cesar nem. radikalnemu poslancu Stranskemu: Sprava, na Češkem je za obe narodnosti za Čehe in Nemce enako potrebna.
Šestdesetletnica ministra prof. Brafa. Te dni slavi svojo 60 letnico profesor češke univerze na pravniški fakulteti, minister Albin Braf. Braf je sicer staročeh, vendar so se njegovega jubileja spominjali vsi listi in mu posvetili obširne biografije. Profesor Braf ima velike zasluge kot nacijonal ekonom, kot profesor, kot politik in ko pisatelj-znanstvenik in je na vseh teh poljih delal samozavestno, za dobro češko stvar. Ob svojem jubileju je dobil od vseh strani nešteto čestitk.
V Bruselju je eksplodiralo več strelov v skalolomu. Trije delavci so bili na mestu mrtvi in več delavcev je bilo težko ranjenih.
Parnik Hurriet se je potopil na Sredozemskem morju, imel je 800 potnikov, med temi 600 romarjev in 180 vojakov.
Panamski prekop. Zakonski načrt, po katerem se dovoljuje za panamski prekop 45.560.000 dolarjev, za njegovo utrditev pa 3,000.000 dolarjev je bil sprejet
V Parizu se v »Comedie Fran-caise" že nekaj dnij ponavljajo kara-vali in boji med policijo in publiko.
Rumunsko-grška zveza se ima baje, čeprav je danes že pepelična sreda, spopolniti z zaroko med ru-munskim prestolonaslednikom princem Karlom in hčerjo grškega prestolonaslednika Heleno. Tej zvezi se sedaj upira le še to da so diplomatične vezi med obema djžavama pretrgane.
Kuga. V Harbinu so začeli izkopavati trupla, da jih sežgo. Sežgali so nad 700 izkopanih trupel. Mesto Bei-Buhindse je izumrlo. Prebivalci iz o-kolice so pobegnili. Dnevno je bilo po 500 slučajev smrti. Leži še 4000 trupel nepokopanih. V ječah so na kugi pomrli vsi jetniki.
Ženske pravice na Švedskem. Ministerski svet je sklenil podati zbornici predlog o razširjenju ženskih pravic. Od 1. 1901. so imelč ženske pravice do vseh šolskih uradov. Sedaj naj imajo ženske popolno enopravnost, le iz duhovske, vojaške in diplomatične službe so izključene.
DNEVNE VESTI.
One naše cenjene zunanje naročnike, ki jim poteče z današnjim dnevom naročnina, prosimo, da bi jo takoj podaljšali in se pri tem poslu-žili poslanih jim položnic poštne hranilnice.— Upravništvo »Jutra“.
Klerikalci In »Glavna posojilnica". Zaupnico klerikalni stranki in posebej njenemu voditelju dr. Šušteršiču na izrednem občnem zboru deležnikov je predlagal klerikalec katehet Smrekar, po naročilu klerikalne stranke, kar je bilo zelo netaktno. Sicer pa naj se klerikalci ne hvalijo s pavovim perjem, ker onih borih 50.000 kron, ki so jih naklonili v deželnem zboru
tam na bregu se je svetilo v megli nešteto luči, kakor da svetle vešče plešejo nad reko. Tam je bila reduta.
Zagrnili smo si ovratnike, ker je hladen veter vel ob reki navzgor. Posegli smo v žepe in mislili vsak svoje.
»V takih slučajih človek ne sme gledaii na par kron", je rekel tovariš Hojar, »ampak tudi razsipati ni treba po nepotrebnem. Ako se vidi, da se izplača, je denar brez pomena, ker se drugič lahko prihrani. Vidi se takoj, kaka je žensk«. Samo glejte, da vas ne okradejo. Te vrste ženske so spretnejše, nego najslavnejši tatovi: obrneš se in denarja ni več. Kolikor imam jaz skušnje, so skromneje bolje od onih, ki takoj zahtevajo šampanjca, kajti vidi se, da jim ni le za pijačo, ampak tudi za človeka. Od začetka ne bodite preveč zaupni in ne osta nite s prvo, ki se vam bo pridružila. Izbrali si bomo šele potem, ko bomo vse natančneje pregledali. Do polnoči je dosti časa. Tudi ne veš, kaj se skriva za masko: misliš, da imaš pred seboj lepo mlado žensko, pa je morda sfara iz abljena nesnaga. Zato je treba pr-vidnosti; na reduto pridejo sicer z I » zanimive, ki iščejo bogatih mož, ali mladih ljubčkov, ampak vsaka ni zanimiva."
»Pridejo tudi ženske, ki jim človek komaj še privošči cigareto. In take se bodo vas najpreje prijele in tudi kra-
kot v zasmeh »Glavni posojilnici", ni njihov, nego deželni denar.
Dr. Zajc, Štele, Boltatu Pepe in še nekaj vplivnih klerikalcev je pose-tilo sinoči brezalkoholno gostilno, kjer so pili mleko, vodo in druge take naravne pijače. Očividci pripovedujejo, da so se imenovani gospodje prav kislo držali in da so se šli potem okrepčat k »fajmoštru", kar prav radi verujemo.
»Tiskarski škrat*. Dr. Zajc se je v klerikalnem domu nesmrtno blamiral. Dejal je, da znaša umrljivost na Kranjskem 26 odstotkov, v Ljubljani pa 16 odstotkov. To so tako velikanske številke, da bi morala biti v Ljubljani kolera ali pa kuga. Dejansko je znašala namreč v Ljubljani umrljivost leta 1909 nekaj čez 19 odstotkov. Dr. Zajc je samo tisočinke zamenjal s stotinkami. Včerajšnji »Slovenec* pere dr. Zajca in pravi, da je bil samo tiskarski škrat, ki je to napravil. V resnici pa pričajo priče, da je dr. Zajc v resnici sam napravil tako zamenjavo.
Klerikalni agitator na južnem kolodvoru. Povodom naše včerajšnje notice pod tem naslovom smo prejeli naslednje dopolnilo: K Vaši nčtici o klerikalnem agitatorju na južnem kolodvoru pripominjamo, da odgovarja popolnoma dejstvom. Radi jasnosti samo pripominjamo, da dotični ni T. pristav, nego še revident. Ta človtk, ki ga vsak pozna kot nekdanjo kreaturo ranjkega Gutmana (za nas je, hvala bogu, ranjki) pričakuje, da ga postavi klerikalna stranka kot bivšega strastnega liberalca za kandidata v obč. svet, saj klerikalna stranka ima v svoji sredi še dosti takih »značajev". Čudno pa je, kako naj zastopa tak gospod koristi nižjih slojev, ko agitira med delavci za nakup raznih dragocenosti, samo da dobi par grošev provizije od različnih tvrdk in krade na ta način pri tej draginji delavcem denar. Obrtna oblast naj bi se prepričala, ako ima ta gospod obrtni list za agenturo ur. Prav gotovo se pa to ne strinja z njegovim službenim činom in umestno bi bilo ako bi se g. postaje-nafelnik oziroma ravnateljstvo malo pobrigali za to, posebno za njegovo politično delo v službi v prid klerikalni stranki.
Zajčev zakon oziroma lovski zakon še ni potrjen. Dal bog da bi pa tudi ne bil, kajti naš list bi imel preveč škode, ako bi smel vsakdo Zajca ubiti, ker Zajc je za nas dobra reklama. Na shodu v Ljudskem domu je Zajc priporočal liberalcem Slov. Narod, socijalnim demokratom pa Rudeči prapor. Naš list pa je popolnoma frdamal. Ker pa prepovedan sad še vedno najboljše diši, zato ni čuda, da ljudje vedno bolj in bolj segajo po »Jutru*. Je pač list, ki Vas gospod Zajc in vse vaše najbolj v živo zadene, zato se ga bojite.
Osebna vest. G. dr. Fr. Ženko je bil imenovan za avskultanta pri c. kr. dež. sodišču v Ljubljani.
Ljudsko štetje v Ljubljani je končano. Ljubljana ima 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neobljudenih; 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20.493, ženskih 21.234. Trajno navzočnih je v Ljubljani 40 323, začasno pa 1404. Od prebivalcev je 17.434 Ljubljančanov; 15547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem sicer, 7618 v Avstriji sicer — skupaj je torej Avstrijcev 40.599; 673 je Prekolitavcev, 22 Bošnjakov in HercegdVcev, 343 ino-zemcev sicer. Rimsko katoliške veroiz-povedbe je 41.139 ljudi, grškokatoli-ške 20, starokatolikov je 10; 61 je pravoslavnih, 365 jih je evang. vero-izpovedbe, 1 unitar, 109 je Židov, 22 pa brez konfesije. Od 40.599 Avstrij-
dejo najbolj. Zato je prav, da nas je več skupaj ... Tudi je dobro p i kaki ženski vprašati o drugi: poznajo se dobro med seboj in rade govore druga proti drugi . . . Mladi ste še in neizkušeni, zato pa tudi poželjivi.
Toda mlad mož mora ceniti svojo silo in je ne sme lahkomiselno izgubljati pri ženskah — pomislite na svojo visoko vrednost in ne mislite, da vam
izkaže uslugo taka ženska, ako--------------
Vi morate voliti in izbirati . . .
Hitro so hitele naše sence mimo luči na bregu. Velik se nam je zdel v onem trenotku tovariš Hojar, visok nad vse in mogočen bolj od sveta ... Nihče si ni upal govoriti, vsak je mislil na reduto. Boljinbolj so se bližale luči iz megle boljinbolj razločno so se svetile. Med visokim drevjem je stalo lepo zidano poslopje z razsvetljenimi okni. Zavili smo po ozkem drevoredu navzdol. Izza razsvetljenih oken se je že slišal šum redute, krik mask in mogoči glasovi godbe.
»Kakor sem rekel, glejte, da so držite,* je rekel tovariš Hojar, ko smo se bližali vhodu. Nas vse je obšle čudno čuvstvo radosti, strahu in negotovosti. »Pet vstopnici"
Vrata so se na široko odprla in jasna svetloba je zasijala v noč. Ob vratih so stale maske, pred vratmi je šepetalo dvoje zaljubljenih parov. Stopili smo v garderobo.
cev je napisalo 33.846 slovenski občevalni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 56 poljski, 95 hrvaški in srbski, 1 rusinski in 1 madžarski. Odsotnih je 478 domačinov, med njimi 313 stalno, 165 začasno.
Plodovi »Sv. misijona*. V nekem lepem kraju na Dolenjskem se je vršil sedaj v predpustnem času »Sv. misjon*. Nočemo se vtikati v celo stvar, ker je vse skupaj le nekak »Blažov žegen*. Edino, kar bi zanimalo javnost je to, da so tamkaj g. duhovni očetje »pogruntali*, kaj je največji in najpoglavitnejši greh na tem svetu. Toraj čujte in strmite. V ondotnem kraju živi lep, zal fant, ki že celih enajst let ni bil pri spovedi. Da bi ga ne vlekli po jezikih, napotil se je seveda tudi on k spovednici, da se »s ta dolgo* otrese svojih črnih grehov. Toda zmotil se je. Gospod »Duhovni oče* so ga djali na „dilco*. In zakaj ? Sam je pripovedoval to zgodbico sledeče: »Mej Lavdon, cej-lih 11 let že najsem biv pr spovde, pa zetu mi najso nič djale gaspud. Zetu pa, ker jim najsem hotu oblju-bet, da ne bom več brav »Jutra*, so m’ rekle, da m’ ne morejo dat odveze. Men’ je prov vse glih, brav ga bom pa šel* Dokaz, da nimajo »Sv. misjoni" nobenega drugega namena, kakor vršiti nalogo klerikalne propagande.
Razmere na llcealnl knjižnici v Ljubljani. Z ozirom na tozadevno notico v včerajšnji številki našega lista smo dobili od raznih verodostojnih strani stvarna pojasnila, ki jih seveda radevolje priobčujemo, ker ne maramo nikomur delati krivice. Kar se tiče slovenskih knjig, jih dobiva, v kolikor so tiskane na Kranjskem, licealna knjižnica po zakonu zastonj (to smo omenili že včeraj), da pa ne more licealna knjižnica nabaviti vseh znanstvenih del, ki jih ta ali oni želi, je kriva nizka državna subvencija. Zato pa na željo preskrbi licealna knjižnjica rada knjige, ki jih nima sama, iz dunajske dvorne knjižnice in iz univerzitetnih knjižnic. Tudi na dom izposojuje g. Pintar knjige rad vsaki verodostojni osebi. Da za to pri tem ali onem zahteva kavcijo v gotovini ali v obliki kakih dokumentov, je samo po sebi umljivo, ker mora on osebno garantirati za izposojene knjige. Tako je v vsaki taki knjižnici. Očitek o nepo-strežljivosti g. kustorja je torej popolnoma neopravičen. Osebni ton včerajšnje notice bi utegnil vzbuditi sum-njo, da g. pisatelju one notice ni toliko za stvar, kolikor morda za osebnosti — kar stvari sami gotovo ne more biti v korist. — V včerajšnjo notico se nam je vrinila prav neljuba pomota: namesto »ekskrementov* (v 15. vrstici od zgoraj) beri »eksperimentov*.
Neka mestna občina na Gorenjskem, ki se s ponosom prišteva najnaprednejšim občinam na Slovenskem, mora biti menda že precej blizu gospodarskega poloma, ker niti onih ne more plačevati redno, ki delajo zanjo in v njenem interesu. Če je to resnično, se moramo vprašati nehote: »Ali je res naprednost med Slovenci istovetna s falitnostjo?“ Nikjer drugje morebiti se ne trkajo tako ponosno na prsa, češ, »Mi smo napredni!* kakor v tej občini; poleg tega ne najdeš nikjer toliko bahaštva kakor tu, kjer je vulgarno ime pri vsaki hiši »pri bahaču*; a ko pridejo ljudje k občini po svoje težko zaslužene kronice, dobe na mestu denarja godrnjav odgovor: »Ne morem izplačati; ni denarja*.
—	Ali pa morebiti stiska ni res tako velika, da bi se moral bahač izgovarjati »Nimam denarja", temveč je vzrok le veselje, da se more ubogi pari lačenpergerski, »ki še svoje hiše nima", pokazati svojo mogočnost? Toda naj
Maske so polnile' cel prostor, lovile so se semintja, tuintam je nastal krik, vse se je valilo proti glavni dvorani.
Oddali smo vrhno obleko in smo se pripravili. Spogledali smo se in se posmejali drug drugemu.
„Dobro smo zadeli."
Pred menoj je obstala v tem trenotku maska z blestečimi očmi. Za krinko se je svetilo v temi dvoje jasnih očes, kakor bi pogledal v nebes višave skozi temno, kakor vabljiva luč, ki se pojavlja v mraku, kakor zvezde blodeče preko takih daljav. Bela roka je	posegla	izpod	svilenega	plaščka
in	je prijela	mojo roko. Moji	tovariši
so	izginili v	gnječi	in hotel	sem za
njimi. Postalo mi je neprijetno. Zasmejala se je veselo in rekla:
»Pojdeš z menoj plesat?"
»Pojdem".
Pogledal sem	natančneje njen
obraz, da bi presodil nje starost Ni bila vidtti stara. Lica so bila rdeča, telo gibčno, roke zalite. Nien smeh je bil zvonek, jasen, radosten. Podal sem ji roko in ona se je trdno oklenila.
»Prišli ste pozno,* je rekla, »sedaj je že vse polno. Koliko vas ie."
»Pet."
»Tudi nas je pet," je rekla.
»Kako — vas?"
»Jaz in še štiri."
»Torej nisi sama?*
že bo, kakor hoče; slabo izpričeva'0 je vsekakor za občino, kjer so mogoče take razmere! Za danes naj zadostuje toliko. Ako pa se ne obrne kmalu na bolje, bomo govorili jasneje, če se tudi zamerimo.
Posvetovanja o rabi in šoli policijskih psov so se vršila pretekle dni na Dunaju pod predsedstvom policijskega svetnika Stuckarta. Tam se je med drugim konštatovalo, da se izšolan policijski pes ne sme en in isti	dan za	več	kot en	naporen slučaj
uporabljati,	ker	utrujen	in spehan pes,
naj	je še	tako marljiv, ne more r.
uspehom zasledovati druzega slučaja. Kadar zasleduje pes hudodelca, se ga ne sme ovirati ali motiti na teku.
»Sokolova" maškerada. Staro-slavne tradicije »Sokolove maškarade* so se potrdile tudi letos. »Emona— Ljubljana* si je izbral Sokol letos za devizo svoji maškeradi — prav srečno geslo, ki je dalo obiskovalcem dovolj materijala in dovolj proste roke v izbiranju mask. Že dvorana sama je bila,	kakor	po	navadi,	zelo okusno
okrašena — v smislu naslova maške-rade. Razume se samo ob sebi, da je bila obiskana tako mnogobrojno, da so vsi posetniki komaj dobili prostora v obširnih prostorih. V trenotku, ko to pišemo, je veselje in radovanje pri« kipelo skoro do vrhunca in zato si prihranimo obširnejše poročilo za ju-tr.jšnjo številko.
Sokolska maškarada v Kranju, ki se je vršila pretečeno soboto, je uspela v vsakem oziru kar najlepše. Obširna sokolska dvorana s stranskimi prostori je bila nabito polna. Prireditev pod naslovom »V deželi pravljic* je bila prav izvrstno izpeljana, dvorana vsa v-zelenju, tam nasproti uhoda pa je med gostimi zelenimi vejami mrgolelo nebroj vsakobarvnih žarnic izmed katerih so se slišali ubrani zvoki godbe. Kaj čuda da so bili vsi medvedi, volkovi, petelini, krokarji, psi in drugi na sredi dvorane tako dobre volje, da so neprestano plesali. Celo neki maček se je iz Dunaja pripeljal. Maškarado je posetil tudi kralj Matjaš s svojo Alenčico. Tudi pritlikovčkov je bilo vse polno, pepelka in snegulčica tudi nista izostali. In še mnogo drugega lepega in luštnega se je vrtelo tam po dvorani, kar pa rajši zamolčimo, ker bi bilo gotovo marsikomu prehudo, da ni sam si ogledal to pravljično deželo. — Da so gospa dr. Kušarjeva, gdč. Sajovičeve ter gospa Valenčičeva m mnogo drugih gospodičen vedele da igra v pravljici tudi želodec in grlo veliko ulogo, so dokazale v krasni paviljonih, kjer so imele za ta dva junaka pripravljenega mnogo sladkega in dobrega. Četvorke je vodil s tako fino spretnostjo, kakor je še v Ljubljani nismo vajeni gosp. Fr. Chrobat. Pri zabavi je svirala godba c. in kr. pešpolka št. 47 iz Gorice, ki zasluži polno pohvale, saj je neumorno svirala, celo ob premoru ni štedila s koncertnimi točkami. — Tako smo se zopet povrnili žal iz dežele pravljic v deželo reelnega življenja. Sokol v Kranju pa je lahko ponosen na krasno uspeli prireditvi.
Stara vedeževalka iz Stare Loke gre za 8 dni prorokovat na kvarte gospodom jetničarjem ljubljanske justične palače. Je prokleta smola to za tako vsegavedno proro-kinjo, kot je stara Ivana Menert, doma iz Fa e pri Stari Loki. Vsem drug m je znala na svoje špehaste kvarte prerokovati srečo in usodo za leta in leta življenja, a glej, zase ni mogla iz svojih vsevedočih kvart niti teh 8 dni prorokovati, ki jih je dan po pustni nedelji ljubljanski sodnik na podlagi njenih kvart s tako gotovostjo uganil. Iz usmiljenja ji tega njenega proroko-vanja niti ni za greh vzel, onih 8 dni
»Ne".
Bilo mi je neprijetno. Ako bi bila sama, lahko bi odšel z njo v dvorano, tako pa, bogve kaka je njena družba.
Množica naju je objela in kakor v drvečih valovih reke se je gibalo vse v notranje prostore.
»Jaz sem izgubila svojo družbo,* je rekla.
»Našla jo bodeš na plesu."
Prišli smo v dvorano. Visoko pod stropom so goreli lustri polni električnih žarnic, težko ozračje je plavalo nad njimi, glasovi godbe so odmevali od sten, po dvorani pa se je valila živa človeška reka, maske, plesalci, vse barve, vse mode, krinke in odkriti obrazi, bele roke, velike pahljače, koriandoli in pavja peresa, papirnati baloni in svileni trakovi, trobente in piščalke, vmes pa krik in šum veselih ljudi, šuštenje dragocenih oblek, šale pajacev, smeh norcev, vskliki boječih gospodičen — vse je bilo kakor veliki kaos blaznosti in radosti, strasti in ljubezni, resnice in domišljije, kakor obupen ples hrepenečega človeštva, ki hoče izpiti polno kupo vživanja.
»Carnevale. Karneval!"
»Težko se bomo našli v tej gneči,"je začela ona pogovor in se je izognila nadležnemu harlekinu, ki je pogledal globoko v njene oči. Čudil sem se njenim resnim besedam.
___________________ (Dalje.)
: Dne 2. marca 1.1.: nova manufakturna trgovina ”adetIesSo°Sl^nmreVi"
se otvori ^	——————_____ poročava za mnogobrojen obisk.
na stare„",irgu st 1 JESIH & VVINDISCHER JEŠ liTTW.IN DIS C H E R.
pokore ji je naložil le zaradi beračenja. Prorokinja ima namreč navado, da se bolj peča z beračenjem kot s prorokovanjem, ker svoje kvarte rabi le bolj za neumne ljudi kakor sama prizna. Kolikokrat je bila radi teh obeh slabosti že zaprta, tega si že sama več ne ve prerokovati. Je bilo veliko smeha in zabave pri tej pro-roški razpravi. Kot vse prorokinje takega kalibra, je tudi stara Menert jako predrzna. Dobro zanjo, da jo dobri sodnik že predobro pozna, sicer bi bila za njene včerajšne muhe še 8 dni za nameček dobila. Poboljšati se ne mara več, je dejala, češ, »kaj pa se čem zdaj na stare dni še poboljšati*. Ker ji njene kvarte niso povedale za teh dni, je sodnika po razsodbi nalašč vprašala »Koliko cajta bom sedela?* Ko ji je sodnik še enkrat ponovil: 8 dni, je vsa razljutena zaupila: „0 ti hudič ti. Za 8 dni me v . . . piši.* Vpila je da se bo pritožila a ko ji je sodnik povedal, da je njegovega potrpljenja konec, jo je urno pobrala vun. Med vrati pa je še enkrat pozdravila, da jo naj vsi skupaj v . . . pišejo. Kmalo pa je prišla nazaj, ter se pustila za tistih 8 dni takoj zapisati v posebno shrambo justične palače,
»Slovenska Filharmonija* koncertira danes pod vodstvom g. kapelnika Czajaneka v hotelu »Union*. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v.
Slanikova pojedina. Danes na pepelnično sredo zvečer se vrši v kolodvorski restavraciji g. Josipa Schreya velika slanikova pojedina, kjer se bo točilo tudi originalno „Salvator-pivo\ Sodeluje odlikovana železniška delav-niška godba iz Maribora. Vstopnina 80 vin. Začetek ob 8. uri zvečer.
Uboj na ljubljanskem barju
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Posebna značilnost točasnih porot je ta, da je obtožena pretežno le mladina in le najhujših hudodelstev: u-mora in uboja. Pred novomeško poroto sta b li obtoženi dve komaj 20 let stari detomorilki, pred ljubljansko poroto pa sta bila prvi dan obsojena dva tudi ne še 20 let stara fanta eden radi uboja, drugi radi cestnega ropa. Vče-Taj pa jim je sledil tretji komaj 161et stari
Anton Pakovec obtožen radi uboja.
Rakovec je doma iz Notranjih Goric na ljubljanskem barju in je bil že pri zadnji poroti tožen tega hudodelstva. Ker pa se je skušalo sum zločina zvrniti na nekega drugega, se je o-bravnava v svrho tozadevne preiskave preložila na točasno porotno zasede-nje. Preiskava pa je vnovič dognala opravičenost prve obtožnice napram Rakovcu.
Uboj v noči Vel. Šmarna se je v smislu včerajšnje razprave izvršil tako: Frančiška Zorc iz Dragomera je šla na večer Velikega Šmarna p. 1. v Notranje Gorice po deklo Marijo Rutar, 25 let staro takrat službujočo pri Sojerju v Notr. Goricah. Spremil jo je pozneje ubiti 31 let stari Franc Marinko iz Lukovice, ki je prišel tisto leto iz Amerike in je ob tistem času delal kot dninar okrog. Došla sta v N. Gorice, poklicala že spečo deklo Marija Rutar, nakar so se vsi trije napotili v gostilno Pavla Dolinarja. Izpili so tam nekaj šnopsa, ga vzeli V4 litra še seboj ter se po bližnjici odpravili proti Dragomeru. Marinko in dekle Zorc sta bila od vžite pijače vesela Zorc sama prizna da ga je malo imelu v glavi namreč — začela sta vriskati, sploh je bila cela trojica malo bolj korajžna. Ob tem času pa so na travniku blizo gostilne vasovali domači fantje med njimi tudi obtoženec. To veselo razpoloženje fanta iz druge vasi jim je nekoiiko presedalo. Ko so oni trije zapustili gostilno, so jim domači fantje sledili. Rakovec ki je imel že preje neko piko na Marinkota, ker ga je isti nekoč za šolo malo nalomastil, je nabral v potoku kamenje ter ga začel
h / on* trojici. Dva kamna sta zadela Marijo Rutar v roke, tretji pa Marinkota, ki je šel v sredi med dekletoma, v hrbet. Fantje, na čelu jim Kakovec, so vedno bližje pritiskali na Marinkovo drnžbo, ki je šla mirno po cesti skozi vas. Ko so oni tr^e prišli do Založnikovega poda, oziroma blizo ob cesti stoječega hrasta, se je Marinko obrnil nazaj proti tik mu sledečemu Rakovcu ter zaklical: »M e j-
duš fantje, imejte pamet, saj vam nihče nič noče.* Rakovec, ki se je bil že preje oborožil z grabljami, zavihti grablje ter z vso močjo lopne ž njimi proti Marin-kotu. Zadel ga je z rokatim koncem tako hudo, da je dotični del grabelj presekal klobuk in pod klobukom lobanjo ob levi strani in je zašel z u-darcem kos odsekanega klobuka v globoko do možganov segajočo rano. Ta košček klobučine so našli zdravniki pri raztelesenju ubitega fanta. Takoj po udarcu se je Marinko one-sveščen zgrudil na tla.
Dekleta priči uboja.
Marija Rutar je slišala pok udarca. Frančiška Zorc pa je videla, kako se je Marinko s krvjo oblit zvrnil na tla. Zavpila je: Jezus, France je ubit! Ker so bili drugi fantje še tam za hišami skriti, je obeh deklet postalo strah in sta odhiteli proti domu.
»Fejst sem ga udaril — koj je padel.*
Tako se je mladi zločinec hvalil po dovršenem dejanju napram svojim tovarišem. Obžaloval je tudi, kaka škoda bo, da ga ni še bolj udaril kot ga je.
»Molčimo! — Tiho bodite!" je velel Rakovec svojim tovarišem, ko so se začeli razhajati domov.
Ubiti Marinko se je po prvi omedlevici spravil na noge, dospel do neke šupe, ter tam prenočil. Se le drugi dan se je priplazil domov k bratu, od koder so ga 3. dne prepeljali v bolnico, kjer je že naslednjega dne umrl za vnetjem možganov.
Rakovec taji svoje dejanje.
Obtoženec taji krivdo uboja. Prizna le, da je metal kamenje v Marinkota, da je Marinkota sicer udaril z grabljami, toda le čez pas in še le tedaj, ko je Marinko šel proti njemu z odprtim nožom. Marinkota pravi, da sploh ni poznal. Prizna pa, da je skušal izbrisati sled krvi, kjer je Marinko prvič obležal.
13 prič zaslišanih.
Sodišče je pustilo 13 prič, razen enega nedoraslega fanta, vse pod prisego zaslišati, Bistvo njih izpovedb smo kolikor za nas merodajno, uporabili v poročilu o dejanskem položaju. Obtoženec zanika vsako izpovedbo onih šesterih iz njegove v družbe pri dogodku v noči Velikega Šmarna. Priči, obe pri uboju navzoči dekleti glede obtoženčeve trditve o nožu v rokah Marinkota, izpovesta, da Marinko sploh ni imel takrat noža. Takrat namreč, ko so fantje pritisnili za družbo in se je Rakovec oborožen z grabljami približal Marinkotu, je le ta vprašal obe dekleti če imate nož pri sebi.
Obravnava prekinjena.
Ob 1 pop. se je obravnava prekinila in nadaljevala ob 4. Pri pop. razpravi je bila polna dvorana poslušalcev. Senatu predseduje dež. sod. svet. Luschan. prisednika Potrato, Kobler. Državno pravdništvo je zastopal dr. Kremžar, zagovorništvo dr. Oblak.
Ubita človeška lobanja.
Popoldne so zdravniški izvedenci porotnikom kazali lobanjo ubitega Marinkota. Lobanja ima na levi strani veliko luknjo, njen obseg se popolnoma vjema z onim koncem grabelj, s katerim je bila rana prizadeta.
Zagovornik dr. Oblak je naglašal mladost obtoženca ki je bil k temu le po svojih tovariših zapeljan. Predlagal je naj se vprašanje na uboj zanika ter če se že katero stavljenih vprašanj potrdi, naj se potrdi le ono glnde nepremišljenega ravnanja.
Oproščen obtožbe uboja.
Porotniki so pjvo glavno vprašanje na uboj z 10 glasovi zanikali do-čim so se enoglasno izrekli za četrto po zagovorniku predlagano eventuelno vprašanje: vsled nepremišljenosti dovršeno dejanje ozir. pregrešek zoper varnosti življenja. Na podlagi tega izreka je bil
Rakovec obsojen le na 5 mesecev hudega zapora poostrenega s postom vsakih 14 dni ter odškodnino 4 K 80 v za stroške bolnice. Obravnava se je končala ob pol osmi uri po noči.
Po pasivni resistenci.
Pod tem naslovom opravičuje drž. poslanec dr. Rybar v včerajšnji »Edinosti* svoje ravnanje v zadevi pasivne resistence državnega uslužbenstva v Trstu. Maksima njegovih izvajanj tiči
v trditvi, ki naj bi se čitala med vrstami, da je hotel varovati pred vsem koristi svojih voillcev, ne pa svoje »popularitete* in da je njegova resolucija morala biti »kompromis med željo pomagati uradnikom in neprijaznim razpoloženjem javnosti.*
No, koliko so pri pasivni resistenci trpele koristi dr. Rybarevih vo-lilcev, je pač težko dognati, kajti, kakor je vendar znano, je dr. Ryta' poslance za tržaško okolico, ne pa za mesto, in ne šteje med velikim trgovstvom tržaškim, ki je bilo kolikor toliko prizadeto po pasivni resistenci, niti enega volil ca. Da bi pa bila okolica oškodovana po pasivni resistenci, se pa vendar dr. Ry-bar ne bo upal trditi! Pač pa je resnica, da ima agrarna okolica, kolikor je agrarna, za svoje proizvode prav med državnim uslužbenstvom sv^je stalno odjemalstvo, bo pa moral priznati tudi dr. Rybar in je bil kot okoličanski poslanec kratkomalo dolžan varovati koristi svojih volilcev s tem, da naj izdatnejše podpira zahteve državnih uslužbencev, ki dajejo tolik zaslužek okolici.
Ako pa je smatral dr. Rybar kot okoličanski poslanec za svojo dolžnost, da v »korist svojim volilcem* nasprotuje zboljšanju položaja državnega uslužbenstva, češ, ker bi vsled tega trpeli njegovi volici. potem bi bilo to res le gonja za populariteto med oko-ličanskim prebivalstvom.
Resolucija je bila pač oni znani »kompromis* med volkom in ovco, po katerem naj bi bstal volk (vlada) sit in ovca (državni uslužbenci) cela, ravnotako pa tudi lisjak (mešetar) pri obeh »dobro napisan*. Toda ne to. državno uslužbenstvo v Trstu in tudi mi smo pred vsem obsojali drugi del resolucije, s katerim se predlaga onemogočitev pasivne resistence potom revizije, to se pravi, poostritve predpisov. In o tem delu resolucije — molči dr. Ry bar.
Kaki so bili motivi, ki so ga vodili pri posredovanju v tej zadevi, to nas itak ni zanimalo toliko, o tem tudi mi nismo pisali, toda najostrejše smo obsojali p roti pr ol e ta rs ki, nedemokratični pred log, da se iztrga iz rok državnim uslužbencem edino obrambno sredstvo — pasivna resistencal
Pri tem tudi ostanemu, dasiravno nas bo zato g. dr. Rybaf smatral za ljudi »neblage vvolje*, ki se nočemo dati pomiriti. Želimo le, da bi nam g. dr. Rybar in pa »Edinost* pojasnila ono — »odpuščanje*.
Sploh pa bi bilo le .želeti, da ne bi niti dr. Rybar niti »Edinost* vlačila v celo to stvar narodnega vprašanja, ki nima pri celi stvari opraviti prav ničesar, kakor pa je, žal, dr. Rybar že nekako začel, pišoč o »izdajstvu na svojem narodu*. Je pač navada v Trstu, da se potem, ko ne drži nobena nit več, cela stvar zasuče na »narodno* in potem burno odobravanje in viharni klici: »Živijo dr. Rybarl* Ne tako, gospoda, ostanimo lepo pri stvari! Dr. Rybaf je nastopil principijelno proti pasivni resistenci državnega uslužbenstva kot taki in zahteval onemogočitev tega obrambnega sredstva. Ako hoče biti dosleden, mora biti tudi proti pssivni resistenci železničarjev, državnih in tudi privatnih, kajti tudi s to je »oškodovano občinstvo,* biti mora tembolj proti popolni opustitvi dela — štrajku, n. pr. uslužbencev v tržaški prosti luki, torej sploh proti edi-aima uspeh obetajočima obrambnima faktorjema prole-tarijata. Tržaško slovensko delavstvo bo prav hvaležno dr. Rybaru za tak demokratizem! Ravnotako pa tudi proti pol. dr. »Edinosti*, ki je v včerajšni od-borovi seji enoglasno odobrilo to postopanje dr. Rybarevo, ki da je v soglasju s programom političnega društva »Edinosti*. Vodstvo trža škega slovenstva torej so glasno vsled svoje ga progra ma obsoja proletarska obrambna sredstva v boju za obstanek, a najmanj 80% tržaškega slovenstva trosi — proletarijat! Kdor ima kaj pameti v glavi, si lahko misli, kaj to pomeni!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Delegacije.
Budini, 128. februarja. V današnji pleearni seji avstrijske delegacije se
je razpravljalo o vprašanju bosenskega kredita. Prvi je govoril nemški naci-jonalec baron Chiari, ki je protestiral proti izvajanjem delegatov Tresiča in kneza Schwarzenberga, da je edina pot do rešitve bosenskega problema trialistični sistem. Delegat dr. Kramar je izjavil, da zahtevajo Čehi za vse narode skupinski federalizem. Želi, da bi prišlo v Bosni med Srbi in Hrvati do sporazuma. Delegat Markhl se je zavzemal za zgradbo liške železnice. Soukup je ostro kritiziral bosensko upravo in navedel par slučajev iz poštnega poslovanja. Na podlagi teh je izjavil, da vlada odpira zaupna pisma in potem iz tega kuje razne politične poledice. Nato je govoril Gefi-mann, ki se je izrekel za nezaupnico skupnemu finančnemu ministru Buri-anu. Silno zanimiva pa je nova polo-mijada, dr. Šušteršič se je namreč povspel do gorostasne trditve, da so Slovenci hrvaškega pokoljenja. Rekel je, da bi se morali Hrvati ravnati po načelih kranjske klerikalne politike, konečno je dr. Kramar izjavil, da v svojem včerajšnjem govoru nikakor ni mislil žaliti hrvaškega delegata Tresiča-Pavičiča.
Dvoboj med Tresičem In dr. Kra-mafem.
Budimpešta, 28. februarja. Vsled včerajšnje izjave dr. Kramara, je Tre-sič—Pavičič poslal dr. Kramare svoje zastopnike. Ta je sicer takoj imenoval svoje zastopnike, toda ker je danes svoje dejanje obžaloval, je vsa zadeva mirnim potom poravnana.
Pasic in potovanje kralja Petra.
Belgrad, 28. februarja. Vladni organ »Samouprava* obširno razpravlja o vesteh, da je črnogorska vlada protestirala na italijanskem dvoru proti temu, da bi kralja Petra na njegovem potovanju v Italijo spremljal tudi srbski ministrski predsednik Pasič. »Samouprava* izjavlja, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Pasič je samo radi tega ostal v Belgradu, ker je njegova prisotnost pri skupštinskem zasedanju neobhodno potrebna.
Lastnik, glavni * ingodgovorni.urednik: Milan^Plut. em&Sm Tiska '»Učiteljska tiskarna*,^Ljubljana.
II
I!
Kdor hoče zares dobro ceno in vsestransko pohvalno
obleko
imeti, naj se blagovili naravnost obrniti na krojaško tvrdko
J. AHČIN, Ljubljana,
Vegova ulica štev. 12.
A. Feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
Jako ugodno!
Proda se krasno
posestvo,
ki meri približno 200 oralov, z dobro
ohranjenimi gospodarskimi poslopji in hlevi.
Refl ektantje naj se obrnejo do 1. aprila 1.1. na g. Anton Kuneja, Stolovnlk pošta Rajtaienburg.
»Glasbena matica"
v Ljubljani
odda
svojo hišo
v Gosposki ulici štev. 8,
kjer je bila nastanjena „MIad'ka* r najem za slične namene s 1. novembrom, oziroma 1. avgustom t 1. Pogoji po dogovoru. Ponudbe je poslati odboru ,»Glasbene matice" do 15. marca 1.1.
Danes na pepelnično sredo zvečer
se vrši v
kolodvorski restavraciji
gosp. Josipa Schreya
velika slanikova pojedina
kjer se bo točilo tudi
originalno „Salvator pivo".
Sodeluje odlikovana železniška delavniška godba
(iz Maribora) pod osebnim vodstvom gosp. Schdnherja. Vstopnina 80 vin.	Začetek	ob 8 uri zvečer.
K obilni udeležbi vljudno vabi	restavrater.
Ml
m
$
m
URE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
===== je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lab k o po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
• •
ALPINA URE
z matematično priznanim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
rr v slabokrvne In prebolele
|4	1 "|	zdravniško	priporočeno	črno
IX 11 \ jdalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg fr&nko K. 4 —.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Prevzamem dobro idočo
v Ljubljani, ali v okolici. Ponudbe pod .Gostilničar" na inseratni oddelek .Jutra".
Večja množina zdravih
Sprejme se
čevljarski
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
za fino šivano delo. Plača :: po cenovniku I. razreda. ::
Franc Kukman, Gajeva ulica 2
Naročajte izvrstni šentjanški premog!	—:
Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnem državnem zavodu na Dunaju potem po dr. A. Plussu, profesorju kemične tehnologije na'*:. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in končno po laboratoriju .Združenih mostecko-duchcovskih rudarskih revirjev" ima šentjanški premog 4059—4733 kalorij in 7 96—ll'57#/o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim. Cena mu je 2 K 40 h za 100 kilogr.; teda; nižja, kot cena vsakega drugega premoga.
Kdor je kdaj kuril z njim, ne opusti
—	ga nikdar več.	—
sobni in dekoracijski slikar ter pleskar
Ljubljana, Marija Terezija cesta 6
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnlžjlh cenah.
Sprejema naročila tudi na deželo.
Naročila sprejemajo
razen prodajalne pisarne šentjanškee premog družbe v Križevniški ulici št. 8, 11. nadstr., sledeče tvrdke: Fr Babič, Dolenjska cesta; E. Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; 1 Mencinger, Sv. Petra cesta; B Sevar, Sv. Jakoba trg;Urad gospodar društvo, Kongresni trg; Naročila in denar za premog za Šiško sprejema Lud Kotnik, trgovec v Spod. Šiški. Za sprejemanje naročil, kakor tudi za inkasiranje je opravičen gosp. Josip Baraga
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvonmo E. Scherag-a
Milko Krapeš
Ijubljana, Jurčičev trg 3,
priporoča svojo trgovino ur, juvelev, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1
Poprnvila se točno, solidno in ceno izvrse.
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7
Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
Ponatis zanimivega romana
„Otroci papeža"
je Izšel In se dobi pri uprav-nlštvu „Jutra“ za 3 50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
■s? sela -velilcostl se ceno proda. \
Moje ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za po pravo automobilov Ih trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XYII
Tovarniška znamka „IKO
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4'/4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Telefon interurban štev. 129
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Lastna tovarna ur v SvlcI
Pozor!	Pozor	I
Hotel „PRI MALIČU".
Italijanska kuhinja v kleti ima vsak dan skozi ves postni čas, vsakovrstne
sveže morske ribe.
Cenjene družbe in obitelji, ki žele za večerjo imeti rezervirane mize, se prosijo, da to vsak dan, najkasneje do 2. ure popoldne priglase, ker se s tem prepreči daljne, neljube pritožbe glede pomanjkanja prostora.
Istotam se sprejemajo tudi abonenti po jako zmerni ceni. Eno kosilo velja samo ISO vin.
Kreditno društvo
Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj V« °/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9,
Tovarna vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. ==
TEODOR KORN
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in "klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 In 10
Podrulnlea: Stari trg 8.
Priporoča se p. n občln»tvu , za izvrševanje vsakršnih kle-* Vu parskih del ter pokrivanje streh J ii z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
aabest • eementnim škriljem ’ (Eternlt) pateut Ilatsehek,
It
•	>	z izbočeno in ploščnato opeko,
4	lekno - cementno in strešno
opeko.
■■■■■ Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano so-SattL jMPt	lidnt	izvršitvi.
NjpjSlP	Poprave točno in ceno.
».KeadtC
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-— jjejo v račun. —	.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.