157 Glasnik SED 62|1 2022 Knjižne ocene i n por očila Milan V og el * Izt ok Ilic h, publici s t, pr e v ajalec in ur ednik; izt ok .ilic h4 7@gmail.com . raziskavo objavila že leta 2019 v reviji Traditiones. V grobem je študija razdeljena na dva dela, ima pa seveda veliko podpogla- vij oz. dodatnih razlag. Resne študije ni brez vpogleda v teoretična izhodišča posameznih raziskovalcev v tematiko, ki se je lotevajo. Najbolj se je za to fol- kloro, ki ni »prava folklora«, ampak »folklora iz druge roke«, ki se izrablja v najrazličnejše, tudi v komercialne in politične namene, uveljavilo poimeno- vanje 'folklorizem' nemškega etnologa Hansa Moserja, Marija Makarovič pa je že leta 1968 opozorila, »da je treba na nove pojavne oblike dediščine gle- dati kot na izraz danega časa, in ne kot na rekonstrukcijo preteklosti« (Maka- rovič 1968: 4). Z novejšim terenskim delom, predvsem pa z analizo zbrane- ga gradiva Katarina Šrimpf Vendra- min ugotavlja tesno povezanost med prostorom in časom ter piše o njunem pisanju zgodb in oblikovanju kolek- tivnega spomina, o spajanju prostora in časa v zgodbah in tako oblikovanju kolektivnega spomina. Posebno po- zornost nameni humorju in zgodbam o Lemberžanih kot drugih, drugačnih (menda naj bi kaj o njih prevzel tudi Fran Milčinski v Butalcih), o delitvi na »naše« in »vaše«, o nenaklonjenosti »tatinskim« Hrvatom ... Drugi del študije zajema obravnavo folklornih elementov v sodobnem ži- vljenju. Tu gre predvsem za oživljanje različnih folklornih izročil v obliki de- lavnic, pripovednih večerov ali v okvi- ru folklornih skupin. Najbolj pa je ver- jetno prepoznaven krilati konj Pegaz, ki je dobil mesto celo na občinskem grbu in v obliki veličastnega kipa na mestnem grbu, po njem pa so poime- novani tudi nekateri lokali in skupine. Vse to si je po pisnem in ustnem izro- čilu prislužil s tem, da je na mestu, kjer je ob zemljo udaril s kopitom, pritekel rogaški vrelec. Viri in literatura MAKAROVIČ, Marija: Nekaj misli ob »folklornih prireditvah«: Z opombo ure- dništva. Glasnik Slovenskega etnološke- ga društva, 9/2, 1968, 3–4. Knjižne ocene i n por očila Izt ok Ilic h* T ANJ A J AK OMIN K OCJ ANČIČ: Časopisje na Pr imor sk em v le tih 1 9 4 1–1 9 45 in njego v a pr opag andna funkci ja. Založba Inštitut a za no v ejšo zgodo vino (R azpozna v anja; 4 1), 3 4 4 s tr . Razmah natisnjenih medijev, časnikov oziroma časopisov v 19. in zlasti 20. stoletju je dal tej dejavnosti – ob za- konodajni, izvršni in sodni – veljavo četrte veje oblasti. Po drugi različici iz Napoleonove dobe so časopisi ob šti- rih velesilah, Franciji, Rusiji, Avstriji in Britaniji, postali peta veja oblasti. V zadnji tretjini 19. stoletja, ko se je z Bismarckovim vzponom spremenil politični zemljevid Evrope in so med velesile prišteli še Prusijo in Italijo, pa so tisk začeli imenovati sedma sila. Informativni in politični tisk si je sicer največji vpliv zagotovil v demokratično urejenih družbah, v tiranijah pa je pod nadzorom oblasti še danes zadolžen za njeno poveličevanje in obračunavanje z nasprotniki. Uredniki in pisci so odgo- vorni navzgor, medtem ko je v demo- kracijah uspešnost tiska najbolj odvisna od verodostojnosti v očeh bralcev. Ob večjih krizah in še bolj v vojnih razme- rah pa se ta razlika bolj ali manj izgubi. Pristranskost in navijaštvo za »naše« ter demoniziranje nasprotnikov postane- ta samoumevna »domoljubna« naloga enih in drugih medijev. Ta skupni imenovalec povezuje tudi raziskavo časopisja na Primorskem v obdobju 1941–1945, predstavljeno v znanstveni monografiji Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki s še nekoliko daljšim naslovom postavlja v ospredje propagandno funkcijo tiska. Njena avtorica je v Kubedu rojena kul- turologinja in socialna antropologinja Tanja Jakomin Kocjančič, ena vidnej- ših izobraženk in kulturnih delavk, ki s svojim raziskovalnim in publicistič- nim delom pomembno prispevajo k boljšemu poznavanju kulturne dedišči- ne istrskega podeželja. Med drugim je sodelavka študijskih krožkov Beseda slovenske Istre in Istrske teme, sode- lovala pa je tudi pri zborniku Življenje in delo Alojza Kocjančiča, slovenskega istrskega pesnika, pisatelja in duhovni- 158 Glasnik SED 62|1 2022 Knjižne ocene in por očila Izt ok Ilic h ka, ter pri ureditvi njegove spominske sobe v Kubedu (str. 343). Temo, kateri je namenila monografijo, je obravna- vala že v doktorski disertaciji Sloven- sko primorje v časopisni propagandi 1941–1945, lani pa jo je še dopolnila in priredila za knjižno objavo. V vojnah, pravi stari rek, je prva žrtev resnica. To dejstvo je potrdila tudi av- torica, ko je svojo večletno raziskavo usmerila prav v odkrivanje in analizi- ranje razlik v bolj ali manj sočasnem poročanju časopisja v omenjenem pro- storu. Njeno delo je posebno pomemb- no zato, ker je bilo tipkopisno ali ci- klostilno razmnoževano, večidel pa že natisnjeno časopisje, ki ga obravnava, v dosedanjih raziskavah prikazano le pomanjkljivo in obrobno ali sploh ne (str. 19). Izjema so le izdaje narodnoo- svobodilne oziroma partizanske strani, pri katerih pa je tudi odkrila veliko do- slej še neznanih dejstev. Tanja Jakomin Kocjančič opozarja, da se poleg tega starejše raziskave niso usmerjale na specifiko vsebin propa- gande in na njihove primerjave med vpletenimi stranmi – nacistično Nem- čijo, fašistično Italijo, slovenskimi do- mobranci in odporniškim gibanjem – ki so se na Primorskem srečevale idejno, ideološko, politično in vojaško. »V pr- vih dveh primerih,« ugotavlja, »je šlo za spopad na globalni ideološki ravni, v primeru partizanstva in domobran- stva pa za spopad za monopol znotraj nacionalne skupnosti. Oba sta znotraj propagandnega okvira potekala z raz- ličnimi strategijami prisvajanja zgodo- vine, umetnosti, kulture itn.« (str. 12), in dodaja, da je pri obravnavi časopisne propagande »uporabila primerjalno me- todo, ki predstavlja paradigmatsko obe- ležje sodobne znanosti« (str. 14). Ta cilj je avtorica lahko dosegla le tako, da je gradivo poiskala v javnih ustanovah na obeh straneh današnje slovensko-italijanske meje: tako v osrednjem arhivu republike Slovenije in Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v Pokrajinskem arhivu Ko- per ter v knjižnicah na Primorskem v Sloveniji kot tudi v Trstu, predvsem v Narodni in študijski knjižnici in knji- žnici Biblioteca dei Civici Musei di Storia et Arte. Kako temeljito in zah- tevno je bilo to delo, priča na koncu dodan, kar dvajset strani dolg sezam upoštevanih arhivskih in knjižničnih virov, periodičnega tiska in literature. V raziskavi je na prvem mestu najbolj množično in razvejano, v ilegalnih ti- skarnah natisnjeno partizansko časo- pisje, h kateremu je avtorica prištela tudi na ciklostilu razmnožene izdaje v manjših nakladah. Posebej je osve- tljen razvoj časopisa Partizanski dnev- nik, prvega odporniškega dnevnika v okupirani Evropi, ki je 13. maja 1945 postal Primorski dnevnik in velja za najpomembnejšega od vseh medvojnih lokalnih časnikov (str. 36). Sledijo pre- gledi tiska primorskega domobranstva z Goriškim listom kot najpomembnej- šim glasilom (str. 78), italijanskega re- žimsko-kolaborantskega tiska, pri ka- terem je imel najpomembnejšo vlogo Il Piccolo (str. 98), ter nemškega oku- patorskega časopisja (str. 147) z osre- dnjim listom Deutsche Adria Zeitung. Ob vseh razlikah so imele vpletene strani tudi stično točko, narodnostno mešani Trst, ki je bil kot strateško po- membno pristanišče ter sedež lokalnih in okupacijskih oblasti vseskozi pred- met propagandnih sporov in spopadov. Poglavitna značilnost glasil vseh strani je bilo tako pridobivanje privržencev in odvračanje od nasprotnih idejnih taborov kot ideološko indoktriniranje in politična mobilizacija. Pri tem je bilo za partizansko časopisje značilno, da si je vodilno vlogo v njem »prila- stila KPS, ki je vsebinsko, politično in idejno usmerjala tisk in politično delovanje sploh. Zavzemala se je tudi za centralizacijo tiska, kar ji je omogo- čalo prilagajanje komunističnim ide- ološkim smernicam ter boljši nadzor. Sklano s tem je omejevala tudi izdaje pokrajinskih oziroma lokalnih listov in opozarjala na domnevno škodljivost 'lokalpatriotizma'« (str. 296). Drugi del monografije se posveča analizi najpogostejših vsebin in tem obravnavanih časopisov, pri čemer je spet na prvem mestu partizansko časo- pisje s propagandnimi gesli (str. 181), mitingi in kulturnimi prireditvami (str. 186) ter temami, kot so nove meje in priključitev Primorske s Trstom Jugo- slaviji (str. 188) in bratstvo slovanskih narodov (str. 194). V svojih člankih ni- so klicali le h »kaznovanju nemško-fa- šističnih izrodkov za ropanje in poži- ganje naših mest in vasi«, temveč so še bolj ogorčeno napadali domobranske »švabobrance« in drugo izdajalsko dr- hal, primorske krščansko-socialistične sredince pa so zmerjali z »izprijenci, zapečkarji, oportunisti in izdajalci, ki širijo hudičevo seme« (str. 204). V nadaljevanju avtorica predstavi še najudarnejša gesla in teme preostalih treh skupin. V domobranskem časo- pisju so na primer pisali o brezbožnosti komunizma in o svetem materinstvu ter dodajali primere domobranske- ga pesništva, satire in karikature (str. 219–247). Parafrazirali so znano parti- zansko geslo v »Smrt komunizmu – ži- vljenje narodu!« in »Smrt anglo-ame- riškim izdajalcem – svoboda narodu!«. Po kapitulaciji niso prizanašali niti Ita- lijanom, ki so ji imenovali »maslarji« in »savojski polentarji«, Goriški list pa je le nekaj dni pred osvoboditvijo mesta Hitlerja slavil kot »največjega socialista vseh časov« (str. 235). Italijansko časopisje (str. 248–264) je – prav tako kot nemški okupatorski tisk (str. 265–293) – imelo svoja, pa tudi ne- katera skupna gesla, pisalo je o položa- ju Primorske in Trsta, italijansko-nem- škem zavezništvu, vlogi ženske (Nemci tudi o liku skrbne in trpeče matere ter o ljubezni do umetnost) ipd. Tanja Jakomin Kocjančič v sklepu še poudari, da je bil do kapitulacije Italije zaradi fašistične prepovedi tiskane slo- venske besede na Primorskem ilegalni partizanski tisk sploh edini tisk v slo- venščini (str. 296). Pomembna sestavina raziskave je tudi skoraj tisoč opomb, v katerih avtorica sproti, ob prvi omembi v besedilu, na kratko predstavi urednike in druge po- membne sodelavce posameznih listov ter oceni njihove prispevke, stališča in usode med vojno, preživelih tudi po- zneje.