87. številka Trst, v torek 28. marca 1905. Tečaj XXX, ar Izh&j» vaaJcl dan. I udi <>D nedehah in prazmcih ob 5. uri. ob ponedelikih ob uri zjutraj. '•samlfne «t**Tilkr »e prodajajo po 3 novč. (6 stotink) • mnogih tobakarnab v Trstu In okolici, Ljubljani, Gonci, leii. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Xabrežini. Noveinmestu itd. >riase In naročite sprejema uprava lista „Edinost", ali«« i*cr*I® KaJatti St. i*. — 1 radne ure so od 2. pop. de . ZTe^er. — Cene oela-om 16 trt na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domaći oglasi t>o pogodbi. TE LEPO* Štev. Ili7. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost1 za Primorsko. V edinosti Je moč t Haročnlna znaša 1 sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na aaročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Jiefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. (iiorgio Galattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik sonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilničnt račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Poročilo generala Lineviča PETROGRAD 27. General Linevič je včeraj brz>jav;l carju : Tekom noči nisem prejel aiktkrga poročila. Poročilo maršala Oyame. TOKIO 27. (Uradno) Maršal Oyama je sporočil: Od nevojakov. ki eo v bitki pri Mukdenu pri š i i v roke Japoncem, bo bili dpt-?eni sedeli: Pri fronti in sprednji etraži 47 oseb, k. so imele častniški, in 359, ki so imele podčastniški čin, 9 postrežnic, 2 duhovnika io št.rie trgovci, ki si bili priseljen: vojni. V Cifu cziroma v Šaiigaju je bilo odpuščenih 29* raznih oseb in ta častni--ieea in poičastn šsega č ca n postrežnice. Ob fronti v Mandžuriji. SIPINGAJ 27. (Petmgr. brz. agentura.) Naše patrulje so se približale mestu Can-t esu. Neki naš dobrovoljec, ki je prišel v mesto, je zve Je , da imajo Japonci zasedeno to mesto po dveh batalijonih pehote in dveh tskadronib. Pred fronta naše armade se je opazilo četo Hungusov pod vodstvom japonskih častnikov in podčastnikov, ki so bili v »jtcriščih. Ruska mobilizacija. PETROGRAD 27. Zaukazana je mobi-zacija osem \ ztoČao-aibirskib pehotnih gorskih baterij, dveh baterij na konju ter enega gor-kega topn.šKega parka za deset gorskih materij. Isto tako bodo mobil zirani kavkažki polki kozakov. Dogodki v Rusiji. PKTROGRAD 27. V Jalti so nastali nemiri. Prodajalnice ob mor,u in bazaiji §o bili oplenjen:. JALTA 27 (Petr. brz. egent.) Skoraj vb: magazini in prodajalnice žganja ter poli-jeki urad bo bili razdejani. Nekaj prodajal -ni • je bilo zažgsnib. Od danes zjutraj je rszp loženje v meetu zelo vznemirjeno. Pri-"akuie se prihod vojakov. Poštni urad ščitijo vojaki. Mestni svet je sklican v izven-reino sejo. SEBASTOPOL 27. (Petrogr. brzojavna agentura.) Prebivalstvo je radi nemirov v -'alti vzburjeno. Iz severa prihajajoči potniki, namenjeni v Jalto, so svoje potovanje presit'!?. Pol.'cjski načelnik v Jalti je bil ranjen Vojne ladije z mornarji in tri stotnije vojakov se odpošljejo v Jalto. ASABAD (Zakespijska pokrajina) 27. »Petrogr. brz. agentura«. Iz Končana bo brzojavki, da Be je tam: šoje prebivelstvo .-puntalo. Ruski prebivalci sa ubežali. BIELOSTOK 27. (Petrogr. brz. agen tura. i Tovarne bo pričele zopet delati. Mesto kaže svoje navadno lice. PODLISTEK. i« Atentat na policijskega šefa v Varšavi. VARŠAVA 27. (Petr. brz. agentura.) Sinoči ob 8. in pol uri zvečer je bila v ulici Novi Sviat vržena pod kočijo policijskega šefa Nolkena bomba. Nolken je bil ranjen. VARŠAVA 27. (Petr. brz. agentura.) 0 atentatu z bombo se poroča nadalje : Si noči ob 8. in Četrt uri je eksplodirala v dvorišču pražke policijske uprave bomba, vsled česar je bilo ranjenih o oseb, med temi dve smrtno. Pol cijski šef se je takoj podal v kcčiji na mesto nesreče. Nedaleč od vi-seljs sega mosta, je bila vi žena proti njemu bomba. Nolken je bil na obrazu, na desni roki in negi težko ranjen. Storilce je ubažal. VARŠAVA 27. (Petrogr. brz. agenture.) Atentat na policijsko pestajo Ee je, kakor ee zdi, i«viš:l v svrho, da bi se policijskega mojstra prisililo, da se poda na policijsko postajo. Oseba, ki je izvršila atentat na policijskega mojstra, je bila na brž sama na begu ranjena. VARŠAVA 27. (Petr. brz. agentura.) Atentat z bombo v predmestju Praga je provzroČil 18-letni ključavničar Štefan Okrieja, doma iz okraja Novo-Minsk. Dementi. PETROGRAD 27. Kakor poroča varšavski dopisnik >Petrograjske brz. agenture«, ki je o stvari osebno na licu mssta poizvedoval, je vest, da je varšavska policija v Povonsku v nekem obzidanem grobu povon-skega pokopališča našla 80 bomb, nere- 1 snična. Brzojavne vesti. Štrajk t Oejekn. 03JEK 27. (Ogr. brz. biro.) Vsi zidarji, tesarji in kamnoseki, s > danes zjutraj ustavili delo, petem ko je stopil v veljavo delavni red, ki bo ga izdale oblastnije. Delavci bo imeli do sedaj posvetovanja, razdeljeni v posamezne stroke. Predsedstvo zbornice pri cesarja. BUDIMPEŠTA 27. »O^r-ki brz. biro« poroča : Gtau je danes vaprejel predsedni-štvo poslanske »bornce. Predsednik Justn je v svojem nagovoru izrazil udanost pred-sedništva. Cesar je v svojem odgovoru izrazil naao, da bo predsedništvo v svojem delokrogu poatopa'o pravilno. Cesar se je potem razgovarjal s posameznimi Členi. Tajni konzistorij papežev. RIM 27. (Agenzia Štefani.) Papež je imel danes predpoludne tajni konzistorij. V svojem nagovoru se je papež dotaknil več vprašanj glede notranjih cerkven h stvari. Učiteljsko vprašanje na Goriškem. Iz učiteljskih krogov goriških emo prejeli naslednje vrste, ki naj jih blagovole vpo-itevati dotični faktorji, da ne pride v resnici do katastrefe, ki 83 jo dopisnik bjji in s tem opominja nanjo slovenske deželne poslance. Dopis se glasi : Goriško učiteljstvo je radi zategovanja rešitve učiteljskega vprašanja strašansko razburjeno in daja svojemu razburjenju duška v različnih listih, v prav ostrih člankih, na katere se pa naši poslanci, pa naj si bodo tako-imenovane klerikalne aii liberalne stranke, prav nič ne ozirajo, da-si bo nanje naslovljeni. Ni ga človeka z zdravo pametjo, ki bi se drznil trditi, da zamore dandanes ljudski učitelj na Goriškem, ko bo vsakdanja najpotrebnejša živila drtžja od dne do dne, izha jati ob svoji skromni plači, postbno še, ako ima družino ! Naši poslanci hrepecć le po popularnost', da bi si še v pr hod nje ohranili mandate, in v ta namen žrtvujejo brez pomisleka napredek ljudstva. Dckaz temu je zakonski nacrt o urejenju učiteljskih plač, ki ga je VBprejel enoglasno deželni zbor leta 1902. Ta načrt je bil tako skrpucan, da se ni mcgel niti predložiti cesarju v potrjenje. Ali naši poslanci obeh naroJnosti, namesto da bi se bili zopet zbrali io vsprejeli načrt, spremenjen po vladnih opazkah, kakor se je to zgodilo v druzih deželah, pustili bo vso stvar dve leti v aktih, mej tem ko so plače deželnih uradnikov povišali nemudoma in brez obotavljanja in iim dovoljujejo vsakoletne, primeroma jako visoke remuneracije. Le za učitelja-trpina ni sredstev ! Za vsako drugo Btvar ima deželni zbor na razpolago vsako, naj si ša tako visoko svoto! Še-le črez dve leti je prišlo učiteljsko vprašanje zopet na dnevni red v deželnem zboru, ki je v svoji seji dne 10. novembra 1904. enoglasno vsprejel pripravljeni načrt dotičnega zakona, a sedaj s takim določilom glede pokritja, da se zopet ne bo mogel predložiti v potrjenje. Poiledica vsega postopanja deželnega zbora glede uravnave učiteljskih plač je ta, da primanjkuje dan na dan učiteljskih moči. In ako pojde v tej smeri naprej, bo Goriška v doglednem času brez učiteljev ! Kajti leto na leto se prijavlja manj kandidat3v, potreba učiteljev je pa zmerom veča, ker mnogo se jih Beli v druge dežele, nekaj jih pomira, a drugi odhajajo v pokoj. Največo zgubo imamo pa Slovenci goriški v narodnem oziru, ker v bližini Gorice ni učiteljev. Mestno starešinstvo pa ima vzlic vsemu slabemu stanja občinskih financ, zadostno Bredstev, da ustanovlja otroške vrtce in šole, v katerih se okoličanski slovenski otroci poitalijančujejo. Tako je bil v zadnji seji mestnega sveta stavljen predlog, naj občina v bližini novega kolodvora ustanovi novo ljudsko šolo, da Bi je bližnja oddaljena le kakih deset miDUt. (Ali ste Suli, gospoda tržažki mestni mogotci, ki vedno jašete tistega konja 4 kilometrov. Če gre za ustanovitev italijanske šole, ni ni-kakih kilometrov vmes. Op. ured.) To se tudi zgodi, in v tej novi šoli se bodo slovenski otroci raznarodevali, ker v bližnjem Solkanu primanjkuje učiteljskih močij. Sapienti Bat! Slovenski deželni poslanci obeh Btrank : pazite dobro, kaj delat9 ! Pride čas, ko se boste — če st9 res slovenski rodoljubi — kesali, da »te se bili postavili na sedanje, uČiteljstvu toliko neprijazno stilišče! Prokletstvo. &fodovinflki roman Avgruat* ftenoe. — Nadaljeval in dovršil I. K. Tomlć. Prerel M. O—fi. — Praviš to, ali tako tužoo, kakor da praviš: Ne usahne ta reka krvi! Da-li sem srečna poleg tibe ? Raje bi bila daleč od tebe. Za kratke hipe prihajaš, hitro odhajaš, neprijazna mi sreča mi daja le redkokedaj gledati tvoj obraz, kakor mrvico vedrega neba, ki jo hitro pokrivajo oblaki. — Ti bi bila raje daleč od mene ? — Da. Za kratek hip občutim poleg tebe toliko sreče in morem oceniti, kako srečna bi bila skupna nama večnost, da bi te vsaki hip videla brez kraja, čula, ljubila ; a ko odhajaj, koliko pogrešam te srsče, ker ničem b teboj. — Ali nisem vedno poleg tebe, ti poleg mene, če tudi naju ločujejo reke in gore ? — Si, ali to je samo Blika. sanje ; ali, ko tako gledam tvoje oči, čujem tvoja usta, ko držim med rokama tvojo milo glavo, tedaj si moj, v resnici. To je prava artči. Deklir-a je prijela z obema rokama mladeniča glavo, povzdignila oči k njemu in mu gledala dolgo, dolgo v zenici, dokler se niso dotaknile nj ju ustnice. — Vidiš, je nadaljevala, spusti vsa glavo na njegova prsa, moja neumna glava misli cesto sem in tja. Jaz vprašujem : čemu vojna, Čemu se ljudje koljejo ? Sem li jaz kriva, da se ne morejo pogoditi radi krone 2 Naj ee tepejo za-se. Zakaj naj mi plačujemo njihovi krvavi epor z ljubeznijo sve jega srca ? Kaj smo jim mi dolini ? Naj si le nosijo svoje kraljevsko žezlo, meni velja moja ljubeaen več, nego zlata krona. — Duša I To je poklic junaka. Ti n« umeješ tega. — Ti ne umeješ, dragi, kakov« muka je to za-me. Ti greš po svetu, motaš se v krvavi borbi, veseliš se kraj elate čaše, pregaziš gore, prebrodiš morje v junaškem krogu, hitro se premečejo misli v tvoji živi gUvi. Ah, ti ne veš, kaj je hrepenenje, muka dekliške duše. Jaz pa, žalostna, sedim tu, štejem dni, ure, trenotke, in vsaki hip nosi moje misli k tebi, vsaki hip mi zadrhte va srce, ker ta v vsakem hipa more najti smrt na krvavem bojišču. Vprašujem se, koliko je poti od mene do tebe, prosim Boga, da mi te prikaže v sanjah. Razmišljam, kako bi bilo lepo, ako ne bi bilo ne zlate krone, ne železnih mečev, ako bi se vsi ljudje ljubili kakor se midva. Pa zopet želim, da bi bila sama, a okolu naju velike planine, da ne bi me gel ni kdo k nama, samo, da bi se gledala, videla, čula. Blažena sem, sanjam. Ali, ko se spominjam, da je vse to samo domišljavanje, da tebe ni tu, tedaj jočem, mislim, da mi sDlze zaduše srce. Bedna sirota sem ti. Bedna, kakor tista jelka, ki sama stoji vrhu kamenja na burji, na gromu in streli. — Aogelija, duša, ravnokar smo zmagali sijajno, a ta zmaga nas je približala k miru! Rusko-japonska vojna. Trst, 27. marca 1905. Položaj v vztočni Aziji. (Dopis iz st rokovnjaškega peresa). Po bitki pri Mukdenu, o katere izida so se, kakor smo že omenjali, ratširjale fantastične in od obeh strani tudi konfuzne vesti o bogatem plenu na materijalu, zajetih itd., je eno smatrati kakor gotovo, in to je : rusko umikanje se je vršilo vojevaje od pozicije do pozicije, pa ne podobno begu. Vršilo se je v splošni smeri po železnici in cesti-Mukden—Harbin. Japonsko zasledovanje je pustilo o tem za seboj v 14 dneh progo Mukden—Mačentai, to je, daljave kakih 100 km, torej 7 km na dan. Dc znamenitih bojnih dogodkov po izpraznenju prve bojne fronte od strani ruske armade je prišlo še le v črti Siahotai—Paho—Sikiapu, potem na drugi ruski poziciji Sankiantse—reka Ilu, dalje znamenit spopad južno od Tjelina na reki Fanho, kjer je bil glasom poročila Ku-ropatkinovega dne 14. marca odbit napad Japoncev, tako, da je več t'soč Japoncev obležalo mrtvih pred rusko fronto. Ali nekako 17. t. m. ao Rusi zapustili Fanho in predel Tjelina. Dne 23. t. m. so vzele japonske sprednje čete tudi Fohangpu. Japonci sami priznavajo, da so, dospevši eemkaj, zaustavili svoje zasledovanje. Ruski glavni tabor je bil, kakor se zdi, dne 23. marca v Sipinkai. Umikanje Linevičevo napravlja utis umi-kovalnega boja korak za korakom. Tako utegne postopati tudi nadalje notri v črto Sianpatsiatsi—Čantšun—Kirin—črta ob reki Sungari, do poti, ki vodi iz doline Sungari do Sašunga. V tej črti utegne priti ao velikega spopada in največega odpora Rusov. V preprečenje japonskega napredovanja od ustja reke Tumen preko Kejgan—Omoso, in potem istotako od ustja iste reke po cesti Mitsin v Ninguta (200 km), bi trebalo na obeh imenovanih črtah potisniti naprej kolikor le možno primernih ruskih čet. Po mojem umovanju sedanjega strateg enega položenja ru-Bke armade z ozirom na trdnjavo Vladivo-stok bi trebalo v gornji namen zastaviti z odporom že na dozdevnih mestih japonskega — Ali še ni miru. Stric Pavel nos vojno, t:> vem. Ne varaj me, iz tvojega očesa ne seva mir. — Bilo je že, da bi ee pogajal', ali prokleta roka je usmrtila Jelisavo, posegnila tudi po Mariji, ki sem jo rešil. A svet kleveče, da smo jo ubili mi. V krvi Jelisavini se je utopil mir. Meč mera odločiti. Toda mi smo^ hvala B^gu, močneji. — Povej mi, za božjo voljo, kam naj jaz reva ? Jaz nisem vojak, ženska sem. Ljubim rojstno zemljo kakor ti, ali ne dvigam meča in ne delam nikomur hudega. In vendar. Zloba je sredi burje poeegnila tudi po meni. — Vem, duša, vse sem doznal, ali tedaj ae ne boj. — Vi, moji sorodniki, moji mili, ubijate vojevaje svet, jaz pa stojim tu kakor golobica na veji, za katero se je plazila kača. In da ni bilo tega starčka, in da ni bilo tebe, tovariš moj, huda bi se bila gedila z menoj. Ob, da sem tvoja, vedno poleg tebe, ' ali bi trebalo, da sem v strahu ? (Pride še.) iskrcavanja v crti ralivov Posjet, Gaskevič, 8ivuč :n Kengšeog. Gori imenovani velevažni up-dai poti, posebno po poti ustje rek« Tu men— Mitsin— Ningita, bodo igrali v krat kem času jako veliko strategično uloge. Zadaje imenovana je najkrajša pot, ki jo utegcejo Japonci uporabiti za pretrganje zveze V!adivostoka na eni Btrani s Harbi« do is, a na drugI z rusko, v Harbin umikajočo se armado. To pretrganje zveze bi bilo smatrati kakor doseženo Se v momentu zav zetja mesta Ningita po sovražniku. Z zavzetjem tega strategično eminen tno važnega mesta ne bi armadi Linevič preostajalo dru z e g a, nego da z brzimi marši dospe v Harbin. Zato bi moralo ru^ko vojskovedstvo na obeh imenovanih najkrajš h upadnih potih od uetd naslovom : »Ruska narodna duša« prinaša »Ag.amtr Tagblatt« pod š fro F. S. j ar o zsn miv članek, v katerem slika narodno in s dušo rusko s psihologiskega stališča poeebmm ozirom na prestreljaje in katastrofe, ki jih beleži zgodovina »Rusije«. Člankar izvaja, kako nas uči ruska zgodovina, da je terorirem s svojimi Čini maščevanja vsikd «r zgrešil svoj namen in je vsikdar izzval le represivne cdredbe, pod katerimi so trpeli le tisti sloji naroda, ki žele mirnega razvoja. Avktor rzvaja, kako milo in blago je ravno vlmdan e sedanjega carja, a grozno umorstvo na velikem knezu Sergiju priča vnovič, da pred f natičnimi morilci ni nobenega varstva. V svojem velikodušju je hotel car Nikolaj II. zagotoviti mir vsemu svetu, a sedaj je primrran vodit eno najbolj krvavih vojn proti zvitemu in odločnemu sovražniku. A ravno v takem usodepclnem času, ko bi trebalo Rusiji zbrati vse moči, da častno do-vrš t) vojno, so se dale mase zavesti, ne -hujesane od vnanjih sovražnikov. Toda kdor m s'.i — tako zaključuje avktor — da je možno Rusijo preosoovali po rapadni šabloni, ta prezira eeetavo Rusije. Ali ljubezen je temeljna moč ic vir ruske narodne duše. Ravno silni udarci, ki jih trpi ru4ci narod cd zunaj, in hu ;e krize in katastrofe, ki pretresajo Rusijo na znetraj, nas ne smejo cmajati v ver, da je narod, ki je sposoben premagovati egoizem boli, nego kateri koli kulturni narod do sedaj, poklican na velikansko kulturno delo, ki si je sedaj ne moremo še predstavljati. T-mu narodu je pridržano, da reši socijalne probleme, ki jih evropski oaebni kultus ni mogel rešiti. Avto-kracijo v F tis ji je možno «matrati kakor vzgojevalno sredstvo za premaganje evropskega individualizma. Ve'ika kneginja, ki sedi pri isti mizi i morilcem, jokajoča, a vendar raeumeča se žnj:m : to je znamenje, da ruski narod i zvojuje kedaj veliko mirovno zmago. Ponemčevalnice z vladno podporo. »Učiteljski Tovariš« piše: čunskega odseka je proteet>oval alaaec Malfatti proti postavki 102.800 kron. — Vsega skupaj potroša dr žava za nemške šole v italijanskem južnem Tirolskem 172 672 kron. Mnogo večji stroški v germanizacijske svrhe v Primorju. Tukaj vzdržuje dtžava za 19.454 Nemcev tri gimnazije in dve realki s skupnim stroškom 489 028 kron. (Hrvatje in Italijani imajo vsak samo po eno gimnazijo.) V Trstu vzdržuje država nemško meščansko šolo s stroškom 181.460 kron, v Pulju in v Opatiji (ta poslednja figurira kakor del puljske šole) s stroškom 44.743 kron, potem pripravljal-nico s 17.590 kron, podpore 6.100 kron, povšpeševanje nemškega šolstva 8.520 kron. Skupno stane torej germanizacija davkoplačevalce 749.341 kron. V germanizacijske svrhe v ljudskih šolah nadalje trošsjo v Dalmaciji 13 146 kron, v Galiciji 17.544 kron. Razun tega ledajejo za germanizacijske srednje šole v čeških mestih Moravske 249 881 kron, v Galiciji 206 136 kron, tukaj se niti ne omenja Bukovine in Kranjske, kjer morajo Nenemci pohajati dvojezičoe srednje šole. Ako vse te navedene številke seštejemo, potem je raz vidno, da znaša proračun sa leto 1905. v germanizacijske svrhe 1,408.710 kron. Te številke naj bi si nenemški poslanci malo bolje ogledali. Najnujnejše potrebe nenemških narodov odklanjajo iz czra na slabe finančne razmere, tukaj pa skoro poldrugi milijon kron porabljajo v svrhe, katerih povšpeševanje je v dijametralne m nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni. zavzemal čaBtno meato in kjer je novodošlega delegata pozdravil generalni vikar apDBtolske delegacije. Novi apostolski del« gat je v svojem nagovoru izraz i svoje veselje tudi na tem, da je navzoč zastopnik francozkega poslaništva. To notico je »Tempa« priobčil pod naslovom: »Francozki protektorat na Jutro vem c ter je hotel s tem označiti, da se vkljub razmerju med Vatikanom in Francijo ni ničesar spremenilo glede francozkega protektorata na Jutrovem. — Proglas vojvode Orleanskega. Iz Pariza javljajo, da je vojvoda Orleanski izdal proglas, v katerem duje odpor proti republiki in proti vani ločitvi cerkve od države. napove-namera- Zado- V seji prora-italijanski po-»Pospeševanje Drobne politične Testi. — Italijanska ministerska kriza. Rimski li*t »Italie« piše, da je Fortis prejel od kralja nalog, naj sestavi novo ministerBtvo. L'st pridodaje, da «e mora smatrati sestavo kabineta kakor zagotovljeno ter da se sestava novega ministarstva objavi že danes, oziroma jutri. — Nemška cesarica in njena sina, princa Friderik Eitel in Oskar, so na jahti »Hohenzcllern« dospeli v nedeljo po-poludne v Mfs;no. Ker potuje cesarica ineognito, ni bilo nikakega cfioijelnega vspre jema. — Sklicanje češkega deželnega zbora. Iz Prage javljajo, da se vrše na Dunaju med voditelji nemških in čeških državnih poslancev Češke pogajanja glede sklicanja češkega deželnega zbora, ki pa nisi imela do sedaj nikakega vspeha. — Členom češkega deželnega odbora ni nič znano o terminu sklicanja, vendar se zamore trditi z gotovostjo, da se deželni zbor ne skličs pred drugo polovico meseca maja. — Potovanje angležkega kralja. Iz Londona javljajo, da je določeno, da pojde kralj Edvard koncem aprila v Kodanj. — Avstro-Ogrska in Abe-s i n i j a. Rimska »Agenzia Štefani« poroča iz Adie-Abebe, da je avstro-ogrska spccijalna komisija po degovoru glede trgovinske pogodbe z abesinsko vlado odpotovala v Dži-buti. Kakor se zagotovlja, ta pogodba v obče ni različna od drugih pogodeb, ki so sklenjene s negušem. — Franeozki protektorat na Jutrovem. Iz Carigrada so sporočili pariškemu listu »Tempe«, da je novo-došli apostolski delegat mons. Pacoi-Porcelli najprej obiskal francozkega poslanika Con-etanta. Isti se je dal zastopati po tajnika Domače vesti. »Glasbena Matica« v Trsta ščenje na s jajno vspelih koncertih in sosebno pa še na bratsko ganljivem slovesu od milih gostov, je vseobSe med tržaškimi Slovenc . Izrazi tega zadoščenja so odmevali danes po vseh naš h krogih. Vse je pod silnim utiBom krasnih dogodkov teh dveh dnevov, in danes ao se ni v naših družbah govorilo o ničemur drugem nego o prihodu slavne »Glasbene Matice«, o dostojanstvenem nastopanju milih gostov, o triumfih njihove umetnosti in o načinu, kakor so tržažki Slovani dajali izraza čutom hvaležnosti in bratske ljubavi do njih, ki so nažo glasbeno umetnost dovedli do tolikega triumfa, da se pred njihovo umetnostjo spoštovanjem in občudovanjem klanja ves naš tržaški svet, slovanski in ne3lovan-eki ! Tudi neslovanski ! To nam dokazujejo navdušene oeene v nekaterih italijanskih in nemških listih, a mi doznajemo po dobro ob\e5čenib oeebab, da eo Italijani v privatnih družbah govorili naravno3t z občudovanjem o umetnosti zbora »Glasbene Matiee« in da *o se naravnost divili mojstru Hubadu, kako je on absoluten vladar svojemu zboru in ga ima kakor z neko čarobno silo popolnoma v svoji oblast . Tako ao se razgovarjali včeraj v italijanskih krogihr a tako pripoznanje od take strani je pač — najviše pripoznanje, in lahko rečemo : mojster Hubad je vreden svojih pevcev in pevk, a ti poslednji »o vredni svojega mojstra. Posebnim zadoščenjem beležimo tudi, da so naši okoliČanski pevci hiteli na kolodvore na Opčini, na Prošeku, v Nabrekni, a v Barkovljah se je velika množca, z vrlimi »Adrijaši« na čelu zbrala ob železniški progi, da pozdravi mimovozeče se slavitelje in nositelje slovenske umetnosti. Mi menimo, da mora biti tudi prvakom slovenske glasbene umetnosti v prestolnici naroda slovenskega v največe zadoščenje, ker so videli, koliko voj-ščakov ima na tej točfci slovenske periferije tista vojska, o kateri je govoril spoštovani predsednik »Glasbene Matice«, gospod profesor Štritof, tista vojska, ki hoče premagati sovražnika z mirnim delom — na kulturnem polju. Da, in boe signo vinces: a delom na gospodarski povzdigi naroda in na polju kulturnem je nsša bodoča zmaga, naša rešitev, fundament naše srečneje bodočnosti. Ta vera ae je še posebno utrdila med mestnimi in okoliČanskimi Slovenci tržaškimi po triumfu, ki ga je slavila »Glasbena Matica« v našem mestu. Bolj nego kedaj je te dni v narodu oživela vera, koliko zmoremo mi iz Bebe z resnim stremljenjem^ in da imamo bodočnoBt pred seboj, ako — le hočemo. Ta vera je neprecenljiv dar, ki so ga nam prinesli bratje iz slovenske metropole in mi ne nahajamo izrazov, s katerimi bi jim na primeren in zaslužen način izrekli svojo zahvalo, to, kar eutijo naša siea. Hvala vam, mili bratje, da ste nam prinesli tolike tolažbe, tolike vspodbuie. Pridružujemo se v polnem soglasja z veemi tržaškimi Slovani vskliku dra. Gregorina: Na svidenje ! in * * Današnji »Osservatore Trieatino« Sole« prinašata jako laskave kritike o koncertih »Glasbene Matice«. »Triester Zeitung« pa obeča, da prinese o drugem koncerta obširneje poročilo. Kritike omenjenih listov seveda posnamemo v eni prihodnjih številk. Kakor smo obljubili prinesemo jutri daljšo kritiko našega muzikalnega poročevalca. Nemški šovinizem v ob*inskem>vetn mariborskem. Kakor znano hrČe občinski svet izdati nova določila za prirejanje izveše-oih nadpisov na prodajalnioah. Ali nikakor ne more priti do sklepanja. A da ta določila r«e niso uzorno prirejena, in da niso prikrc- pcslaništva tudi v etolniei ev. Duha, kjer jo jena na korist trgovini in obrti, za to govori dejstvo, da so v zadnji seji občinskega sveta morali prečrtati dopis obrtnega in trgovskega gremija, kateri dopis se odločno upira obdačenju izvešenih nadpisov in zaščitnih strešic. — Na korist obrti in trgovini niso torej prirejena ta nova doloSila, pač pa imajo služiti — nemški polit ki v občinskem svetu. Rečena določila dovoljujejo namreč le izveeene nadpise v nemškem jeziku ! Ne glede na to, da je to določilo direktno na škodo trgovcem in obrtnikom, ki so neodvisni od slovenskih odjemalcev, pi-menja to določilo tudi kršenje § XIX. državnih temeljnih zakonov. »Sii Isteierische Fresse« ima terej povsem prav, ko odločno protestira proti temu v imenu slovenskega prebivalstva v Mariboru — ki šteje glasom zadnjega ljudskega štetja nad 4000 duš — in poživlja mt-riborske Slovence, naj se tudi oni uprejo s protestnimi ulogami. — Kakor /.9 uvodo-voma cm?njeno, ni niti v zpdnji oeji obč. zastopa moglo priti do nikakega sklepa. Za nedeljski koncert »Kola« se nase občinstvo že sedaj zelo zanima. L pati je, da bo prihodnjo nedeljo sopet enkrat ta naša dvorana prenapolnjena. Kolaši ao predrzni — pravijo nekateri — ker si upajo nastopiti neposredno po koncertu »Glasbene Matioe« in po onem slavnega Ondrička ! Mi, ki po znamo stvar bolj na tanko, lahko povemo tem »nekaterim«, da je »Kolo« najelo dvorano in godbo, še predno se je kaj vedelo o koncertih obojih slavnih umetnikov. Povemo tudi, da je »Kolo«, ko se mu je dobrohotno naBvetovalo, naj preloži svoj koncert, imelo že nad 200 kron stroškov, a najglavneje je, da bs vojaške godbe ne dobi, kadar bi se hotelo, ker je vedno oddana že v meseca naprej. Sploh pa je bilo »Kolo« predrzno tudi, ko je leta 1898. priredilo svoj veliki nepo zabni koncert v Trstu, v »Politeaaia Rossetti«, in ko je za razvitje zastave igralo vae svoje imetje — in še mnogo več ! Kakor se vidi, je bilo odloženje nemožno, tudi če ne uvažujemo okolnosti, da se preloženi koncerti skoro nikdar ne posrečijo. Ker je »Kolo« ostalo pri svojem prvotnem sklepu, česar mu ne more ni kdo zameriti, je naša dolžnost, da vsi delujemo za one, ki bs ob vsaki priliki trudijo za našu narodno stvar. Za veliki koncert Ondriček raste povpraševanje z vsakim dnem. Tekom vče rajšnjega dae ee je razprodalo naravnost nepričakovano število sedežev v pritličju in na galeriji. Javili smo že, da s~> vae leže razprodane, tako tudi lepo število sedežev na galeriji in v pritličju. Naj se vsak pobrine, da si pravočasno preskrbi sedež in vstopnico, dokler jih je še kaj na razpolago. Sedeži in vstopnice se dobivajo pri vratarju »Narodnega doma« vsaki dan od 9.—12. ure predp. in od 3.—6. pop. Avtomobili — nevarnost na naših cestah. Iz Materije nam pišejo dne 25. t. m.: Danes predpoludne odpel'al se je od tu v Podgrud odgnanec Josip Sergovič, namenjen v Veprinac z na pol pokrito kočijo z jednim konjem, katerega je vodil vešči lastnik Anton Vovk iz Markovšfine. Ko je dospel proti GradiŠkemu klancu, pridrdral je čez hrib motor s tremi potniki, ki ga ni bilo popred videti pred seboj. V trenotku se je srečal motor s kočijo Antona Vovka, nakar se je konj, sicer povsem krotka žival, tako Bplaštl, da je pretrgal šrangi in zlomil oje ter je voz, s SergoviČem in Vovkcm vred, prevrnil črez podporni zid ter potegail seboj v propad, tako, da se je Vouk na životu težko poškodoval, a Sargovid na "prsih in na glavi ranil tižko nevarno, da se bo moral gotovo več časa zdraviti v bolnišnici. Ko je bila koč ja Vovkova povsem razbita in on sam telesno hudo poškodovan, ni bilo možno nadaljevati vožnje. Zato pa spremljevalcu Josipu Babuder ni preostajalo drusega, nego da je v bližnji vasi Gradišče najel drueega voznika Janeza Šturm (Tumca), da se je odgnanec spravil na bližnjo odgonsko postajo v Podgradu. Vsled te nezgode so se odgonski stroški za voz podvojili. Kljubu temu, da je spremljevalec Babuder z i a men je dajal motoru, oziroma italijanskim gospodom, ki so bili na motoru, so gospoda, videči nesrečo, nameravali odku-riti jo. No, na ponovno upitje spremljevalca pa so vendar ustavili motor, stopili z istega, pogledali v propad na ranjenca in potem hipoma stopili na motor, ter odrdrali z vso naglico naprej proti TrBtu. Odgonski spremljevalec Babuder je vso stvar prijavil c. kr. žandarmerijBki pestaji v Pcdgrsdu, ki je neki odgovorila, da preišče ricgrdek in da morda braojavi v Tret. Ni dolgo česa temu, kar ae je v vasi Materija dcg dil jednak slučaj ob srečanju met .»rskega voea. Tedaj se je par upreženib Konj splašilo in sta dva možka padla z voz«. No, tedaj se nista, na srečo, nič poško« dž je šel in Bi pri ecem teh kotlov napolnil steklenico špi r ta, a potem jo je hotel nesti na varno, da bi jo zjutraj lahko odnesel s postaje. Imel je (a pri sebi tudi ono kterno, ki jo imajo vsi prem kači v svrho, da c isto dajajo signale. Ko je take šel se steklenico špirita v žepu in z laterno v rok: preko neštevilnih železniških tirov, se je na enem teh izpodtaknil in pal. O padcu se mu je pa razbila stekle n ca v žepu in špirit se mu je razlil po no (rab, a eb en°m se mu je razbila tudi laterna n ob plamenu iste se je špirit vnel. M*>i je mel bkratu obe nogi v plamenu. Da istega p jasi se je začel valjati po tleh in ob enem vpiti. Njegovo vpitje so slišali njegovi tovariš , a niso vedeli odkodi prihaja. Vodja -'ro;e, katerega s? ostali premikači spremljali, je pa vendar zagledal plamen ter je premi-kače na to opozoril. Le:eli bo vsi tja ter tak j pogasili plamen, ki ja bil pa že ne-srečnemu m- žu popolnoma sežgal obe nogi do stegen. Poklicali bo takoj zdravnika be z iravnišs* postaje, ai je dal nesrečneža nemudoma odnesti v bolnišnico, kjer je pa v groza; h boleč nab umrl včeraj popolndne ob 3 uri. Pojnik je zapustil ženo in komaj 4 mc-eečnfga otroka. Porotno sodišče. V.'eraj je začelo prvo letošnje zasedanje p r.tcega sjdišča. Vršila ee je kazenska raspav* proti 27 letnemu težaku Viktorju Caliigar a, doma iz Trata, in 2«! letnemu težaku Hektoru Giraldi, doma iz Kopra, in «i^er radi zločina rops. Predsedoval je razprav: predsednik deželnega eolišča dvorni ■vetoik vit. Urbancich : votan*a sta bila Bodna sve*, t. drig in Crusiz. Državno pravdništvo je zauopal namestnik Clarici, a branil je tožence kazenski branitelj dr. (rasparini. < ilhgans in G raldi sta bila tožena, da •ta dne 10. n dne 12. januvarja t. L, zvečer, malo pred 7. uro, prvikrat v ulici della Mudi vecch.a a drugikrat v ulici Crosada, ntpad a K milijo Kamenjano, stanujočo v ulici Punta del Forno. O prvem napadu da je ž nj mi še neki tretji človek, in te<2aj so napadalci vzeli napadeni ženski iz žepa krone in 50 stotink. O drugem napadu pa da »ta bila Calligare in Girald: sama, < • sta jej preiskala žepe, ki «o pa bili prazni a Ker je ženska vp la na pomoč, sta jo na f ada ca vrgla na tla in jo bila c nogami. Calligaris je bil aretoven dne 13., a Giraldi dne 14. januvarja. Na včerajšnji razpravi sta oba toženca trdovratno tajila, da bi sploh kaj vedela o dogodku, z dne 10. januvarja. Glede dogodka z dne 12. januvarja je Calligaris priznal, da le slučajno videl, kako sta se prepirala en možki in ena ženska, ne da bi on Bplch niti vedel zakaj. A Giraldi je priznal, da je dne 12. janutarja dal kl(futo neki ženski, ki ga je pa potem udarila b ključem po lici, a ker je bil oni večer pijan, sa ne spominja iz kakega vzroka da je bilo prišlo do istega pretepa. SodišSe je na to zaslišalo napadeno Emilijo Kamenjarin in več drugih prič. Te priče bo pa povedale dovtlj, da eo be mogli porotniki prepričati, da Bta toženca res kriva. I a za taka so ju tudi proglasili se svojim pravorekom na podlagi katerega je sodišče obsodil^ Calligarisa na 5, a G raldija na 3 leta težke ječe poostrene b postom vsak tretji mesec. Umetnost. Pevsko društvo »Kolo« v Trsta, vabi na koncert ki ga priredi v nedeljo, dne 2. aprila 1905., v glediščni dvorani »Narodnega doma«. V s po red: 1. Parma: »Skoz vaB«, iz op. »Legijonarji«, koračnica, godba. 2. Ig. Hladnik: »Hrepenje p> pomladi«, ženski dvospev s spremljevanjem orkestra, 3. He-rold : Overtura k operi »Zampa«, godba. 4. N. Slavjanskv: »Bslgarskija pjesni«, mešan zbor. 5. Smetana: Fantazja iz opere »Prodana nevesta«, godba. 6. P. Križkovskv : »Vtopljenka«, moški zbor. 7. R:\ha: »Kitica slovanskih napevov«, godba. 8. Josip Pavčič: »Njega ni«, mešan zbor. 9. Bzat: Fantazija iz opere »Cjrmenc, godba. 10. Ant. Foer-ster: Venec iz opere »Gorenjski slavček«, velik mešan zbor z orkestrom. 11. Tučik: »Vhod Gladijatorjev«, koračnica, godb'. Petje bo vodil diuštveni pevovodja g. Ant. Gerb.c. Na koncertu bo sviral c. in kr. orkester pcšpolka št. 97. Oidati je 8 1 ž po 8 kron ena (brez vstopnine). Sedeži v pritličju z vstopnino vred oi I. do III. vrsta K 3.— ; od IV. do Vili. vrste K 2 20 ; od IX. do XV. vrate K 1.80. — Sedtži na galeriji z vstopnino K 1.60; stojišča v pritličju K 1.— ; za vojake do narednika K —.60. Stojiiča na galeriji K —.60. Blagajna se odpre ob 6jj ia pol uri. Začetek ob 7. in pol uri zvečer. Ker ima naše društvo velikih stroškov in le pičle dohodke, upa podpisani, da bo slavno slovansko občinstvo uvaževalo to okol nost, ter se vdeleži prvega koncerta »Kola« v »Narodnem domu« v velikem številu. ODBOR. Veliki koncert Ondriček (v soboto 1. aprila 1905). Bili smo se že izrazili, da podjetništvo, »Narodnega doma« kani pridobiti za koncert OndriČek neko izbirno pevsko silo, v želji, da se na tem koncertu nudi občinstva v vsakem genre-u vsega, kar sploh more nuditi sličtn koncert. Prizadevanju je sledilo tudi dejstvo. Na bodočem koncertu se predstavi prvikrat sploh v mestu tržašsem ruska pevka Marija Erietofo rovna G rubi šič iz Odese. Ista bo pevala Dvcfa-kove c ganske pesmi in Cajkovskega arijo iz »P que dame«. Podrobneje bo eledilo. Nastopno priobčimo obetani čianek o koncertni ektadbi. Ogn nič-li se bomo samo na bitnosti, iztaknili bomo najelementarne;e črte, ki nam podajo jasno sliko o tehniki in naravi koncertne skladba, ter b tem elabčali mnogim r&zumevanje velikih del, ki se bodo izvajale na eobotnem koncertu Ondričkovem. Na drugi etrani podamo kratko zgodovino te skladba, da je ista kakor najjednostavneja vrsti instrumentalne glasbe tudi najbolj umljiva, vsakemu, ki ima malo smisla in čuta za glasbo. Ko sa je bila v glasbi kompozicija (o.— 674.75 675.— •240.— 239.80 117.20 117.15 23.46 23.46 19. HI 19.08 95.40 95.30 1126 11.28 Borzna poročila dae 27. marea Tržaška borza. Napoleoni K 19.05— 19.07—, anglsžk? l*-e K — -do —.—, London kratek termin K 239«)—240.40 Francija K 95.25 -95 45, Italija K 95 25-95 40 italijanski bankovci K —.— —.— Nemčija n 117.15—117.35, nemški bankovci --•-- avstrijska ednotna rent* K 100 20 100.50 ogisa. kronska renta K 98.10 98.40, Italijana*-* rent — —.— kreditne akcije ii 675— — 678 — državne železnice S 660.--fc62 — uombaH 91.— 93.—, Llojdov^ akciie n riS).— — 690 Srečke: Tisa K 344.--348 - relit K 484 do 494 Bodenkredit '»80 a 307.— 317.—, denkredit 1889 K 3.6 — 316 —. Torti« t£ HI — do 143.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ n n »rebru Avstrijska renta v zlatu „ n kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 3V,0/«, Ogrska renta v zlatu 4°,'0 „ „ kronah 4V n » ° >'t Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.85, italijanska renta 10490, španski exterieur 92 22, akcije otomanake banke 605—. Menjice na London 251 65. Pariz. (Sklep.) Avstrijska dr£a»ie'«^ . —.— Lombardi---unificirana tarSks renti 89.30 avstrijska zlata ren-- 103 60, ogrska 4*/, ziat» renta 100.80 Lftnderba. 515.— turška srečke 134.50 parižka banka 13.13, italijanske meridi-jonalne akcije —.—, akcij« Ki u Tinto 16.40. Trdna London. (Skleni Konsolidiram dot k 91-*/, Lombardi 3srebro 263;ls fipaoaka renta 91 '/* lij aneks renta 104—, trim diskont, 23/s menjice a Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila ban« —.— Mlačna. Tržna poročila 27. marca. Budimpešta Pšenica za april K 18.36 do K 18 38; rž za april K 14.78 do K 14.«0 ; oves t* «pril od K 13.86 do 13.feS; koruza ta. maj K 15.04 do K 15.06. Plenica: ponudb« srednje. povprasevHn e ^redaje, mrtvo. Prodaja 12.0JO met. stot., za 5 do 20 stot. nižje. Komza mirno. Druga žita brez kupčije, mrtvo. Vreme: oblačno. Ha vre. (Sklep.) Kava Santoa gj >1 av rage za tek. mesec po 50 kg 43 '/, frk, ca maj 43.5/4. New-York. (Otv>- ■ Kava Rio ** bodo.'e dobave, vzdržano, ne:prem3nj no, 5 stot. zvišanja. H am b a i g. (Hkio^ ,jop., '\hvu riaa.uo g average za marnc 35V,. naj 35a/4 za sept. 361/* za decembei 363/4. — Mir io — Kio uAva loco 36—38, navadna reelna 33—39, navadna dom , 5j9—42. Hamburg. (Sklep) Sladkor za marec 28.75 za aptil 29.05, sa maj 29.25, ca juni 29.25, z* julij 29 25, ca avgust 2^.40. Slabotno. Vreme: lepo. Sladzor tuzemaki. Ueucrtfugai phb, pruJip K 66.50 do 68.00, za sept nae; K — - Ji —. -marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassd io Me lis p . promptno K 68.30 do 69.3 J: a sept K — —.—, marec-avg. 68.30 do ti 30. London. Sladkor iz repe surov 13'/a SI. Java 15.tr. Trdno. Pariz. Kž trn tek" mesec 1575 rt n. april 15.50, za maj - junij 16.--, za ut j ■ avgust 15 75 mirno.) — P$tec 45.° 0, za april 75 Poslano.^) Našim odjemalcem ! * Tovarna testenin bliža se svoji dovršitvi. Xe bodemo navajali ne skrbi ne truda, ki smo ga imeli pri zopetni zgradbi in preo snovi, niti posledic udarca, ko nam je uničil požar našo staro tovarno, saj smo dobili tolikanj izrazov simpatije, ne le od cenjenih trgovcev, temveč tudi od strani spoštovanih konsumentov, da nam je to dalo moč poprijeti se dela s podvojeno silo. Udarec našel nas je popolnoma nepripravljene, in ker nam je bilo na tem, tovarno ne le opremiti /. novejšimi napravami, temveč jo tudi zgraditi za večjo produkcijo, nam ni bilo, vzlic vsemu naporu, mogoče prej z izdelovanjem pričeti. Nikdar si nismo mislili, da si zamore kako podjetje v vseh krogih toliko zaupanja pridobiti, kot je tega naše deležno postalo. Zdi se nam, kot bi bilo naše podjetje nekaka narodna last, da se je narod veselil, ko je videl da raste in procvita, a se žalosti l. ko nas je nesreča zadela. Ako imamo tako zaupanje ob strani, potem se ne bojimo udarca in naj je bil še tako ljut. Od vseh strani nam dohajajo vedno vprašanja, kdaj vendar pričnemo. Pisma govore, da se še le sedaj prave v ceniti naše testenine, ko jih ni ; slišali smo celo, da so se po požaru naše testenine iskale in plačale po dvakratno višji ceni, kot prej. Večina trgovcev nam piše, da ne prodajajo testenin, odkar so jim naše pošle, ker se je vsak poskus, vpeljati :!ruge, izjalovil. Ne boele trajalo dolgo in naše testenine bodo zopet za vdobiti. Dal Bog da jih ne bi nikdar več zmanjkalo. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič — II. Bistrica. *> Za članke pod tem naslonom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor ran zakon veleva. Velikanski prihraneli se zadobi s kurjavo štedilnikov in pečij, ako se rabi L'Antracit (p°sebna ki se vdobiva v zalogi oglja v ulici Lazzaretto vecchio št. 5 2 kjer se tudi prodaja oglje ,,Gries,< posebno pripravno za pekarne. Nizke cene. Sprejemajo se vsakovrstna dela . posebnih naertili. = iu po m- Hrom cenik brezplačno in franko, -m Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST 1 ulica Malcanton štev. po zelo nizkih cenah. •Mil Tovarn pohtstvfe Aleksander Levi iiinzi - ulica Tesa St 52 A — IV inafnl hlSi.) ZALOGA: Piazza Rtsarie (šolsko poslopje). Cene, da ae nf bati nfkata koakiru * Sprejemajo se vsakovrstna dela tu«, po posebnih naSrtih. Tlaatrovaa Milk brapUlao la fraik« A Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroda voljo do Jedi, ntrjaje želodeo in ojačtge organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano a 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO -trst.- Prmnrnna CP l»ndM šivilja poeeniuL ^IipUfUbd 5C Faruetošt. 49, vrata 14. Amerikanske cepljeake rsirif? 1.» r-tot. Portahs in Mnnti<*ola cepljene ali i. . e 11 n tu k< n» kouiadm* ima na prodaj uprava trtne !\ j»al ♦* Ba'lt in (Had RadeinI Štajersko. MALA OZNANILA Letoviw*e. ^ V novi prodajalnici jestvin in koionijai Petra Feternel r ulici Gulia št. 76 je vdohiti vsakovrstne jestvine kakor : kavo . rii, testenine 1 napel jske) . Mailkor, turSčno in belo moko. naravno uia.«lo, sveče, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novč. — lilasro vedno sveže.— Trst siikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracije oot. s papirjem. Slikanje sol» in napisov r vseh slonih in na v s«' načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih renah. točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Fosoolo štev. 19. V in zdravem kraju Miz<> železni'*«* s«* ^ . , . sobe v najem - popolno <.skrito in 9r3 J. SCnOnDGrjCT /v rnih «*enah. Ponudite naj se Ma^ovole na?lo-\ r: na Grad Lesno Brdo (H..lzenejrf;)|>. Vrhnika. ooooocooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). COOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče » Cenik brezplačno in Jranio. Pekarnain sladcicarna z lastno tovarno biškotov Josip JKreule TRST - ulica Moliti G ranče št. 32 - TRST 3 krat na dan s Tež kruh. rimmt»e moke prvih »rrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladeiee itd. Sprejema uarnčbe za sladčiee. Neko ugledno nemško zavarovalno društvo ___išče za Trst zmožnega zastopnika. Sposobni ponudniki. ki se zamorejo izkazati v trgovskih krofih z dobrimi kn j m" 1 j-kiini zvezami, naj pošljejo svojo ]h»!)714 1»)« na Haasenstein & Vogier Dl'SAJ, /. Walfischgasse štev. io- C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezerrni zakladi društva glasom bilance 31 decembra 100*2. Zadružna glavnica (od kcjih vplačano Z 3.200.0001....... K 8.000.000 K*-zervni zakladi dobitkov .... „ 7.133.5K) „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... „ 3.700.580 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ - 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 254^96(>.140 Izplačane -kode v vseh oddelkih od ustanovitve dru-tva [1K38—1902] , 498,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m:rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smiti ah po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 (ro^a/ ul. Ruggero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Tene : istrsko po t>4 »t.. belo briško po 80 st.. opolo iz Visa po 72 st . vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TO NE L Podpisani prijvoroča svoj iskušeni železni plug - kolesi za oranje na polju, pri b raj dali in drevju, /.a pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. Ž IVI C, inženjer - Trst Skladišče trgovinska ulica 2. Čudo v ceno! :>0t! komadov samo za golil. 1*85. Kua krasna zajamčeno dobro idoča preci zijska ura na W umi tek s pozlačeno verižico 1 krasna špila - ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 kra>na garnitura g«mbov iz >'" double zlata za manšete. ovratnik in i>rsa. platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pihalna oprava. 1 krasni* žepno ogkdalo v škatljici z glavnikom, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-iežnica. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega -toletja. 72 angl. pisalnih peres in 3!>"> raznih reči, ki s«, v hi-i neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro. ki ie sama toliko vredna, stane le gold. 1*85. Po:ilia na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN. Krakov št. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni linžii na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži \-akemu po 1 tak nožić. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. TRST ul. S. Caterina u, JI civilna ferojačnica Naročbe in plačila po dogovoru vsaka obleka k izfoto?i?24nr. PEKARNA JllojziJ Cul TRST-nI. Caserma 17 - TRST nasproti trgovinski kavarni; priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega — kruta v pecivo. = Prodaja mofca prvin mlinov. Pošiljanje 11a dom. MIRODILNICA Simona SRriniar ulica Farne to it. 33 podružnica ul. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. 3van Jančar tetin, konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8—6 pop. Tovarna kisa Brnschina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga -vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. MIRODILNICA Henrik Bonetta j ul. Carradori 18 (VOgal &eppa) Specijaliteta navadnih in me-dicinalnih drog. barv, 1 pokosii, lakov, ščetk. ćopičev, navadnega in parfuninega mila. pe- ' troleja, špirita (iestel za go- ] reti. — Barvilo za čišćenje ===== vina. —— j Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno 6uerino JKarcon nliea Tivarnella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Potiljanje na dom. Telefon štev. 1664. =J(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja nre na jamstvo. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barrieravecchia38 Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. Podpisani priporoča svojo wm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu Istrska ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Tržaški grafični zavod K G. Salom TRST Corso štev. 2 Telefon 742 Pecati od kavčuka, kovine ali elastike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-grati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliografičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — .Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Proflajalnico jestvin založeno z vedno svežim olagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F j Pumpe akoravno muo- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ŽIVI C I DR.I TRST, trg. ulica št. 2 KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejeuiit prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalagatelj e. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož. e. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše v ostrilo (biks) ^ fredln Cene nizke Postroja točna. Varstvena znamka : SIDRO '. LINEMENT GAPSICIGOBP. nadomestek pain ekspelerja pjo "3 ruui tir je pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot.. 1"40 K in po 'J K v vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod prelj ubij enega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek. Ricliterjeva letoma ..pri ziatem orlu" dv .u__z. c________I ■ PRAGA. Elizabeti»e ulice št. 5. nova. Dnevno razpošiljanje. m German i a New-York zavarovalna družba na življenje« Ustanovljena 1860. Glavno ravnateljstvo za Evropo: Glavni zastop za Avstrijo: Berlin W., Behreestr. S lastna biša Zavarovanja veljavna končen 1. 1903 Posebne Dunaj I.. Sttibenring 18 lastna hiša .........K 503,000.000 Aktiva glasom bilance koncem L li»03..........- 1(32,000.000 Dohodki na premijah in obrestih v 1. 1903 ........> 26,500.000 Preostanek letnega računa..............» l,5t>6.000 ugodnosti -TORKU svojim zavarovancem: ae ta svota vrne po 45 letu, ako je polica Se v veljavi in ako_ se ne pojavi vojska v Jsem-ćiji, Avstriji in Cjvici). 4. Dovoljena so potovanja zavarovancev po vsej Evropi in zapadni Ameriki, ne da bi se s tem zvišala premija. Rezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri ces. kr. ministerijalnem zakladnem uradu na Dunaju. koje nadi GE RM ANI A v NEW 1. Prva dividenda se računa že v drugem letu od izdanja police. 2. Police so neizpodbitljive že po tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi, ako se je podalo krive podatke ob vstopu in če je zavarovanec umrl vsled samomora ali dvoboja 3. Družba sprejme tudi rizik zavarovanja za slučaj vojske, ali da bi bilo treba zvišati premijo. (Vojski podvrženim zavarovancem se odpise prve tri dividende v dotični zaklad ter -GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4. »SLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in "mrt z zmanj^ujo^imi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pocf. Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključil prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalog priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica z popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah TELEFON štev. 1734, Pekarna 1*11 sladeu-arna FRAN MILLANICH Trst. — ulica Coiumerciale 7 — Trst Trikrat na dan evtž kruh \sako vrste. H-.jz u&šanjo na dom. Sprejema naročbe na sladr <• itd. o priliki porok in krstov. Najugodnejše cene. Kdor se hoće dobro in z veliko ekonomije „8 I a v i j a n i obleči, naj se pofia v prodajalnicc izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera vecGliia5 H kjer se vsaki dan izdeluje obleka ---------v kastni krojačnici. - M. SALARIN1 -j ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.i Poletje! Pomlad! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in . ... . ■ . — i modra obleka za delavce. —————— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se izvrit točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: ALLA CITTA DI LONDRA ' Ul. Poste nuove Št. 5. (vogai ul. Torre hianca Ivan Gustinčič ui. Settc fontane št. 46 (vogal nt. Vittorino di Feltre). Trgovina s špecerijskim in kolonij, blagom zaloga moke, otrobov, kakor tudi najlinejsih = testenin domačega i is tujega izdelka. = Zaloga pristnih dalmatinskih vin lastnega pridelka kakor tudi oljkinega olja. Prodaja na debelo in drobno. Franku na dom olje od litrov in vino v sodčekih. Peter G. £ervaldi Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI lod ogolunjene sladke skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnili razstavah. Počaščene sč zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadohfe čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseli boljših lekarnah tukaj in v Evropi. vzajemna zavarovalna banka t Pragi. — Rezerni fond 29.217.694 46 K, izplačane odšJcodalne: 78:324 623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše dr lave z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼u pojasnil« daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja^ in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, i^kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne namene.