Letio LXXIL, št, 160a Lfukljana, torek It. Jnlija lojo Cena Din L— SLOfENS izno|o *sok dan popoldne izvzemii nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrat d Din 2, do I0C «/rsr a Din 150, od 100 do 300 vrst d Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebei // „Slovenski Narod* voljo mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Mednarodni politični položaj: UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflpvo ufica »ov. 5 TeJefon: 31-22. 31-23. 31-241 31-25 m 31-21 Podružnice« MARIBOR, Grajski tro st. 7 // NOVO MESTO. Ljubi ionsko cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1 telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. Europa u znaku začasnega pomirienia Znova se govori o možnosti mirne rešitve obstoječih goji, ki imajo malo upanja na uresničenje — Vojaške čakovanju odločilnih dogodkov v Jeseni London. 13. julija, br. Docela mirno, a skrajno budno spremljajo odgovorni londonski krogi razvoj mednarodnega položaja. Trenutno zatišje, ki je nastalo po razburljivih junijskih dneh. smatrajo splošno le za tišino pred viharjem, vendar pa sodijo, da je treba baš to prehodno premirje izkoristiti in na eni strani iskati novih možnosti za mirno rešitev vseh mednarodnih sporov, na drugi strani pa poskrbeti, da morebitni dogodki ne bodo nikogar presenetili. Varšavski dopisniki londonskih listov javljajo, da se v poljskih političnih krogih in v vladnem tisku znova razpravlja o možnosti razprave o gdanskem vprašanju. Poljaki so pripravljeni razpravljati o Gdansku in o novem gdanskem statutu, toda taka pogajanja se ne smejo voditi v senci nemških bajonetov. V poljskih političnih krogih so slej ko prej prepričani, da Je Se vedno podana možnost mirnega sporazuma, toda prvi korak mora napraviti Nemčija, ki je s svojo propagando in svojimi vojaškimi ukrepi izzvala sedanjo napetost. Napetost od noša j ev med Nemčijo in Poljsko ter koncentracijo vojaštva v okolici in v samem Gdansku primerjajo s položajem lanskega leta. ko je 21. maja zavladala slična napetost na češkoslovaških mejah, a je pozneje zopet popustila Nekaj sličnega je sedaj na zapadni poljski mej L Kakor pa sicer v Londonu odobravajo tako stališče Poljske, prevladuje mnenje, da ni mogoče več popuščati. Celo oni krogi, ki so se doslej vedno zavzemali zrn sporazum in sodelovanje z Nemčijo, kakor na primer vplivni lord in lady A»tor, so si danes popolnoma na jasnem, da se z »mo- nakovsko« politiko ne da rešiti niti eden evropski problem. Pripravljeni so pristati na pogajanja, toda zahtevajo v naprej dokaze miroljubne politike, Churchill, o katerem se je še do nedavna trdilo, da je glavna ovira za ureditev političnih odnoSajev z Nemčijo, in ki ga je tudi kancelar Hitler v nedavnem svojem govoru označil za edino oviro nemško-angleških prijateljskih odnoSajev, bo najbrže v kratkem vstopil v vlado, da bi se na ta način še bolj manifestirala odločnost Anglije v duhu njene nove zunanje politike Ne samo opozicijski krogi in listi, nego tudi vplivni konservativni politiki in njihova glasila že deset dni z vsem poudarkom zahtevajo, da vstopi Churchill v vlado. Chamberlain se temu še vedno upira, ker vidi v njem enfant terrible angleške politike in prejako osebnost, ki se ne bi zadovoljila samo z vodstvom resornih vprašanj. Tudi Churchill sam smatra, da še ni napočil trenutek za njegov nastop, ki bi utegnil biti odločilnega pomena za nadaljnjo usodo sedanje vlade. Ne sme se pozabiti, da bodo morda še to jesen parlamentarne volitve če tega tie bo preprečil razvoj mednarodnih dogodkov. Volitve pa zelo močno vplivajo na notranje in osebne odnošaje v konservativni stranki. Zelo pozorno spremljajo v Londonu razvoj prilik na Balkana, zlasti sadnje dni, ko se je polegla napetost zaradi Gdanska. V Londona si postavljajo vprašanje, kam se bo sedaj obrnila aktivnost nemške zunanje politike. Nedavni obisk bolgarskega ministrskega predsednika KJasefvanova v Berlina in njegovi poznejši razgovori se v londonskih političnih ta diplomatskih krogih komentirajo kot težnja Bolgarije, da ostane v evropskem sporu nevtralna ter da na miren način doaeše svoje politične cilje. Čeravno vlada trenutno zatišje, so v londonskih krogih prepričani, da le vse to le priprava na skorajšnjo in naglo rešitev evropskih problemov. To je odvisno v glavnem od angleško-nemških odnošajev. Zaenkrat pa ni nikakih izgledov, da bi se ti odnosa ji zboljšali. ker smatrajo v Nemčiji Anglijo za sovražnika št. 1. Premirje do 1$. avgusta ? Francoska sodba o trenutnem položaju Pariz, 18. julija br. V »Europe Nouvel- le« objavlja znani francoski publicist Per-tinax daljši članek, v katerem pravi, da je v evropskem položaju nastopila doba kratkega premirja. Ako ne varajo vsi znaki, bo to premirje trajalo do 25. avgusta, to je do Hitlerjevega govora v Tannen-bergu in do niirnberškega kongresa v začetku septembra. Junijski alarm je potihnil, toda vojaški krogi v Parizu in Londonu so še vedno prepričani, da se bosta državi osi na koncu zatekli k nasilju. To se da sklepati iz gotovih nemških priprav Zato je skrajna čuječnost in podvojitev varnostnih ukrepov edino sredstvo, ki še lahko zaustavi Hitlerja, predno ne bo prepozno. To, kar smatra Nemčiia za »obko-Ijevanje« ni toliko geografsko dejstvo kakor politika oboroževanja. Anglija in Francija sta razvili svojo vojno industrijo tako, da jih Nemčija ne more več dohiteti. Na ta način stalno narašča materialna premoč zapadnih velesil Pertinax govori tudi o možnosti, da bi se smer nemškega eks-panzivnega napada mogla obrniti proti jugovzhodu. V tem pogledu Pertinax s svojim mnenjem v Parizu ni osamljen. Odmev na newyorški borzi Newyork, 18. julija, e. Glede na optimistična poročila iz Evrope o splošnem položaju je bilo včeraj na newyorŠki borzi izredno živahno in v kupcijskem pogledu eden najboljših dni v letu. Opažati je bilo znaten dvig; tečajev posameznih papirjev, ki so se popravili povprečno za 4 dolarje, nekateri celo od 6 do 9. Prodanih je bilo 1,750.000 delnic in je bila to največja kupčija zadnjih let. Tuđi Hitler še misli na mirno rešitev gdanskega vprašanja, toda o o o tuje sile se ne bi smele vmešavati — Vojaike priprave v Gdansku se nadaljujejo Lt<_____6k, 18. julija. AA. Reuter. Pokrajinski vodja nacionalne socialistične stranke v Gdansku Foerster in vodja propagandnega oddelka Zaske sta se vrnila v Gdansk iz Berchtesgadna, kjer sta bila sprejeta pri Hitlerju. Trdi se, da je Hitler optimistično razpoložen in da se bo po njegovem mnenju vprašanje Gdanska lahko rešilo mirnim potom s pogajanji med Poljsko in Nemčijo, ako ne bo tuje intervencije. Istočasno napovedujejo, da se bodo nadaljevale vojaške priprave v Gdansku. ker se smatra to vprašanje za nujno. Trenutno pa je prenehal uvoz orožja v Gdansk. Konec minulega tedna je bilo aretiranih 50 starejših članov policije v Gdansku. Razlogi teh aretacij niso znani. Nova nacio- nalno socialistična radiopostaja na Hegel-bergu je začela obratovati ter je tako močna, da z navadnimi aparati ni več mogoče poslušati tujih postaj. Nemška „eventualnost44 Berlin, 18. julija. AA. Ha vas: Načrt o sklicanju gospodarske konference držav osi ter ostalih držav, ki se naslanjajo na os, se smatra v poučenih krogih kot »eventualnost, ki se lahko sprejme«, o čemur pa še ni sprejet noben sklep. Smatra se, da se bo dr. Schachtu, ki se vrne koncem Julija v Berlin in ki ostane minister brez delokroga, dana naloga, da prouči ta predlog in da pripravi njegovo izvršitev. »železni general« v Varšavi Obisku generalnega inšpektorja angleške vojske pripisujejo velik pomen Varšava, 18. julija, i. Vsa pozornost poljake javnosti je osredotočena na bivanje sira Edmunda Ironsida, generalnega ispek-torja angleške prekomorske vojne sile, ki Je včeraj prispel v Varšavo. Vsi poljski listi prinašajo obširna poročila o generalu Ironsidu, podrobno navajajoč njegove vojaške sposobnosti in vrline in hkrati podcrtavaj oČ ogromen pomen tega obiska. Generalni inspektor Ironside je star 59 tet V svetovni vojni je služil kot polkov- nik v angleški armadi is marša' uj^ mu je poveril često najtežavnejše naloge, ki jih je pa vedno odlično rešil. Zaradi njegove odločnosti, sposobnosti in vojaških vrlin se ga je prijelo ime »železni general«. Poljski listi tudi naglasa jo, da je prav tako sam premier Chamberlain v najtesnejših stikih z generalnim inšpektorjem Ironsidom in da ne bi napravil niti ene šahovske poteze, da ne bi popreje vprašal za nasvet tega vojaškega strokovnjaka. Z zadovoljstvom beležijo tudi poljski listi, da bo danes sto francoskih bombnikov napravilo polet v Anglijo, da tako vrnejo obisk angleških bombnikov Franciji minuli teden. Bombniki bodo poleteli čez London liverpool in Manchester v Wa-les, nato pa nazaj v Francijo. Listi izra- i toda z obeh strani se postavljajo pove se v vseh taborih nadaljujejo v pri' žajo svojo radost nad tem dogodkom, ki je nov dokaz tesnega sodelovanja Anglije in Francije, prav tako kakor je obisk generalnega inšpektorja Ironsida dokaz, da je Anglija čvrsto ob strani Poljske, iron-side je v ostalem star prijatelj in znanec Poljske, saj se je tam mudil že leta 1925. Po političnih razgovorih se bodo pričela v Moskvi vojaška posvetovanja V Moskvo bodo odpotovali v kratkem vodilni »trg1«**" in francoski generali Pariz, 18. julija, e. V Parizu posvečajo veliko pozornost pogajanjem v Moskvi, ki ■o ee nadaljevala »noči s razgovori med Steedsom, Naggvarom, Strangom in Mo-lotovim. O teh razgovorih ni bilo izdano le nikako poročilo, a mislijo, da bo prišlo do provizornih sklepov, ki bodo slutili kot podlaga a nadaljnja posvetovanja. Eksperti bodo pismeno ugotovili dosedaj dosežene rezultate. Splošno računajo s tem da ae bodo v smislu zahtev Rusije v kratkem pričela angleško-francosko-ruska vojaška posvetovanja kot dopolnitev zvezne pogodbe. V Parizu predvidevajo, da si bodo v K remiju prizadevali, da pride čimprej do teb vojaških posvetovanj in se še imenujejo nekateri vplivni francoski generali določeni za to misijo. Na prvem mestu se imenujeta general Ponson in Reouin. Prav tako smatrajo za gotovo, da se bodo francoski generali, ki bodo Sli v Moskvo, sestali z angleškimi vojaškimi predstavniki, ki bodo poslan) tja i istim namenom. Odločitev o misiji generalov je odvisna od zadnjih razgovorov v Moskvi. Anglija in Francija nudita Jugoslaviji večja posojila ker smatrata« da lahko samo močna in neodvisna Jugoslavija ostane nevtralna London. 18. julija br. Angleški listi posvečajo zadnje dni veliko pozornost Jugoslaviji in obširno razpravljajo o njenem položaju v sedanji mednarodni napetosti. Brez pridržka odobravajo nevtralno politiko, ki Jo vodi Jugoslavija in podčrtava-Jo, da Je to popolnoma v skladu s željami in cilji mirovne fronte. Močna Jugoslavija Je Jamstvo miru na Balkanu. Baš Iz tega razloga obstoja tako v angleških kakor v francoskih krogih želja, da bi obe zapadni velesili tudi Jugoslavijo podprli s večjimi krediti Anglija je pripravljena dati Jugoslaviji kot prvo pomoč 2 milijona fun- tov, enak znesek pa. bi prispevala tudi Francija. Ti krediti naj bi se uporabili v prvi vrsti za okrepitev jugoslovenske državne obrambe, zlasti v pogledu letalstva, v drugi vrsti pa za zgraditev novih železniških prog in modernih avtomobilskih cest. Poleg tega sta pripravljeni Anglija in Francija skleniti z Jugoslavijo čim ugodnejše trgovinske pogodbe, da bi se s povečanjem zunanje trgovine izboljšal tudi gospodarski položaj Jugoslavije in tako zagotovila tudi v tem pogledu njena popolna neodvisnost. Neuspel atentat na maršala Goringa Z revolverjem ga je napadel član ilegalne organizacije „Fronta svobode", vendar ga ni zadel London. 18. julija, br. Današnji listi poročajo iz Berlina, da bi bil maršal Gdring preteklo sredo skoro postal žrtev atentata. Ko Je stopil Iz avtomobila in šel po pločniku proti vhodu ministrstva za letalstvo, je iznenada skočil proti njemu neki mlajši moški in začel nanj streljati iz revolverja. Goringovo spremstvo se je takoj vrglo na s^-tatorja, dočim je Gdringu Kitajci pripravljajo novo ofenzivo fianghaj, 18. julija, e. Sem so prispele vesti, da je nad 100.000 kitajskih vojakov prekoračilo Rumeno reko na jugovzhodu pokrajine Sansl. da ustavijo obkoljevanje tamošnjih kitajskih čet po Japoncih. Med Kitajci in Japonci so se razvile srdite borbe. Kitajci so zavrnili vse japonske napade. Po kitajskih poročilih pripravljajo zdaj Kitajci veliko ofenzivo, ki se bo pričela konec julija v srednji Kitajski. Japonci so mnogo svojega vojaštva iz severne Kitajske premestili v Mandžurijo zaradi najnovejših spopadov na tem delu fronte. Kakor poročajo dopisniki raznih tujih listov, so te dni pripeljali v Harbin ogromno japonskih ranjencev iz Mandžurije. Vse tamošnje šole so spremenjene v zasilne lazarete. Letalo japonskega generala sestreljeno Tokio, 18. julija. AA. Reuter: Japonsko poveljništvo v Hankau sporoča, da je kitajska artiljerija sestrelila letalo, s katerim se je vozil general Tamoj Sitoji ter 11 drugih potnikov. Vsi so našli smrt. Letalo je bilo sestreljeno v bližini Kvangme-ja v pokrajini Hopej. Tokio, 18. julija. AA. Po vesteh agencije Domej so včeraj demonstranti vdrli v Cinanfuju v urade treh angleških podjetij ter razbili pohištvo. Oskar Kraten se je smrtno ponesrečil Oslo, 18. julija. AA. Norveški književnik Oskar Braten je naš?l smrt pri avtomobilski nesreči. uspelo, da se je umaknil za debela vrata glavnega vhoda v ministrstvo, tako da ga krogle niso zadele. Atentatorja je telesna straža Goringa na mestu pobila. Ugotovili so, da gre za člana ilegalne organizacije, ki se naziva »Fronta svobode«. V zvezi s tem atentatom je bilo izvršenih več aretacij. Rezultati preiskave dosedaj uradno še niso bili objavljeni. Pariška vohunska afera Pariz, 18. julija, e. Francoska policija z vso vnemo nadaljuje preiskavo glede vohunske afere, ki je bila odkrita v Parizu. Policija je stopila v stik z ameriško in angleško policijo z namenom, da izdelajo skupne načrte za obrambo Droti tujim vohunom. Prav tako bodo izmenjani dokumenti o tajnih agentih posameznih tujih držav. O poteku preiskave policija ne daje nobenih informacij. Listi prinašajo imena raznih oseb. ki so baje zapletene v to vohunsko afero. O stvari sami ne prinašajo nobenih podrobnostii, pač pa je v listih tudi mnogo demantijev raznih uglednih oseb. češ. da niso v nikaki zvezi z vohunsko afero. Med drugim je tudi pariški občinski svetnik Dardieu Pelepoir dal izjavo, v kateri pravi, da bo vložil tožbo proti listom »Humanite«, »Ordre«, »Populai-re«, »L'Oeuvre« in »Epoque«, ki jih toži za odšodnino 100.000 frankov. Poljski tisk odgovarja na nemške očitke Varšava, 18. julija, i Poljski listi danes odgovarjajo na članke lista »Wiener Neue-ste Nachrichten«, ki zadnje čase posveča veliko pažnjo Poljski, zlasti obmejnih krajem. Pomorjanskemu. Poznanju itd. in pravi, da je Nemčija samo zaradi izgubo »koridorja« oškodovana za 500 milijonov mark. Za bogato Nemčijo, naglašajo poljski listi, to pač ni noben problem, kajti teh bornih 500 mili jenov mark ničesar ne pomeni v primeri z izdatki za oboroževanje v Nemčiji, ki so v enem letu znašali 25 milijard mark. Nihče pa tudi ne more trditi..da so bili ti kraji nasilno odvzeti in odtrgani Nemčiji, kajti res je. da so bili samo vrnjeni svoji materi Poljski, kateri jih je Prusija pred sto let: res nasilno odtrgala. Ka] Je dosegel Ciano v Španiji Pariz, 18. julija, br Rezultat razgovorov italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z generalom Francom so v Parizu sprejeli z vidnim olajšanjem, ker ni bila sklenjena nobena nova pogodba Cianov obisk je ostal daleč za pričakovanji Nihče ne zanika, da je italijansko-špansko prijateljstvo lahko pozitiven Činitelj evropske politike, toda le pod pogojem, da to prijateljstvo ni naperjeno proti drugim državam. O paralelnosti italijanskega in španskega režima, na katero očividno gradi Rim svojo politiko, zaenkrat še ne more biti govora, ker se vodi v Soaniji še vedno huda borba med monarhisti in falangisti in novi španski režim še ni dobil končnoveljavne oblike. »Temos piše. da ie imel Ciano v Španiji samo razgovore splošnega značaja ter je proučeval možnost poznejših pogajanj, katerih program pa še ni določen. Roosevelt bo apeliral na ameriški narod VVashington. 18. julija. AA Roosevelt in Hull sta se sestala včeraj z voditelji demokratskih frakcij ter razpravljala z njimi o vprašanju revizije zakona o nevtralnosti. Roosevelt bo še ta teden imel sestanek z republikanskimi voditelji, ter bo tudi s njimi razpravlja] o potrebi revizije zakona O nevtralnosti. Ako kongres ne bi sprejel Rooseveltovega predloga., da. se še v tem zasedanju razpravlja o spremembi zakona o nevtralnosti, se bo Roosevelt obrnil neposredno na ameriški narod. Turki zahtevajo Dodekanez Carigrad, 17. julija, o. Znani Ust »Jein Sabah« objavlja daljši članek o turških aspiracija h no Dodekanezu. V članku pravi, da je Italija svoječasno izzvala grško- turSki spor. da se Je polastila Dodekane-škega otočja. Sedaj bi morala vrniti otočje njunima prejšnjima lastnicama, Turčiji in Grčiji, ki ne moreta dopustiti, da bi tuja sila kontrolirala področje, ki spada neposredno pod njuno oblast in v katerem lahko ograža njune najvitalnejše prometne zveze, Francosko-angleške letalske veibe Pariz, 18. julija, e. Vsi listi objavljajo . vest, da je bilo v dogovoru med angleškim in francoskim generalnim štabom sklenjeno, da pošlje Francija v Anglijo večjo eskadrilo bombnikov, ki bodo priredili improvizirani napad na London in na Liver-pool, nato pa se bodo preko Walesa vrnili v Francijo. Dan in uro poleta drže v največji tajnosti in je polet tudi odvisen od vremena. Čim bodo francoska letala preletela angleško obalo, se bodo znašla v objemu stoterih žarometov in proti njim bodo naperjeni protiletalski tonovi. V akcijo Do stopila tudi vsa civilna obramba, da bo na ta način napad francoskih letal imel povsem realno sliko. Hkrati pripravlja angleško letalstvo nov polet na francosko ozemlje. Ta polet bo imel popolnoma vojni značaj. Francoska protiletalska obramba o njem ne bo obveščena, temveč samo letalski minister. Prav tako bo angleška protiletalska obramba o poletu francoskih bombnikov obveščena šele tri ure popreje. Pri drugem angleškem poletu nad Francijo bo sodelovalo 300 najmodernejših angleških bombnikov s posadko okrog 1000 mož. Amerika gradi 100 novih vojnih ladij Washington, 18. julija. AA. DNB Število ameriških vojnih ladij, ki se sedaj gradijo znaša 101 kar predstavlja rekordno število v mirni dobi. Stroški za gradnjo teh ladij znašajo nad milijardo dolarjev. Hoda nesreča na slovaških manevrih Bratislava, 18. julija. AA. Vojno ministrstvo poroča, da se je dogodila o priliki orožnih vaj, ko so postavljali pontonski most na Nitri, do nesreče, ki je zahtevalo življenje 10 slovaških vojakov. Nesreča je nastala zaradi tega, ker je neki vojak brez razloga začel kričati, da prodira voda v ponton ter je našteti a zaradi tega med vojaki panika. Dasi mnogi niso znali plavati so poskakali v vodo. Večina je sicer dosegla obalo, 10 vojakov pa je utonilo. Pogreb se je vršil včeraj v prisotnosti vojnega ministra. Poljski patriotizem Varšava, 18. julija, i. Poljski narod še nikoli ni bil tako strnjen kakor danes — pišejo varšavski listi. Ginljiv dokaz poljskega patriotizma je bila tudi nedeljska svečanost v Sčučinu v vojvodini Novi Grodek, kjer je prebivalstvo poljski vojski izročilo v dar dve letali. Čarih, 18. julija. Beograd 10. Pariz 11.7525, London 20.7725, New York 43.625, Bruselj 75.40, Milan 2335, Amsterdam 236.70, Berlin 178, Praga 15.1250, Varšava 33.50, Sofija 5.40, Bukarešta &25. ■■■■■ Sfev. 160 »SLOVENSKI NARODc, torek, 18. julija 1939. Stran t Kdo je usmrtil Ivana Hretika? Uboj v Grajenščaku pred sodiščem - Izkupiček od denega blaga zapravljal v ženski družbi Maribor, 18.- julija Zaradi sodnih- počitnic na mariborskem sodišču ni tistega, življenja kakor sicer. Na kazenskem in civilnem oddelku se vršijo le najnujnejše razprave. Za danes dopoldne je bilo po presledku 8 dni spet razpisano nekaj kazenskih razprav, ki so se obravnavale v razp ravni dvorani štev. 53. Najprej je mali kazenski senat obravnaval fantovsko bitko 16. aprila v Gra-jenščaku, kjer je moral pustiti svoje življenje 231etni posestniški sin Ivan Hren-ko. Omenjenega, dne so namreč fantje popivali v Kamplovem vinotocu. Med veselim popevanjem je nenadoma zaradi malenkostnega vzroka nastal prepir. Formirali sta se dve skupini, ki sta se obdelovali s pestmi, noži in palicami. Med udeleženci fantovske bitke je bil tudi pokojni Hrenko, ki je z begom po sadonosniku hotel zapustiti bojišče. Toda fantje so tekli za njim ter ga dohiteli in ga s koli pobili na zla. Nesrečni Hrenko je obležal z razbito Jobanjo v mlaki krvi. Bil je mrtev. Napadalci so Hrenka pustili v sadonosniku in pobegnili. Orožniki so takoj uvedli obširno preiskavo in ker niso mogli izslediti pravega storilca, so zaprli 4 glavne pretepače, ki jih je državni tožilec obtožil zaradi uboja. So to 261etni Prane Šešerko. 251etni Jožef Kolarič, 211etni Anton Jakolič in 261etni Jožef Erjavec. Vsi so v preiskavi zanikali, da bi bili prizadejali pokojnemu Ivanu Hrenku smrtonosne poškodbe. Skušali so valiti krivdo drug na drugega. Tudi pri današnji raspravi so se zagovarjali kakor v preiskavi. Nato je sedel na zatožno klop stari znanec mariborskega sodišča 3Sletni Josip VindA Obtožen je hO, da je izvršil 5 vlomov in tatvin pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju in v Mariboru. Povsod Je kradel, kar mu je prišlo pod roko. Plen je prodajal raznim kmetom, izkupiček pa je zapravljal v družbi žensk. Sledila je razprava proti S91etnemu ključavničarskemu pomočniku Filipu Jugu s Pobrežja pri Mariboru. Možakar' se je specializiral na tatvine koles. Imel pa je smolo. Ko se je namreč dne 7. aprila peljai z nekim ukradenim kolesom v Dogo ŠC, je na cesti podrl neko deklico. Naključje je hotelo, da so bili v bližini orožniki, ki so hoteli Juga zasl:šati. Toda ko so se orožniki približali, je Jug pustil kolo na cesti in pobegnil. Izkazalo se je, da je bik) kolo ukradeno. Dne 11. aprila je Jug v Mariboru spet ukradel kolo ter se z njim hotel peljati na Po brez je. i*Ja Kralja Petra trgu je zavozJ v neki kmečki voz. Spet je pustil kolo na cesti in skušal pobegniti. Ko je bezal proti Pobreški cesti, pa ga je stražnik dohitel in ga aretiral. Pokazalo se je. da je Jug tudi drugo kolo ukradel. Jug je svoje grehe odkrito priznal, izgovarjal pa se je, da je bil brezposeln in da s. je s tatvinami koles hotel pridobiti sredstva za preživljanje. Ob zaključku lista sodbe še niso bile izrečene. Cene na mariborskem živilskem trgu Izobilje blaga - V glavnem so ostale cene neizpremenjene Maribor, 17. julija. Predvčerajšnjem je bilo na našem trgu spet veliko izobilje tržnega blaga, tako da je bila izbira izredno bogata. Mariborske gospodinje so pridno kupovale, vendar pa niso mogli kmetje in kmetice prodati vseh množin blaga, ki so ga pripeljali na trg. Na perutninskem trgu je bilo na prodaj nič manj kakor 1278 kljunov. Kokosi so prodajali po 20 do 30. par piščancev po 20 do 60, gosi po 35 do 45, race po 15 do 18. Zelenjava: krompir 0.75 do 1.50. merica 6 do 9. Bilo ga je 9 voz in 98 vreč. Čebule je bilo 43 vreč. Prodajali so jo po 4 do 5. Česen 7 do 8. kislo zelje 3. kumarice 1 do 4. za vlaganje 8 do 10. zelena paprika (kom) 0.50 do 1. karfijola (kom.) 1 do 6, hren 8 do 10. buče (kom.) 1 do 4, paradižniki 8, radič (kup) 1, špinača (kup) 1, fižol v stročju 6 do 8, grah v stročju (kup) 1, luščen grah liter 3.75 do 5. Na sadnem trgu so prodajali jabolka po 4 do 6. hruške 3 do 6, črešnje 4 do 6, liter 1.50 do 3, crnice liter 1.50 do 2, marelice 6 do 10. breskve 4 do 10, maline liter 4 do 7.50. grozdičje 2 do 2.50, ringlo 2 za liter, jagode po 10 do 15. Tudi žita je bilo veliko na prodaj. Pšenice je bilo 6 vreč, prodajali so jo po 1.75 liter, rži 8 vreč po 1.50, ječmena 7 vreč po 1.50, koruze 8 vreč 1.25 do 1.50. ovsa 9 vreč po 1. ajde 8 vreč po 1.50. Ribji trg: karpi 13 do 15. belice 8. ščuke 16 do 16.50, morske ribe 10 do 22 din za kg. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 "do 2, surovo maslo 24, čajno i maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10. SI©v« pilota Novaka ođ Maribora Njegovo truplo je bilo prepeljano v Višnjo goro Maribor, 17. julija. Velika množica Mariborčanov se je zbrala danes popoldne pred mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju, da počasti spomin tragično umrlega, vzornega jadralnega letalca Mihe Novaka. K pogrebu so prišli vsi njegovi številni znanci, prijatelji in tovariši letalci. Prišli so tudi številni odličniki, zlasti mariborski častniki z mestnim poveljnikom generalom C Stanojlo vičem na čelu. Med pogreb-ci je bil tudi predstojnik mariborske mestne policije g. Kos. Častno spremstvo je tvoril vod tukajšnjega pe5po!ka. Prihitela pa je tudi množica Mariborčanov vseh stanov in poklicev ter se uvrstila v velik mrtvaški sprevod, ki je krenil po magda-lenskem pokopališču do zunanjih vrat. Tukaj je bil že pripravljen avtofurgon mestnega pogrebnega zavoda, da preoelje zeni-ske ostanke pokojnega Mihe Novaka na željo njegove matere v Višnjo goro, kjer ga bodo pokopali v torek 18. t m. ob 10. uri dopoldne na tamošnjem pokopališču. Ko je prišel mrtvaški sprevod do zunanjih vrat magdalenskega pokopališča, so se v iskrenih, toplih besedah poslovili od plemenitega pokojnika, vrlega jadralca in požrtvovalnega pobornika letalstva inž. Jež, predsednik jadralno letalske skupine Aerokluba v Mariboru, g. Papov, podpredsednik oblastnega odbora Aerokluba. in ravnatelj dr. J. Tominšek. Vsi trije so proslavljali odlike in vrline pokojnega Mihe Novaka, čigar truplo so položili zatem v avtofurgon in ga odpeljali v Višnjo goro. Ves čas je krožilo nad pokopališčem motorno letalo tukajšnjega Aerokluba. iz katerega so vrgli na krsto pokojnega M. Novaka, lep venec, odet z narodno troboj- nico. Spomin Mihe Novaka bo trajno živel v vrstah mariborskih jadralnih letalcev. Plavalne tekme v Rogaški Slatini Lepa afirmacija mariborskega plavalnega kluba Maribor. 17. julija V nedeljo 16. t. m. je na povabilo uprave banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, ki pod uvidevnim vodstvom direktorja g. Gračnerja skrbi za izbrana razvedrila mednarodnega občinstva, marljivi MPK izvedel propagandne plavalne tekme, ki so uspele nad vsako pričakovanje. Na divnem kopališču pred ogromno množico navdušenih gledalcev se je hitro razvijal pester spored, ki je prinesel sledeče rezultate: Mešana štafeta 3X33 m (hrbtno, prsno, cra\vl): 1. MPK L Klein (ZPK kot gost), Skapin, Zimic 1.06.9; 2. MPK II. Smerdu I, Gala I, Jadl 1.09.0; 3. Ilirija. Ljubljana: Pestevšek, Hofman, Hudnik 1.09.9; 4., 5. in 6. še 3 štafete MPK. 66.66 m prosto junior ji: na startu 5 članov MPK: 1. Potočnik 50.8. 2. Petek 51.4, 3. Golež 54.3. 100 m prsno: 1. Škapin MPK 1.30.8, 2. Gala I MPK 131.4. 3. Hofman Ilirija 1.34.8. Startalo je 6 plavačev. 100 m hrbtno: 1. Pestevšek Ilirija 1.18.4 odličen čas, 2. Gold MPK 1.26.1, 3. Smerdu I MPK 1.33.0. Startalo je 6 plavačev. 100 m prosto (crawl): 1. Klein (ZPK, Zagreb) 1.09.0 odličen čas, 2 Hudnik (Ilirija) 1.10.1. 3. Zimic (MPK) 1.11.3, 4. Steiner MPK 1.14.0. Štafeta 3X33.33 m prosti stil: 1. MPK Steiner, Gold, Zimic 1.00.1 odličen čas, 2. Ilirija Hofman, Hudnik, Pestevšek 1.01.0, 3 MPK-ZPK komb. Klein, Smerdul. Potočnik 1.01.4 in še 2 štafeti MPK. Izven sporeda so nastopili tudi gosti zdravilišča v plavanju na 33.33 m prosti stil: 1. dr. Kukovec Vlado, Maribor 0.26, 2. Babic Ivo, Maribor 0.27.4, 3. Jung Ivo. Zagreb 0.29. 4. Komiso Djurdjica, Novi Ma rof 0.30, 5. Komiso Darko 0.31, 6. inž. Mi-losavljevič S., Beograd 0.33. Skupina MPK Bergant. Berlič Košak, Lampret in Gala II je nato izvedla večje število lepo uspelih skokov, med drugim rudi nekaj šaljivih. Kot zaključek uspelega nastopa sta izvedli kombinirani moštvi (MPK, Ilirija in ZPK) waterpolo tekmo z rezultatom 2:2. Ta nastop je ponovno dokazal, da napreduje MPK z velikimi koraki. Organizacija prireditve v rokah preds. kluba Evgena Berganta -je bila tradicionalno brezhibna. Razpoloženje gledalcev in plavačev je bilo izredno, k čemur je pripomogel krasen sončen dan. Nesreča nikoli ne počiva 12 žrtev prometnih nesreč so morali prepeljati v bolnico Maribor, 17. julija V Mariboru in okolici so bile številne prometne nesreče. 12 ponesrečencev in poškodovancev so morali prepeljati v mariborsko splošno bolnico. Večina prometnih nezgod se je pripetila zaradi neupoštevanja cestno policijskih predpisov ter nepaz. ljivostL Morda je bila krivda tudi izredna vročina, ki je povzročala, da so bili ljudje na cesti manj pazljivi kakor običajno. Ko se je peljal 281etni strugar Edvard Arnus iz Limbuša po državni cesti proti Mariboru, se je zaletel s svojim motornim kolesom v brzojavni drog. Pri tem je Ar-nua dobil hude poškodbe po glavi, da je obležal nezavesten. Tudi motorno kolo je precej razbito. — Slična usoda je doletela lSletnesra trgovskega pomočnika Viljema jpiedla^s Zrko*ce*, ki je padel z moto- cikla tako nesrečno, da je dobil poškodbe po vaem telesu. — Na novi pohorski cesti pa je lTletni ključavničarski vajenec Josip GolubiČ, ki stanuje v Maherjevi ulici v Studencih, padel s kolesa v obcestni jarek, kjer je obležal z zlomljeno desno no. go. — Na cesti pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padel s kolesa 301etni tesarski pomočnik Jožef Dajčman, ki si Je pri padcu hudo poškodoval obraz. — 471etni stavbni delovodja Martin J are je ob vrnitvi a Pohorja proti Mariboru padel z motornega kolesa in si pri padcu poškodoval levo nogo in desnico. — S kolesa je padel in si poškodoval nogo 321etni mizar Ignacij Domanjko iz zikercev. — Na državnem mostu v bližini Konjic je zletel s svojega kolesa 501etni dninar Simon Malek iz Sliv. niče pri Mariboru. Obležal je z zlomljeno desno nogo. — 561etni najemnik Andrej Bahun iz Dražjega vrha je pri Velki takisto padal ■ svojim kćkšmm ter si hudo poškodoval obe roki. —Na križišču Strosa-m a jer je ve. in Gospoavetske ulice sta, trčila kolesarja. Pil tem si Je hudo poškodoval levo nogo Ivan Zorlč is Smetanove ulice, dočim je drugi kolesar oiln—nl zdravo ko. žo. — Na Meljski cesti je neznan kolesar | povozil 351etno viničarko Ljudmilo Krajn. čevo ni Met«!*, ki Je obležala s poikod- | barnj na nogah In glavi- — Pri Semld ob DiaVt Je neki kolesar podrl na tla. »letno posestnikov© hčerko Emo Rldige rjavo, ki je dobila kode poškodbe po vsem telesu. Vsi se zdravlje v bolnici Mariborske in okoliške novice — MeiToar izročen sodišču. Poročali smo o podvigih 4lletnega bivšega gledališkega igralca Jožefa Meiznerja, ki ga je mariborska policija razkrinkala kot vlomilca in tatu. Kakor znano je Meuner izvršil v Maribora nekaj drsnih vlomov, razen tega pa je tad tudi osumljen, da je vršil neko propagando. Ker je obstojal sum, da ee je pregrešil proti obtoječim zakonom tudi v Zagrebu in Ljubljani je mariborska policija Meixnerja »odstopila« zagrebški in ljubljanski policiji, ki ga je sedaj spet pripeljala v Maribor. Mariborska, policija ga je včeraj dopoldne izročila v zapore tukajšnjega sodišča. — Razdejanje. V Zagradišnikovi gostilni v Lužički vasi so poprvali fantje. Nenadoma je nastal med njimi prepir, ki se je končal s pravcato bitko. Fantje so se razdelili v dva tabora ter se obdelovali s kozarci, steklenicami, stoli in ostalim gostilniškim inventarjem, ki so ga popolnoma demolirali. Počili so streli, zabliskali so se noži. Sredi bitke je obležal 321etni Franc Robar, ki je dobil zabodljaj v hrbet. Ostali pretepači so dobili le manjSe poškodbe. V zvezi s to zadevo so orožniki ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu 4 glavne krivce, Id se bodo morali zagovarjati pred sodniki. — Drzen vlom v cerKev v Spodnji PoL skavi pojasnjen. Poročali smo že o drznem vlomu, ki je bil izvršen v farno cerkev pri Spodnji Polskavi, ko so storilci odnesli monstranco in ciborij. Preiskava je dognala, da je vlom izvršil neki cigan, ki je po tatvini izginil neznano kam. Za njim je izdana tiralica. — Drobne vesti, v Zgornjem Dupleku sta napadla neznanca 31Ietnega posestnika Martina Jusa ter ga s kamenjem tako obtolkla, da se je moral Jus zateči v bolnico, kjer so ugotovili, da ima razbit nos. — Neznani zlikovec je ukradel mesarju Valentinu Serdinšku iz Smetanove 60 z motornega kolesa električno svetilko in števec. Serdinšek ima okoli 800 din škode. — Z drevesa je padel 6letni sinček pro-govnega delavca Jožef Očkerl iz Poličkega vrha ter obležal z zlomljeno desnico. Dečka so prepeljali v bolnico. — Konj je brc. nil ooletnega pomožnega delavca Ivana švajgerja iz Hoč, ki ima hude notranje poškodbe. — V bolnici se zdravi 271etni delavec Filip Pivec iz Hoč, ki mu je neki tovariš zasadil nož v hrbet. — Na križišču Aleksandrove in Kolodvorske ulice sta trčila osebni avto, ki ga je vodil trgovec Ivan Baumgartner iz Pesnice, in eno- vprežni voz. Pri karambolu so se razbile šipe na avtomobilu. Hujših posledic ni bilo. — V Vetrinjski ulici je neki kolesar podrl zasebnico Marijo Mardin iz Sodne ulice 16. Mardinova k sreči ni dobila nobenih poškodb, pač pa si je raztrgala ob. leko. — Spreten žepar je izmaknil hišnici Mariji štel car iz Aleksandrove 44 torbico, v kateri je bilo več ključev in 10 din gotovine. — Posestnik Jožef Bauman izVel-ke~ je prijavil orožnikom, da je izginil nje. gov 301etni hlapec Bogomir F., ki je odnesel tudi razne predmete in zlat prstan. — V Košaklh je nastal karambol mod osebnim avtom, ki ga je šofiral Otmar Kifman iz Maribora, in e novpr e žni m vozom, ki ga je vodil Franc Štancer. Pri trčenju je bil osebni avto precej poškodovan. — Franc Perklič iz Mejne ulice 32 je prijavil policiji, da je neki zlikovec skušal vlomiti v njegovo stanovanje ter mu je pokvaril ključavnico. — Posestniku Vidu Selinšku iz Sv. Vida so neznani storilci porezali in polomili 19 sadnih dreves. Selinšek ima okoli 3000 din škode. Za storilci poizvedujejo orožniki. — Streli iz zasede. Ko se je 251etni kmečki dninar Alojz Kline iz Bohove vračal ponoči domov, so odjeknili iz bližnjega koruznega polja streli, šibre so zadele Klinca v levico in prsi. Obležal je v mlaki krvi. K sreči so ga še pravočasno našli pasantje, ki so o zadevi obvestili orožnike ki sedaj poizvedujejo za tajinstvenim na. padalcem. Klinca so odpre mili v mariborsko bolnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje, — Razpisana sta natečaja za> sprejem gojencev v vojno-obrtno šolo vojnotehni-čnega zavoda v Kragujevcu in vojno-obrt. no šolo zavoda »Obiličevoc v Kruševcu. Vsi pogoji za sprejem v šolo so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11, soba št. 4. — Mrtvaški zvon. Na Betnavski 26 je umrla zasebniča Marija Pesek, stara 79 let. žalujočim naše globoko sožalje. — Pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov deli delavstvo spet v pet vrst. Plače obrtnikov in kvalificiran h se zvišajo dnevno (po letih) od din 23.40 do 52.20 na din 27.60 do 63.80, za polkvalifi-cirane delavce od din 21.60 do 36 na din 25.30 do 42.90, za navadne delavce pri stalni službi din 19.80 do 25.50 na d n 22 do 36.60, za vajence od din 12 do 16 na din 13.20 do 17.60. Pavšalno pogojeni in nadurni delovni čas se plačuje v smislu člena 1 uredbe o določanju minimalnih mezd z 10°'o nad temeljno dnino. — Množici navdušenih planincev na Pohorju. Trad cionalno Arehovo že gnan je na Pohorju je doživelo letos nesluten rekord, ze v noči na soboto so številne skupine šle na Pohorje, da se udeležijo tradicionalnega planinskega proščenja. Množica planincev je bila tolika, da se je razvila od Mariborske koče do Ruške koče prava promenada, kakor jo vidimo vsak večer na mariborski aveniji. Poleg mladcev in mladenk so prišli proslavljat planinskega patrona tudi stare planinske ko. renine. Arehovi čestilci so se v soboto zvečer in nedeljo ves dan pozno v noč odlično zabavali. — Noćno lekarniško stažbo imata tek. teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu, na Glavnem trgu (tel. 2005) ter Savosto-va magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu (tel. 2270). — Popravila na magdalenski cerkvi. Te dni so pričeli z zunanjimi popravili magda. lenske cerkve. Pričeli so s popravljanjem in prenavljanjem cerkvenega zvonika. — Pripravljalni odbor za organizacijo festivala naroln h iger in plesov, ki bo 5. in 6. avgusta v okviru VIII. Mariborskega tedna,- je sestavljen sledeče; mestni župan dr. Juvan predsednik, Klara Maj-cenova, predsednica društva prijateljev Slovenskih goric I. podpredsednica, dr. Milan Bano_ predsednik društva Bela krajina H. podpredsednik, ravnate!-* LooS I. tajnik, prof. K. Jirak II. tajnik. V odboru so predstavniki vseh mariborskih kulturnih in nacionalnih organizacij in sicer Janko Pire sm ZKX>, J. Petejan za Vzajemnost, dr. M. Goriaek za Sokola, prof. V. mrk za Ipavčevo pevsko župo. Anton Krejci za Aeroklub, inž. V. šla j mer za Tujskoprometno zvezo. Anica A&ičeva za odsek narodnih vezenin, dr. M. šnuderl za Umetniški klub. Ivan Tomažič za CMD, dr. A. Dolar za Narodno odbrano, dr. Men-cej za Branibor, TJ. Kasper kot predsednik novinarskega kluba, dr. R. Brenčič za gledališče, prof. ftilih za Pedagoško centralo, g. Hrvoje Maister, dr. F. Sehaubach za Slovensko stražo, dr. J. Hohnjec za Prosvetno zvezo, F. Sekolec za slovenske fante in arhivar prof. Bas. — Studenške novice. Studenčani nismo kar tako. Sedaj smo dobili javno telefonsko govorilnico. Ob priliki slovesne otvo. ritve so spregovorili župan Kaloh šolski upravitelj J. Kontler, učitelj E. Vrane ter gg. Pušnik, Brenčič, poštna upraviteljica ga. Buriinova ter Šef mariborske terenske sekcije Zmazek. — Šahovsko tekmovanje za prvenstvo Maribora. Snoči so se nadaljevale šahov, ske borbe za prvenstvo Maribora. Mišura in Babic sta remizirala, prav tako Vido-vič in šurnenjak. Eferl je porabi Knehtla. Lukež sen. pa N/osana. Ostale partije so bile prekinjene. Stanje po devetem kolu je naslednje: dr. Kruljc 65 (1), Mohorčič 6 fl), Mišura 6, Gerželj 5 (3), Lukež (sen.) 5. — Žareča karbidna masa se je razlila na 39!etnega pomožnega delavca Leopolda Rotiča iz Lobnice v Rušah. Bil je nevarno opečen po spodnjem delu telesa. Prepeljoli so ga v bolnico. Njegovo stanje je zelo lesno. Iz Ii pn lahko še istega dne druga žrtev Drave neki vajenec, katerega pa je pravočasno rešil iz Drave trgovski pomočnik H. K ranic. — Afera z ukradeno nafto postaja od dne do dne večja. Poročali smo, da so nedavno ponoči neznan', storilci vdrli v skladišče trgovca Rrezovnika Franca in na-l^.li na tovorni avtomobil več sodov nafte. Te dni je bilo izvršenih v okolici Ptuja več aretacij sumljivih oseb. pa tudi celo iz Maribora je bilo nekaj aretiranem izročenih tukajšnjemu sodišču. Iz Sioveitskih goric — AOačva. Cep.či mo zapeli po slovenje-gohikJi hribovskih vinicarskih in bajtar, skih naseljih. Pri kmetih so zarožljali stroji .n parne mlatilnice. Letošnji žitni pridelek to slab, kar bo najbolj občutno prt ječi.ienu. katerega pridelek je zmanjšan po nekaterih krajih radi poplave in drugod radi toče, ki ga je \mieda nad 80 odstotkov. Mnoge družine skrbi, kaj bodo jedle pozimi. — Zopet nesreča s nv»tomim kolesom. V petek se je nevarno ponesrečil z motornim kolesom narodni poslanec g. fepindler Jote iz Sv. Ane v Slov. por., ko se je vozil proti domu. Na cesti v Zg. zerjavcin je zaradi nnule vožnje za vozil na ovinku preveč v stran ceste, da mu je vozilo iz podne slo in Spindler je paiel z močnim sunkom ob stran ceste; dobil je hude zu. nanje in notranje poškodbe. Nudili somu takoj zdravniško pomoč. — KfO&njarstvo z manufakturo se razvija ob naši meji že vso letošnjo spomlad. Mnogi krosnjarji, ki niti nimajo tozadevnih dovoljenj za krošniarjenje. sleparijo s slabim blagom. Marsikdo je bil že občutno oskodo\'an zarad: prevar, ker je nasedel vsiljivim krošnjarjem. Na drugI strani je tako krošnjarjenje v škodo legalni trgovini. Mnogi trgovci ne morejo prodati svojega dobrega blaga, pač pa vestno izpoi njujejo s^-oje obveznosti do javnosti in države. Oblasti so že od vsesrn početka nastopale proti tovrstnemu krošnjarjeniu pa ga še do danes ni bilo mogoče popolnoma BatretJ Potrebno bi bilo, te p:edrzne?.e najstrože kaznovati in jim bia^o zapleniti, da bi se preprečil dob:Čkano«ni p ■ \ na račun obmejnega prebivalstva. Iz Sloveni^rgi^ea — Alkohol največji sovražnik na#^K,a podeželja na delu, V nedeljo ob pol 6. uri zvečer je stopil ftraoo Jurij, vuznik pri Casu Jos pu, posestniku z dvema tovarišema v gostilno Jerič v Brdah. Prvi je vstopil neki njegov tovariš, ki pa ga js nekdo napadel in težje ranil, dočim je do, bil šmoo Jurij težjo poškodbo z BOftN pod kolenom in je moral iskati pomoči v slovenjegraški bolnici. — Nož je pel. V noči oi nedelje ra ponedeljek je nekdo z nožem težje poško doval občinskega stražnika Stnici Marti na in Slovenjega Gradca. Pred gostilno Z )r zim se je zbrala večja družba pijancev. Ki so kljub pozni uri razgrajali ne meneč se za opomine službujočega stražnika. Družba se je razšla in odšla proti žele:' Kar se je vrnil nekio :n pred hotelom Su-ler z nožem ranil redarja na levi roki, da je moral iskati pomoči v bolnici do