49. številka. Trst v četrtek 28. februvarija 1901. Tečaj XXVI .. Gđinost ,, z eafcrml l*n. razun to p 1UUOT i»f» 4. ari t»e6?t. zii*«k • za celo leto........24 kron za. pol leta.........lf _ za, fi*trt letm........ 6 _ u «*n mf^ec ........ 2 kroni • ićr-ino e pMmti nai)re| m- ' i >(« rM ' i* ."ninf ■»*• ■ .rivu m* ar- _ Ps> tobaksraah t Tratu me prodajajo po-itevilke po «» »t-»tint (3 nvČ>: eTen rr*t» p* po h Mtotink (4 *t %71. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Ah *eč-sratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oetasi itil. se računajo po poeodbe Vsi donisi naj se pošiljajo ure»iiilfitTu Nefrankovani ttopiai se pnrejemaio Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „J£cli!iostkh za Primorsko. ilftaiit '[ Naročnino, reklamacije tu (»elane sprejema npravnifitvo. Naročnino in mrlase ie piačevnti 1i»im» Vrst. IredniAlTu tn tiskarna te ti»iin|»u v jlici Carinila 12. 1 pravništvo, Id sprejemanje itiHc-ratov v ulici Moli»> pi -coio Stv. .'t, I i. iimi-ii. Lzdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik komorcij lista „Edinost4 Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Naša tospflarsto orazacija. ni. »Kdo rešuje ul*'go slovansko rajo iz rok ital ijan.-,;etra kapitala?« — » Koliko gos j m »da r-skih društev je (»otretmih v Istri i u okolo Trsta, ki jih »iste osnovali? Tam delajte, ta tu je vaše mesto !c Tako nam kliče »Slovenec« od dne 1. februvarja t. 1. v (Klgovor ozirom na - - lini-jiteko gibanje. »S'.»venec« torej označil tržaškim Slo-veneefli »jih nalogo, in jim }»ovedal v par lapidarnih potezah vso grozno zamudo, za katero morajo tu »si t i odgovornost po — nje- D n« /(»rosnem diktakn. No, gled<* tržaške okoliee je »Slovenec« že jm^Icu^il na lastni koži, kako se more tudi diktatorjem in altsolutistom dogod'ti kaj prav človeškega, to namreč, da se jim ljudje ne mečejo pred kolena in ne klonejo v strahu tilnikov, ampak jim govore v lice. da oni, diktatorji namreč, so govorili nekaj, kar ni res! To ni prijetno in umejeino, ako je »Slovenec« sedaj nejevoljen na nas. Z oj>etovanim napadanjem svoj m na može-v od i tel je političnega društva »Edinost«, radi namišljenih n j i h z a-mud n a polju gospodarske organizacije v mestu in v tržaški okolici, si je torej Slovenec pošteno prste opekel. S suhimi podatki, brez fraz, brez vsacega stilističnega nakita, smo dokazali »Slovencu«, da se je ravno v Trstu in v okolici že veliko storilo tia polju gospodarske osamosvoje, oziroma gosjHHlarske organizacije — če že ne absolutno, gotovo pa relativno več, nego v katerem drugem delu naše domovine. S suhimi konkretnimi podatki, ki ne dopuščajo nika-cega zavijanja, sm • potisnili »Slovenca« v dilema: ali da pri|»ozna, da ga je njegov informator speljal na led in da torej nič ne ve o gibanju in snovanju tržaških Slovencev na jtolju zadružne organizacije, ali pa — da je v e d o m a g o v o r i I neresnico. Verujemo, da ni bila ravno všečna ta alternativa, preti katero smo jtotisnili »Slovenca« — jedno kakor drugo je bilo neprijetno in odijozno. Da se izogne tej alternativi, si je »Slovenec« iz-v«»Ii 1 — pot v stran. Jel je trditi : a> da to, kar je, ni zasluga voditeljev, in b) da to. kar je, prav za prav ni to, kar se zdi, da je!! Ni več tajil, kar je tajil jn»pred, a tudi ni priznal, da je popred grešil, ker je tajil — ampak jM.^-trel je po izgovoru, na katerega naj hitro vzame patent: »Ta društva (gospo- darska namreč po naši okolici) hu se s :i -m o b t o j n o organi z i ra 1 a !« Tu se pri-jemljemo za glavo: je-li informator »Sloven-čev« sploh kaj mislil, ko je pisal to gorostasno bedastoćo ? ! Samostojno organizira a ! Mari s » vsa ta gospodanaka društva vzrastla i kar nama iz tal?! Nekdo jih je vendar moral i zasnovati in nekdo jih mora voditi. In ker vspevajo, so morala biti pametno zasnovana in morajo biti pametno vodjena! A tega nekdo, ki je zasnoval ta društva in jih vtnli, je moral v e n d a r nekdo vzgojiti ! ! Saj tega vendar ne bo hotel trditi »Slovenec«, da kje na svetu ljudje že vzibel prinašajo seboj zmisel za gospodarsko organizacijo, ki je težavneja in zahteva veče zdre-losti nego pa politiska ali narodna organizacija, in prihaja torej, dosledno, še le za to poslednjo! Resnica je torej, da oni, ki vzgaja narod politiški, postavlja prve temelje tudi za gospodarsko organizacijo. Mi bi lahko, ako bi hoteli, provocirali celo vrsto izjav, iz katerih bi razvidel «Slo-venec», kako neusmiljeno je bil resnico po glavi, ko je trdil, da so se gospodarska društva zasnovala brez pomoči onih rodoljubov, katerim bi hotel on odrekati vsako zaslugo! In celo tako daleč je zavela »Slovenca* ne-dobrohotnost do teh ceeb, da trdi, da se je vae zgodilo u k 1 j u b njihovi m a I o m a r-i) o s t i. Nam pa ni do tega in se zadovoljujemo s častnim priznanjem, ki nam je je isti *S l o v e n e c» izrekel, seveda n e-h o t Ć, se svojim priznanje tn, d a imamo na tržaškem o zera 1 j u lj ud-s t v o, k i i m a z ra i s e I za gospodarsko s a ra o p o ra o 5, zmisel za z a <1 r u ž n o organizacijo! Kakor že rečeno : zmisel za gospodarsko organizacijo more imeti le narod, ki je dosegel neko gotovo stopinjo poli-tiske in narodne zdrelosti, ki je bil v dobri politiški in narodni šoli ! A sedaj stojimo pred odločilnim vprašanjem : kdo je zadnja leta vzgajal tržaške Slovence narodno i n p o 1 i t i s k i , k d o j i h j e učil i u v n e m a 1 na neštetih shodi h z ži v o besedo in z velikimi osebnimi žrtvami?! Če bi bilo torej tudi res, da si sedaj naše ljudstvo samo snuje gospodarsko organizacijo, je to dokaz, da to ljudstvo dozoreva, a tržaški voditelji morejo biti le ponosni, tla so vzgojili tako ljudstvo! No, (Slovenec* pravi, da jedino naša hranilnica in posojilnica je v pošte vanj a vre- PODLI T rJ K v SciŠcL- Zofka K v e d e r ■ — Si ti Sonja ? — je vprašala Saša se svojim jasnim glasom, ki je spominjal na čisti, trdi jek kovine. — Ne. Sjša iVtrovna, jaz sem, jaz Vasilij VaailjeviČ. — Da ste mi zdravi. Sedite. — Potegnil je stol k mizi iu sel njej nasproti. Odložila je |>ero, p »rinila pisanje proti njemu in rekla: — Kaj ne, kako razločno pišem. O vse-jedno gre, kljub mojim očem in obvezi. Zadnjič pa sera dvakrat pisala na eno stran. To je moralo biti lej»o ! — Zasmejala se je melodično, odvezala si ruto z očij in nje oči so se motno, a vendar zvedavo ozirale vanj. — Skoda, da ne vidim, Vasilij Vasi-ljevič — je nadaljevala. — P«»stregla bi vam s čajem, a ne morem ga skuhati. Oprostite!... Sicer vas pa že dolgo ni bilo tu. — — Predvčerajšnjem sem bil. — — Predvčerajšnjem ? A tako, |»ozabila sem. — — Da. da — je mrmral on in žalostno gledal nje fini profil. Tiho je bilo v sobi. Ona je naslonila glavo v dlan in nepremično sedela pri mizi. Solnce je zahajalo zunaj, za hip je posvetil med»l žarek v sobo in obseval bledo obličje Saše. On je nemo strmel v njo in zdelo se mu je, kakor da ta pojemajoči žarek obdaje Sašino glavo z resnitn svetniškim svitom. Stresel se je. — Mrzlo je tu pri vas. — -- Mrzlo ? Da, zjutraj mi je Sonja zadnja drva vložila v peč, a jutri jih zopet | dobim. — Zoj>et sta molčala. Lehna rudečica se je jela raztezati po njenih licih, za hip so jej oživele slepe oči. — Vi, Vasilij Vasiljevič! — — Kaj želite, Saša ? — — Poljubite me! Poljubite me semkaj na usta, Vasilij Vasiljevič ! — In vstala je ter povzdignila glavo. On je za hip osupnil, a na to je stopil k njej in jo poljubil na ozki ustnici čisto in sveto, kakor je prej kedaj kakor otrok poljubljal relikvije svetnikov v cerkvi. den denarni zavod, konsumna društva pa, obstoječa v mestu in po okolici, da niti ne zasluž'jo (imenu gospodarskih osnov, ker po svojem bitstvu imajo airao namen biti zbirališče okoličanov in imajo k večjemu narodno političen, nikakor pa ne gospodarski pomen«. — Ljubljansko glasilo uverja torej, kakor smo rekli gori, da to, kar je prav za prav, ni to, kar se zdi, da je ! Da imajo naša gospodarska društva po okolici tudi narodno političen pomen, to je res. Da so ta društva tudi nekaka narodna centra, to je gotovo le njihova velika prednost. Na to so njih snovatelji tudi mislili. Saj je v krajih, kjer se mora narod boriti za svojo ekzisteneo, kakor se moramo mi v Trstu, vsaka institucija, tudi vsaki razred ljudske šole, narodno političnega pomena. Za to je goli nezmisel in more kaj takega trditi le zla volja, da radi tega, ker so taka društva tudi nekaka narodna središča, nehujejo biti gospodarskega pomena, da ue zaslužujejo več imena gospodarskih osnov. Naša konsurana društva po okolici res niso « konsumna*, kakor so «konsurana« iz-vestna društva na Kranjskem. I a to je zopet — ob naših razmerah — nji h ova velika, neoporečna prednost. «Slovenčevemu» informatorju se bržkone niti sanja ne o sestavi in o namenih teh društev; drugače ne bi trdil, da so brez gospodarskega pomena. In pa še kakega gospodarskega pomena so za naše okoličane baš zato, ker niso «konsumna» v kranjskem zmislu, ara pa k jim je glavni namen: varstvo domače produkcije in so to rej p r o ti u k t. i v n a d r u ž t v a. Na Kranjskem se dogaja tu in tam, da konsumna društva kupujejo vino Bog ve kje in Bog si ga vedi kako, tla je potem zadružniki pijejo v lastni gostilni. — Na takem »konsumu* se morajo okoličani lepo zai valiti, ker bijim bil v prokletstvo. Našim k o n s u m n i m društvom je glavni namen: raz-pečavanje domačega p r i d e l.k a, oziroma dajati najprej svoji m členom, potem drugim domači n o m nekako gotovost, tla prodajo s vojo letino po pošteni ceni! Konsttmno društvo pri sv. Ivanu ima n. pr. izrecno v statutih, tla mora kupovati vino najprej od svojih členov, potem od druzih domačinov, potem od druzih slovanskih vino- gradnikov (torej Istranov) in še le v skrajni sili, ako ni druzih vin, od tlrugorodcev. Razsodnemu človeku ne treba praviti, kakega gospodarskega pomena je to za naše okoličane v očigled silni konkurenci z italijanskimi vini. Le «Slovenčev» informator odreka našim društvom vsaki gospodarski pomen, ker......no, ker ne nosijo na hrbtu varstvene znamke — njegove stranke. Tako je v navadi na Kranjskem in zato se ue smejo čuditi . tla si je njihova gospodarska organizacija navalila neki odij, mesto da bi ljudi, brez razlike stranke, zbirala okolo sebe kakor i dej a-od rešiteljica. Gospodarsko društvo v Skednju n. pr. — je glavna podpora tudi narodni stvari v tem selu, torej naroden centrum. —* ali pa je s tem kaj zgubilo na gospodarskem pomenu ? ! Na to daje najbolji odgovor dejstvo, da si je prihranilo to društvo že 12.000 K premoženja, a p»leg tega ima dolg, krasen kos morske obali, vreden dan danes najmanje 30.000 kron ! Da ni bilo tega društva, ške-denjska vas bi bila že najbrže popolnoma propala narodno in gospodarski!! In tako društvo naj bi bilo brez gospodarskega pomena le zato, ker je tudi v nekako narodno shajališče?! O informator, informator!! »Slovenec« se roga tudi, ker tudi pogrebna društva prištevamo v našo gospodarsko organizacijo. No, sevjda, če je že informator perfekten ignorant ozirom na vsa ostala naša društva, ne moremo zahtevati otl njega, tla bi poznal ravno le gospodarski pomen naših pogrebnih društev. Mož si domišlja najbrže, tla so to le kaka pobožna društvu Njih glavni namen pa je v resnici eminentno gospodarski, ker dajejo siromašnemu ljudstvu izdatne denarne podpore baš tedaj, ko je v najveći stisk' ! Saj je menda stiska naj veča tedaj, ko je bolezen in smrt v hiši ! Marši-kak člen teh društev bi sicer ob takih prilikah zašel v dolgove; iz dolgov rastejo radi dolgovi, kalamitete se večajo in ob majhnem premoženju prihaja kaj hitro — materijalna katastrofa. Ali z dajanjem takih podpor .še ni iscrpljen gospodarski pomen teh pogrebnih društev. Ona so za svoje člene t u ti i posojilnice. In kako lepo, solidno se razvijajo ta društva, nam priča n. pr. pogrebno društvo pri sv. Ivanu, ki ima že lastno hišo, vredno kakih .">000 gld.J Razsodni in objektivni čitatelj je torej sedaj na jasm m, da-li so naša konsumna in — Zapustite me, — je dihnila in se obrnila v stran. In on je odšel. Menil je, da še čuti lehno drhtanje njenih mehkih svežih usten in tla diha v a-se nje nežni dih, ki je uplival nanj kakor sveti duh kadila v cerkvi na vernike. Ona pa je setlela na stolu z nasmehom na ustnih. Za trenotek jej je sicer spre-letel obraz izraz nevolje in jezno je zarar-mrala pred-se : — Volja ! Haha ! — Mari ženske res ne moremo živeti brez ljubezni ?! — A umirila s6 je in odgovarjala sama sebi : — Ne, ne ! Ne moremo! — Slonela je v stolu in mislila. V domiš-ljiji je pila vso ono srečo, katere si je želela. Čutila je na obrazu vroče poljube, slišala sto ljubezenskih besed. Vedno hitreje in hitreje jej je tolklo srce. Velika družba se je motala krog nje in vse se je skušalo izražati jej večo prijaznost in ljubezen. Roke so se stezale po njćj in jej božale lica, bajne prikazni so se jej nasmihavale in kto srečnih čutstev naseljevalo se jej je v srce. Mrzli pih jo je objel, udje so postajali trdi, mraz jej je legal na lica, a ona je se- dela mirno, tiščala tiči vkupe in bala se, da ne bi s kako kretnjo prepodila vseh teh ble-stečih in mamljivih iluzij. Sladka godba jej je božala ušesa i u vonj cvetlic se je širil krog nje. Zdelo se jej je, kakor tla raste in raste, ko se duh dviga v tuje krasne svetove. Vedno manj je čutila trupla, zdela se jej je, kakor tla plava natl seboj v neizrečni blaženosti sreče. Sedela je in setlela, krasnemu snu sledil je krasnejši, z jednih nebes plavala je i v druga. Zunaj pa se je stemnjevalo in stemnilo in ledeno mrzli sever je silil skozi špranje. V zdramila se je, odprla oči in hotela vstati. Pa volja je imela premalo upljtva na njeno trudno otrdelo in mrzlo telo. Zasnivala je zopet svoj sen o sreči — — —--- In drugi dan so dobili Sašo Petrovno mrtvo v njenem stolu. Na ustnah se jej je še zibal oni zadovoljni srečni smehljaj .... In umrla je, umrla, morda zato; ker n i mogla imeti volje, da bi živela brez ljubezni, strogo mrzlo življenje, ker jej tudi volja ni mogla zatreti v prsih sna o sreči..... (Zvršetek.) |x>grebna društva tudi g-*s;»odarskega [H>mena je/ika v govorili in v interpelacij ali in to — ali niso?! Informator Slovencev« nima teh kakor rečeno — le raili tega, osla vljarno od njega, svojega jezika. kar d«»-taje naše tr aške okolice. V pri- Xo, Nemci so obrčali, češki radikalei pa hodnjem članku ga povabimo na malo eks-1 so obrnili. Češki radikalec Fresael je imel v kurzijo v Istro, ker je svoja očitanja na včerajšnji seji dolg govor izključno v češkem adr»*-,, tržaških rodoljubov raztegnil tudi na jeziku. Vsenemci so seveda besneli, ali vse to |»okrajiiM». jim ni pomagalo nič, Fressel se ni dal motiti v svojem govoru in je nadaljeval v češkem jeziku. Med radikalnimi Cehi in Nemci ie nastal radi tega velikanski prepir in je prišlo slednjič do dejanskega spopada. Vsenemec Steni, ki, kakor je videti, odnese bržkone rekord še celo slavnemu \Volfu, je se svojim tuljenjem v včerajšnji seji najbolj odlikoval. Schonererju, ki ga je vedno insultiral ter zahteval, naj govori nemško, ker da ga ne ume, je govornik Fressel odgovarjal ironično: Dragi »Schonerer, boste že videli, da se bomo s časom še umeli. ( Tej opazki je sledil splošen smeh). S te in, ki je bil (ker mu vseupitje ni pomagalo) od jeze ves rudeč v obrazu, je poklical \Volfa na pomoč, in se z istim podal proti govorniku Fresselu. žilgaje mu s pestmi. (Vški radikalei so hitro obkolili nemška srditeža ;n ju pošteno naklestili, na kar so jima pritekli na pomoč drugi Vsenemci, kar je provzroeilo obči pretep med češkimi in nemškimi radikalei. Največ je trpel Sten, katerega so Cehi, ko je imel zadosti, porinili na sredo zbornice. Ker je bil v sled zmešnjave red v zbornici popolnoma nemogoč, pretrgal je predsednik sejo za "/4 ure* Je za('et" kom predsedoval podpredsednik Ztček — tudi njega so Nemci insultirali — in pozneje predsednik Vetter. Ko je predsednik zopet otvoril sejo, nadaljeval je Fressel svoj češki govor in kmalu potem za vršil. Predsednik je obžaloval, da se je oviralo govornika med govorom in je pozival vse stranke, naj spoštujejo ugled zborniee. Fresse-loveinu govoru je sledilo nadaljevanje razprave o Breiterjevem nujnem predlogu. Nujnost predloga je bila po daljši razpravi odklonjena. Cesarsko naredbo o prepisovanju premoženj (pristojbiuska novela) so odkazali pristojbiuskemu odseku, ne da bi jo bili čitali. Na to se je seja zaključila. Prihodnja seja je danes. Parlamentarne stvari. V poljske m klubu vlada nazadovoljnost z vlado in — gospodom vitezem Ja\vorskitn, načelnikom tega kluba. Zadnje dni je imel ta klub več sej, na katerih so razpravljali o političnem položaju. Razprave so bile burne in je pala marsikatera grenka proti gospini 11 vitezu. Mož pač ni iskren. Ni bil iskren proti prijateljskim strankam, ko je v zahrbtnem sporazuinljenju z vlado in nemško levico samovlastno razbil bivšo desnico. Ali ni iskren tudi proti soro-jakom. Na omenjenih razpravah so mu očitali govorniki, da brez njih vednosti paktira z nemško levico in z vlado. O včerajšnji seji je poljsko »kolo« izdalo komunike, v katerem prijavlja nagovor podpredsednika grofa Dzie-duszickega, v katerem je izvajal, da poljsko kolo hoče vse storiti za delavnost parlamenta, da so Poljaki vsikdar skušali le parlamentarnim |w»tom uveljaviti svoje gospodarske in (H)litiške zahteve. Ker pa jim je dosega delavnosti parlamenta sedaj glavna naloga, si pridržujejo slobodno roko nasproti straukam in vladi. Viadi so stavili sedaj zahtevo, naj za reševanje gališkiii stvari namešča le uradnike, ki poznajo razmere v deželi. Kolo ob-žaljuie, tla Nemci in Cehi ovirajo razprave v zbornici. Ker p» je od rešenja i z vest m h predlog odvisen obstanek parlamentarizma, so Poljaki prevzeli nalogo posredovanja in je vitez Ja\vorski v ta namen sklical načelnike klubov. Vitez Javvorski je stavil primeren predlog. Ali nekatere stranke na nemški levici hočejo izsiliti skrajšanje razprav, brez gotovosti, da ne prične tehnična obstrukcija. Ta nepotrpežljivost je slab svetovalec in po takih sredstvih je posezati le tedaj, ko gre za kako demonstracijo. Stranke, ki hočejo res delati, se pa izogibajo praznim demonstracijam. Kdor drugače postopa, je na sumit, da ne misli resno na delavnost parlamenta. N e-v e r j e t n o p a b i s e z d e I o, ako h i se katera stranka, zlasti pa taka, ki je nasičena v narodnem pogledu branila dovoliti državi predlogo o novinci h. Zaključek je očevidno naperjen proti nemški levici. Tembolj moramo obžalovati, da komunike nič ne ve povedati o razpravah, ki so sledile temu nagovoru. Mi vsaj ne moremo verjeti, da bi bili vsi členi — kakor zatrja komunikč — kar vzeli na znanje ta nagovor. Politični pregled. _ V TRSTU s. fehruvarja 1901. O položaju. Information« je dobila iz parlameutarndi krogov sliko o situvaeiji, ki I k »t rja t", kar govorimo mi v vesti »Parlamentarne stvari , da -e namreč v poljskem >koiu< pričenja reakcija j roti ne.skreni in jeguljami politiki Javor*k<-gj. Zaupnik reče-nega lista zatrja namreč, da so Poljaki zaceli ti videvati, da imajo s < Vhi veliko več skupnih i ritere-, »v. nego pa /. nemškimi strankami in da so Poljake le m a m e č e slike zavele, da so bili nekaj ča-a pripravljeni vezati se z Nemci. Celo v katoliškem centrumu da >0 jeli uvidevatr. da so |w»trebe alpskih dežel imele v elaeij, ki je trajalo do Iire pofK.ludne. Interpelacije so m- na željo posL Brzoratla prečitale doslovno. Po prečitanju iuterj>elacij so različne predloge zročili dotičnim odsekom, in sicer, ker>e 11 nihče protivi!, ne da bi jih bili preči-tali. Poslanca Brzorad in Maštalka sla se pritoževal radi predsednikovega ravnanja s češkimi interpelacijami. Justični minister pl. Spens-liooden je naglašal v svojem kratkem govoru, da vprašanje j m »si. Stei na v minoli seji ni bilo na njega naslovljeno in da seje on |K»teg"nd >amo v ta namen, da zavrne neosnovane napade na drž. pravd n i ka in na sodnijski stan. Pridržuje si pa svoječasni meritorni odgovor. Na to so prešli v razpravo Breiter - jevega nujnega predloga radi volitev v Galiciji. Breiter je utemeljeval nujnost svojega pred-h»ga m trdil, da so se volitve vršile pod pritiskom in zlorabljenjem vladne oblasti potom vladnih organov. Govornik meni, da bi bila hitra in stroga [»osvaritev teh nepravilnosti v interesu vlade in parlamenta. Poslanec Gi-zovski je izjavil, da ima poljski klub sam največ: interes, da *e volitve natančno pregledajo. Ta revizija pa se mora vršiti mirno in stvarno. Govornik je dalje {»olemiziral z izvajanji maloruskega f »osla oca Kosa, ki je v jednt prejšnjih sej hudo napadal Poljake. Mi se moramo povdarjal je govornik — odločno upreti vsakemu terorizmu in naj prihaja i*ti od »zgoraj« ali od »s|m*daj«. Poslanec l>;t-zyn-ki je (»oleiaiziral s pred tro vorai kom in je slikal razmere v Galiciji. Napadal je ostro okrajnega glavarja Starzinskega in zaključil svoj govor - trditvijo: Ne centralni vlada, temveč poljski klub, kateri je gospodar v deželi. je odgovoren za vse zlorabe. Ministerski predsednik je obljubil, da se vse došle pritožite natančno pregledajo, da se na ta način dobi popolnoma jasna slika. Rekel je, da mora odločno zavrniti pritožbe, s katerimi se na splo-lno obdolžujejo oblasti. Načelnik deželne vlade porablja \ e> -voj trud v to, da zagotovi času primerno upravo in pazi na to, da izvršujejo njemu (»odrejeni organi svojo oblast pof»o!n«»ma nepristransko. Zadnje volitve so se v obče vršile razmerno zelo v redu. kar dokazuje majhno število uloženih protestov. Vlada se gotovo trudi, da pospešuje kultu-reine :n go-podarske interese Galicije. (Odobravanje. \ Sledil je govor p »slanca P 1 a č e k a. Po prečitanju došlih spisov govorilo je več čeških govornikov o stenografičnem zapisniku in sicer v češkem jeziku, s čemer so hoteli protestirati proti predsednikovi naredbi, da se čeških interj»elacij ne bo čitalo v češkem jeziku. .Nemci so sejali veter in sedaj žanjejo vihar. Ako bi se ne bili Nemci začeli pripravljati, da češkemu in slovanskim jezikom sploh vzkratijo vsako pravico v parlamentu bi s« bili zadovoljevali s konstatacijo te pravice (od časa do časa) in bi se bili le v posamičnih slučajih posluževali v zbornici svojega Na posvetovanju načelnikov, o katerem je govor tu gori, sta zastopnika Cehov. dr. Paeak in dr. KaizI, brez ovinkov povedala svoje menenje. Pactfk in Kaizl sta očitala trpkimi besedami, tla sedaj svare Cehe, naj omogočijo delo, a ni kdo ne stori ničesar v njih |»omirjenje, da-si se jim je vendar dogodila huda krivica in so bili žaljeni. — Se silo ne opravijo ničesar proti Cehom; ' pritisku bo sledil odpor. Ako vladna stranka par excellence protivi, da bi najprvo razpravljali o predlogi o kontingentu novincev, kako morejo kaj tacega zahtevati od Cehov, ki so opozicijonalna stranka. — Gospodje so se razšli zopet, ker zastopniki nobene stranke niso mogli podati obveznih izjav. Tudi »Slovanski c e n t r u m« je imel posvetovanje o pnrlamentarnem položaju in je izrekel željo, da bi vlada stopila v dogovore s Cehi za povspesevanje parlamentarnega dela. Na dopis »II r v a t s k o-s 1 o-venskega kluba«, da bi se oba kluba združila, so sklenili s o-g 1 a s 11 o, naj n a čelnik centra s t o p i v p o g a j a n j a z načel n i št v o ra »H r-vatsko- slo venskega kluba« za skupno postopanje v čisto narodni ii s t v a r e h. Poljsko vprašanje v nemškem parlamenta. V državnem zboru nemškem so poljski poslanci napadali vlado, radi preganjanja poljakov na Nemškem. Poljski poslannc Jasdzevski je kritiziral postopanje pokojnega Bismarcka, ker je njegovo postopanje proti Poljakom, katoliškemu centru in socijalistom bilo gotovo ne le krivično, ampak z diplomatičnega stališča tudi popolnoma pogrešeno. Nemci so oni, ki neprenehoma provzro-čajo nezadovoljnost poljskega naroda, kar nima za nemško državo nobenega smisla. Socijalist Bebe! je soglašal s poljskim paslancem in je dokazoval, da se tekom So let nobeni vladi ni posrečilo doseči zadovoljstva Poljakov s spremenjenimi razmerami. Povdarjal je. da je Bismarckova politika le poostrila n >sprotstva. Predsednik Ballestrem je branil nemško politiko in očital Poljakom irredenti-zem, zatrdivši, da Poljaki nimajo ni-kakega vzroka pritoževati se. Tudi poslanec Koppler je označal nemško proti poljsko politiko kakor zelo nesrečno. Nemci za kitajsko ekspedicijo. Nemška vlada je predložila federativnemu svetu predlog za dovoljenje 120,682.000 mark kredita za kitajsko ekspedicijo. Od teh se uporabi 100,200.000 za vojsko in 17,500.000 za mornarico. Hohenzollernci se ponašajo, da so *vedui množitelji države«, ali narod nemški mora drago plačevati to slavo. Tržaške vesti. Poslanci — pozor! ! Čujemo, da je deželni šolski nadzornik, gospod Anton vitez Sabladoski uložil prošnjo za umirovljenje. Ta vest je za nas primorske Hrvate iri Slovence velikega pomena. Vedno pravimo in to po pravici, da mladina je naša nada, naša bodočnost. Vzgoja mladine je torej jedno naj-važnejih vprašanj za sleherni narod, tudi za oni, ki si je že zagotovil vse pogoje za obstanek in razvoj. Kolike važnosti je še le za narod, kakoršen je naš, ki si mora ob mejah še le graditi prve fundamente svojemu obstanku, ki se mora boriti za najelementarneje in najprimilivneje pravice, ki mora z obupnimi napori, tako rekoč, še le trgati vsako mrvo pravice iz rok sovražnih mu činiteljev !'. Za nas je vprašanje velikanske važnosti, kdo bo prihodnji upravitelj našemu šolstvu. Za nas je velikanske važi.osti, da dobimo nadzornika, ki bo dobrohoten pospeševatelj na-I šega naroda. Sosebno moramo zahtevati, da bodi šolski nadzornik mož, ki bo dobroten, brižen in neustrašen zaščitnik onim, ki so steber našemu šolstvu, katerim je poverjena vzgoja naše mladine - našim učiteljem. Mi smo velika večina v deželi, že zato moremo in moramo zahtevati, da pride na to važno mesto mož, ki bo poznal naše potrebe in tužni položaj našega šolstva, ki bo znal upoštevati, da je naše šolstvo zaostalo v vseh strokah, ne po naši krivdi, ampak po krivdi krivičnih razmer — in ki bo imel poguma za odločno zahtevanje, naj se zamujeno popravi in |H>polni, in bodi tudi, da mu bo stopiti v boj proti višim činiteljem. Seveda vsikdar boj le za pravično stvar, kakor jo mora imeti pred očmi sleherni pravi pedagog, v izgled vsem podrejenim mu organom, S tem je po- vedano tudi, da nikakor ne zahtevamo, tla bi bil krivičen drugim, ali da bi tiral — politiko nam v prilog. Če torej zahtevamo, da mora skrbeti sosebno za naše šolstvo, nočemo biti krivični drugim, ker to ne in-volvira nikake krivice drugim, ako zahte-! varno, naj zastavi delo tam, kjer je zane-; marjeno. Poslanci so poklicani v prvi vrsti, tla branijo interes naroda in njim je dana možnost za to. Poživljamo jih torej, naj vso svojo pozornost obrnejo temu velevažnemu vprašanju, da ne bomo primorani jih pozneje klicati na odgovor ker so zanemarili svojo dolžnost in zakrivili eventuvelno se svojo ne-brižnostjo, da bo trpela največa korist naroda in da tudi ob tej priliki dobi naš narod pljusko v braz, kakor jih je dobil že toliko. Odbor političnega drušMa »Edinost* bo imel v petek ob 7 in pol uri zvečer svojo i sejo v prostorih »Delalskega podpornega društva«. Škofovski konvikt v Trstu. Kadar mislimo na ta konvikt, nam grenijo čutstva. Kako ne, ko vidimo, kaj je nastalo iz tega konvikta! Ravnokar izdani račun o prispevkih decembra in jantivarja je zopet samo v ' italijanskem jeziku, da - si so darovi došli skoro edino le od Slovencev in Hrvatov, slovenskih in hrvatskih duhovnikov, vernikov in cerkva. Povsem opravičeno vsklika »Naša jSlogac: V plačilo našim duhovnikom, našim vernikom in našim cerkvam pošiljajo jim italijanski sestavljena pozoČila. Je-li to, gospoda sestavljalei, pravično in pristojno — i da ne rečemo druzega ? ! Ali naj mi res pov-sodi in vsikdar prejemamo na levo in desno moralne zaušnice — r a ti i Vašega bi a-ž e n e g a miru?! Židjc nočejo »taiituin ergo«. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji »Avanti , kaj zanimiv članek, poln ironije, ozirom na postopanje čifutov o najnovejši aferi se slovenskim tantum-ergo v Trstu, o čemer smo mi že govorili. » Avanti«-jev članek zveni tako-le : »Gospoda Zidje, zbirajoči se pod šotori »ru flanela« (list »Piccolo«) z lesnega trga bili so včeraj zelo razburjeni. Najviši duhoven Felice Venezian (Zid) jim je naznanil, tla se je v ccrkvi sv. Jakoba pel nič manj nego tantum-erg-o v slovenskem jeziku. Pobožni katoličan Teodoro Maver (Zid, lastnik » Piccola«), ogorčen radi tega, tlal je v svojem listu priobčiti oster članek proti škofu, v katerem mu preti, tla se poda peš k papežu poljubit mu čevelj in tla ga naprosi za posredovanje v tem vprašanju, ki je velike važnosti za vse njegove (Piceolove) istovernike (namreč Zide). V protest proti tej protizakoniti novotariji so uprizorili sinoči Zidje okoli »rufianela« impozantno demonstracijo. V velikem številu so se zbrali v uredništvu istega lista in so ob spretnije vanj u harmonija zapeli »skozi nos« tantum-ergo v latinskem jeziku. I jeseni trg je bil natlačen ljudstva, ki je navdušeno poslušalo cerkveno petje pobožne družbe. Po;.no v noč pa je dobil naš reporter pod okni »rufianelo«-vega uredništva list, na katerem je bila sledeča Interpelacij a. Nj. E. prevzvišenemu mosignoru tir. Andreju Strku, škofu v Trstu. Podpisani, v imenu vseh svojih istover-nikov, protestujejo najenergičueje proti u vedenj u slovenskega tantu in-ergo v župno cerkev sv. Jakoba in zahtevajo, tla se ista novotarija takoj odstrani, ker bi sicer, na .-.vojo največo žalost, nikakor ne mogli nadalje pohajati niti cerkve sv. Antona novega in starega in tudi ne stolne cerkve pri sv. Justu. S spoštovanjem Trst, 26. februvarja 1'JOl. Teodoro Maver, avv. Beniamiuo ('iisin, La-dislao Maver, Felice dott. Venezian, Moise dott. Luzzatto, Eugenio Morpurgo, Angelo Curiel, Buonaiuto V i van te, l'g<» Navarra, Alberto Gentili, Giulio Piazza, v imenu vseh svojih istovernikov (sami Zidje.) Tako »Avanti«. Mi pa smo iz gotovega vira izvedeli, da so to interpelacijo pozneje podpisali tudi zvesti zavezniki zgornjih, družba okoli »Amica«. Tudi smo izvedeli, da se lahoni jezijo, ker nas vsa ta gonja proti slovenskemu jeziku v tržaških cerkvah tako neizmerno veseli. Kaj vraga bi nas ne veselilo, ko je to voda na naš mlin. Terorizem o ljudskem štetju ! Pišejo nam: Da razvidete, kako se vrši ljudsko štetje in kaj vse si upajo magistratov! organi, poslušajte sledeče : Neki slovenski stolar je spisal popisno jh»1«> v laškem jeziku in je le v 1 -J- rubriko zapisal, da govori slovensko. Magistratovec, ki ga je poklical na dotično sekcijo, mu je rekel: Kako si upate zapisati, da govorite slovensko, k o imate potrebo 0 <1 nas, ki vam dajemo delo! Mož se je prestrašil in prosil, naj uradnik popravi, kar se je, seveda zgodilo v vsej naglici ! I »rez komentarja. Sami pošteni delavci!! Tako.so hitela zatrjati naša ital. glasila, ko so izvedela na svojo veliko «patrijotično> žalost, da so Italijani ona petorica subjektov, katere so minole sobote priveli v zapore radi |»ožiganja gozdov. Naši nasprotniki so od nekdaj ljudje z dvojno vestjo: jedn-i se jim oglaša, če je kak Slovenec kaj zakrivil, druga. Če je kakov regnicolo napravil «ak<» Itimparijo. <_'e je Slovenec storil kaj protizakonitega, je to zločin, je mož barbar in l>e«ede vseh slovarjev morajo v služIjo, da se dogodek primerno ožigosa. < e pa je Italijan storil isto in tudi kaj hujšega, je stvar drutra. eamhia <1 ' aspettn, in je .nož — jtošten delavec. kateremu ni smeti skriviti ni jednega iasu. ker bi bil to čin kabinetne justiee, ki zahteva kategorično, če ne več, pa vsaj jedno podkovano interj»elacijo v državnem zboru. Tudi ona |»etori<*a italijanskih podanikov, katere so aretirali rainoloso-boto, so seveda sami — pošteni delavci!! No. to slovesno zatrjevanje o poštenju teh poštenjakov je zadobilo kričečo ilustracijo po govorici, ki >e je razširila jh» mestu, da je namreč oblast zasledila, da sta med ono pe-t »rico — dva anarhista!! Sedaj pa pomislimo. da so n. pr. na delih društva «Au-resina», ki vleče mastne dobičke iz žepov avstrijskih |»odanikov, nameščeni sami taki regnicoli, mej tetu ko vse polno domačih delavcev [»ostaja okolo brez zaslužkov. Kdor ne verjame, naj le gre pogledat trume delavcev. ki sedaj kopljejo kanale v ulici Rossetti ! Kaj tacetja je pač le v Avstriji mogoče. Ali oni činitelji, ki bi se morali zanimati za take stvari in bi jih mogli tudi preprečati se svojim vplivom, se ne bodo smeli čuditi, ako danes jutri pride do krepke reakcije od -trani za j h »sta vije nega in zanemarjenega domačega ljudstva ! žrtva oderuštra. 4lMetna soproga u|»o-kojeneira j»olkovnika Marmocha. ki stanuje v ulici Coroneo št. 9, padla je te dni kakor žrtva brezvestnih oderuhov. Ker jej je soprog baje dajal premalo denarja za gospodinjstvo, (»omagala si je s tem. da si je tu pa tam pri oderuhih izposojala male svote. Vsled velikih obresti pa so ti mali dolgovi precej narastli. Dolžniki so -ilili. ali ker gospa ni mogla plačati, prosila jih je. naj bi še nekoliko počakali: ti pa niso hoteli čuti nikakih prošenj in so jo radi tega tožili. Ul»oga gospa se je bala povedati stvar soprogu iti se je odločila za ta korak še le predvčerajšnjim zjutraj, ko se je imela v kratkein vrniti eksekucija. Soprog je takoj «nUel t. doma ;n jej je prej naročil, naj na-prosi ekeekutorja, kadar pride, da nekoliko }»o<'-aka z eksekueijo, dokler se or» vrne z denarjem, da plača dolgove. < >b 11. uri zjutraj je prišel ek.-ekutor v stanovanje in za njim — trije Židje, da jw.kuptjo |H»i.ištvo, Marmoeh je prosila na vse mogoče načine ekeekutorja, naj nekoliko potrpi, ker se nje eopn»g kmalu vrne z denarjem. Ni», eKse-kutor je bil neizpr<»*en in je pričel takoj svoje delo. »Slišite«, je dejala gospa, »ako ne o p 11 -t te eksekue^a^ se umorim.« Kkse-kutor se n: brigal niti za to grožnjo in je nadaljeval r draib«Marmoeh je na to odšla v svojo en>l»o. ('rez nekoliko trenotkov wi -likali možje z ~>1*? žalostuo stokanje. Pogledali S4» v i n videli tam grozen prizor, kako je uboga žena zvijala na tleh v -mrtaih mukah — držala je svojo besedo in I -*1 zastrupila. Zi»ežali so takoj iz sol»e in tekli ;mi zdravniško |kmdo^. Došli zdravnik J 1 ki ni mogel več pomagati uin»gi ženi. I mrla je rev ra radi nenasitne |M»hlej»n«»*1 i nikdar sitih irtkniboT. Med tem -e je soprog nesrečne povrnil dom«»v : v svojem obupu se je hotel ustreliti tudi on. kar {»a so navzoči preprečili. /a poštne ck-peditorje. Z naredbo j hI 22. pr«*»iaea 1901. št. priobeeno v I i • *št n< »-brz« •; a v nem tiaredbenikn št. 13. «m 1 l. i 1901., za ukazalo je trgovinsko ministerstvo. J «ia se uve le za j»<»štne ekspeditorje status, v j katerega bi bili, j**' nekimi uveti, vsprejeti j tudi eksfteditorii (ekspeditorice), ki niso v j aktivni služI*. V to svdio imajo isti prijaviti se naj- dalje do 30. susca 11K)1. na onem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu, v Čigar okrožju so taktično v zadnjem času službovali. V prijave se ima staviti : a) ime in priimek, b| podatke o šolski naobrazbi, e) ime poštnega urada, na katerem je dotičnik poštno, oziroma brzojavno prakso prestal, d) dan prisege (v poštni oziroma brzojavni službi), e) imena vseh poštnih uradov, na katerih je dotičnih služboval, z natančnim oznacenjem službene dobe. Prijavi je pridejati priloge nanašajoče se na posamične podatke (spričevala o prestalih izpitih in dosedanjem službovanji; dekrete o usposobljenosti). Prijave se imajo predložiti prav gotovo do zgoraj označenega obroka, ker • ieer bi se dotičnik, ki je zamudil rok prijave, uvrstil v status ekspeditorjev šele potem, ko se je vnovič podvrgel praksi m skušnji, in ne da bi se mu vračunil poprejšnji službeni čas. O določbah uvodoma omenjene naredbe se vsakdo lehko pouči iz naredbenika, katerega ima vsaki poštni u rad. Slavnim županstvom na u važe van je. Po raznih dogo iivšib se slučajih doznajemo, da tržaška bolnišnica, oziroma uprava iste — tirja od občin zneske za ra/.ne bolnike, da-si so že razna podporna društva plačala iste >troške. Mi ne trdimo, da se to dogaja vedoma, ali fakt je, da se dogaja! Vsako podporno društvo mora plačati bolniške strožje za dni za vse one, ki so zavarovanju podvrženi. Zato bo umestno, ako se občine v sličnih slučajih informirajo, predno plačajo take stroške ! Požar r gozdu nad sv. Ivanom. Policija je zasledila krivca zadnjega požara v gozdu nad sv. Ivanom. Krivec je jeden znanih cikorijašev. \"e povdarjamo tega, da bi rekli, da je hotoma zažgal, ker ie možno, da se je požar vnel le vsled njegove neprevidnosti o kadenju. Povdarjamo to, ker nas skušnja uči, da naši nasprotniki radi podtikajo našim ljudem in pišejo tako, da vzbujajo v ljudstvu misel, kakor da so naši navlašč zažgali. Dražbe premičnin. V petek, dne 1. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tu k. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražite premičnin : v ulici Ponzia «a, hišna oprava : v ulici Sette Fontane št. 12, hišna oprava : v ulici Criulia št. 23, hišna oprava ; v ulici Ceeilia št. 4, bicikl in oprema mehanikov : v Sv. Križu si, prešie: v ulici S. Nicolo št. 3 in v ulici S. Michele št. 1, oprema zaloge in likeri. Vremenski vestnik. V čemi: toplomer ob 7. uri zjutraj 1*2, ob 2. uri popoludnt 11.3 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.S. — Danes plima ob 6.9 predp. in ob 7.57 pop.; oseka ob 0.f>0 predpoludne in ob 1.21 popoludne. Pevsko društvo »Kolo« izreka presrčno zahvalo vsem onim gospodom in gospein, ki so na ta ali drugi način pripomogli, da so se trije ple-ni venčki, ki ao se vršili pri »Ogrskem kralju«, tako ugodno obnesli. Na istih se je nabralo v korist društva 30 kron darov in 3 krone 70 stotink je nabrala gospica Mrevlje o prodajanju »big« za društveno zastavo. — Srčna hvala vsem darovateljem in pod pira te-Ijem društva. Ob enem si dovoljujemo naznaniti si. občinstvu, da bo imelo društvo dne 24. marca svoj koncert. Kraj in program priobčimo pravočasno v tem listu. Od b o r. * P o ž a r. V Godičah blizu Kranja je nastal dne 25. t. m. požar, ki je uničil tri Pogorelci so veliki reveži, zgorela jim je celo obleka. Razne vesti. Stavke V Italiji. Naslednje številke podajajo nam nekoliko statistike stavk v Italiji : Leta Število stavk Število stavkavcev 1881 41 8.272 1891 132 34.333 1896 210 96.051 1897 217 . 76.576 189K 256 35.705 V zadnjih letih vidimo, da je število stavk sicer nekoliko narastlo, število sta v ko v-cev pa znatno padlo. Nadškof dr. Posilović — kardinal ? »Obzoru« javljajo iz Rima, da se v vatikanskih krogih govori o skorajšnjem imenovanju zagrebškega nadšhofa dr.a Posilovica — kardinalom. Prebivalstvo Sredca. Glavno mesto bolgarske stolice Sredec šteje 67.600 prebi-velcev. Pred 10 leti je imel Sredec samo 45.000 prebivalcev. Loterijske Številke, izžrebane dne 27. t. m.: Lvov 89 5 51 9 11 Praga 12 41 1 86 42 Književnost in umetnost. »Balkanska carica« v nemškem prevodu. Znano junaško dramo kneza Nikolaja »Balkanska carica« je prevel Hugo Mark na nemški jezik. Predstavljala se bo baje v kratkem v nekem berolinskem gledališču. «Kibie« lirv. humoristički list. Pošto se osjetila potreba šaljiva lista u Hrvatskoj, nekolicina brv. sveučilišnih gradjana naumila je izdavati takav list pod gornjim naslovom, koji bi ispunio ovu prazninu. «Kibic» će izlaziti svakog 1. i 15. u mjesecu u quart formatu s velikim brojem biranih ilustracija. Cijena će mu biti S kruna 1 na godinu. Prvi će broj izići 1. travnja o. g. Molimo sve one prijatelje šale i satire, koji žele list imati, da nam se pretplatom jave, a one prijatelje, koji se osjećaju vješti na peru, molimo, neka nas potpomažu svojim radnjama. Dopisi, pretplate, rukopisi itd. molimo, da se šalju na uredništvo «Kibica» Zapadni perivoj br. 17, Zagreb. Državni zbor. DUNAJ 28. (B.) (Zbornica poslancev.) Predsednik je otvori! sejo obli. uri in četrt predpoludne; po prečitanju došlih spisov so poslanci Brzorad, Hrubv in Fressel — poslednja dva v češkem jeziku—stavili kratka vprašanja do predsednika. Posl. Brzorad je zahteval, predsednik naj Imlje varuje poslovni red in naj odgovarja na različna stavljena mu prašanja. Predsednik je odgovoril, da je dosedaj v veliko večji meri dovoljeval slobodo govora, nego se to dogaja v drugih parlamentih. Ker pa vidi, da se to zlorablja, ne bo i mogel dopuščati v bodočnosti, da se v nasprotju s poslovnim redom drže dolgi govori, i če tudi se stavljajo le vpiašanja ali utemeljujejo predlogi. Resna dolžnost predsednika je, da pospešuje delavnost zbornice ; zato prosi vso zbornico najnujneje, naj si njegove besede vzame k srcu in naj ga ne spravlja v neprijetni položaj, da bi moral strožje uporabljati poslovni red. (Živahna pohvala in ploskanje na levici, glasno oporekanje mej češkimi radikale!.) Na to je zbornica prešla na dnevni red, to je, v razpravo o nujnem predlogu Heinri-chovem o otpravi kupčije z žitom na termine. Potem, ko je poslanec lleinrich v enournein govoru utemeljeval nujnost predloga, so govorili poslanci Formanek, Hovorka in Hrubv (češki), potem poslanec Steiner in za njim češki radi kaleč Reiehstatter v šeškem jeziku. Seja nadaljuje. Shod brezposelnih trgovskih pomočnikov. DUNAJ 28. (B) V nekej dvorani v bližini parlamenta se je vršil shod, katerega se je udeležilo 1500 brezposelnih trgovskih pomočnikov. Po sklepu zborovanja so poskušali demonstrirati pred parlamentom in so začeli vsklikatl na Mladočehe in češke radikalne ali policija jih je razpršila. Ustaja na Kitajskem. PEKING 27. (B) Glasom poročil iz kitajskega vira odide 6 batalijonov i/, čet Vungšikaja, pod poveljstvom generala Mei, v Singanfu, da bodo cesarju o njega vračanju v Peking služili kakor sprednja straža. MHHHHMHHHHKHHHHM Pm slov. n\m pohištva Vesti iz ostale Primorske. ";< P o ž a r. V Voloski je te dni pogorela vila barona Schmitha : škoda znaša 20.000 ki on. Vipavska železnica. Podjetnika vipavske železnice gg. Klemencie\vicz čc Demuth z drugimi inženirji se nahajata že več dni v Gorici ter delata priprave za pri-čelek gradnje vipavske železnice. Pogodbe odkupovanja zemljišč bo izdeloval g. notar <'ibej. a zemljemerska opravila l»o oskrlx>val zemljemerec g. (ia^ser. Podjetnika imata svojo pisarno v ulici Corso Fraucesco Giu-sep}»e št. •>. Vesti iz Kranjske. * CXXIII. odborov a seja »Slovenske Matice« v Ljubljani bo v sredo dne 6. marca 1. 19*»1. ob petih popoludne v društveni pisarni. — Spored: 1. Naznanilo predsedništvn. 2. Potrditev zapisnika o CNN II. odl»orovi seji. 3. Volitev I. podpredsednika. 4. Poročilo knjižnega odseka. 5, Poročilo tajnikov«*. 6. Eventuvelnosti. Brzojavna poročila. Ruski naučili minister ran je i. PETROGRAD 28. (B.) Ruska telegrafna agentura javlja : Ministra za nauk, tajnega svetnika Bogolepova je včeraj popoludne, ko je vsprejemal v avdijencijah, neki malome-ščan iz Gomela, Peter KarpoviČ. ranil na vratu, ustrelivši nanj iz samokresa. Vojna v južni Afriki. LONDON 28. (B.) Kakor poročajo listu Davil Mail iz De- Ara, je bilo dne 26. t. m. število ujetnikov veliko večje nego prejšnjega dne. Mej ujetimi Buri. katerih število znaša 200, sta tudi dva poveljnika. LONDON 28. (B.) Glasom brzojavke Standarda iz Pretorije dne 26. t. ra. je general Botha prekoračil z inalim komandom Burov železnico, ki vodi v Delagoa in stoji sedaj severno od Middelburga. Bržkone je na potu v glavno taborišče pri Villenois ter na sedež burske vla ie v bližini Rossen-kala. BRUSELJ 28. (B) Brzojavka v »Petit Bleu« iz Ultre<*hta naznanja, da je predsednik Kruger iz Pretorije prejel brzojavko, ki roti naznanja smrt njegovega zeta Kusimalana in njegovega vnuka Piet Krugerja oba sta pripadala poveljstvu Delarevja ter sta pala nedavne* v bitki pri Rusteuburgti. LONDON 28. (B.) Jutranji listi javljajo iz Standertona, da so angležki strelci tope, katere je Burom odvzel general French, našli zakopane v zemlji, ko so si prizadevali, tla bi angležko transportno kolono spravili preko narasle reke. Istotako so našli zakopanega mnogo streljiva. General French je pohvalil strelce radi njihove iznajdljivosti. (Mi pa hvalimo generala Frencha in vse Angleže radi njihove iznajdljivosti, ter strmimo, da je še kje kaka živa duša, ki an-gležka poročila smatra resnimi. Op. Ur.) x X x x X s x $ „ X Konkurenca nemogoča, ker je blago fi iz prve roke. ^ XXXXXXXXXXXXXXXX X X X |2 odlikovanih in svetovnoznanih to-H vam v Solkanu in Gorici X Antona Černigoj-a se nahaja TT v Trstu, Via Piazza vecchia S (Rosario) št. 1. 4na desni strani cerkve sv. Petra). Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst •J T R S T Aleksander Levi Minzii € § Sf i Sf m & S ~ Sf TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: I Piazza Rosario št. 2 t-olsko poslopje! in Via Riborgo št. 21 —MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po po-ebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTEO VAHJ CENIK ZASTONJ IS FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. OBUVALA! ^ PEPI KKAŽEVEG > »n cMtrl It. Fini (Pitrn totario pol iiiut» to •» priporoma avojo bogato zalogo raznovrstna«:* obuvala za. gospoda, gospe In otrok* PnfttDO naročbe — izrtie * ti«l*m da*v®. OdpoftiljatBT j« poitela* prosta. Prevzema ▼»ako delo na dehelo ta ter izTrSuje i«*« « največjo natanjćao«tje »k točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrejM anročbe m pripora^« Josip Stantžfl Dunajska filjalka ▼loge na knjižio« i 4#f#. fctrzno posredovanje, posojila m vred-menični eskompt, vinkaillranjt ie rmzvinkuliranje obligacij. Živnostenskd banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.1)00 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 Centrala v Pragi, t Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicafc, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. Naznanilo. Trujd«« p"!M.jii#'tr:i Ardreja dušica se prei»elje v nedeljo itli un pred- pohidne s |M»koj»al šča pri sv. Ani v niejra roj-tni k ruj Senožeče. Truplo bodo vozili preko Bazovice v Kozino (opo I ud ne I, kjer mu društvo „Vence4* zalije žalo-tii>ko. Iz Kozine poj de vožnja v S^n*»žeče. Prihod tja nli 3. uri po-| h »I ud ne. Kdor l>i želel izkazati pokojniku zadnjo čast, more s«* odpeljali v Kozino z vlakom ob S. uri zjutraj s kolodvora pri sv. Andreju. Trst, dne lebruvarja liMIl. Rodbina Mušić. St. it;». Natečaj. V kopcrskeiu šolskem okraju je jMijudniti stalno ;tli zaeasno mesto uri-telja-voditiielja IN. plačilne vrste na dvorazredni ljudski soli se slovenskim iti laškim ličnim jezikom na Škofijah sp< Kinjili. Sto s1ii/.1m> spojena placa je ustanovljena v deželnem zakonu z dne 14. decembra i sss }>r. 1. dež. zak. in ukaz 18KI* I. Pravilno opremljene prošnje naj se vladajo predpisanim potoni pri podpisanem uradu v dobi šestih tednov po tretjem razpisu tejja natečaja v službenem listu. V Kopru. '2?>. februvarja 11*01. C. kr. okrajni šolski svet. Svarilo. Nekaj časa sem živi moj sin .Josi p K r i ž m a n č i č zelo malomarno, lehkomi-mišljeno in zapravljivo. 1 >a v str* za svojim razvadam, prejema in se vsojuje denar ter st*-ni povzroča meni in družini razne neprijetnosti in n»j»otreime dolg« • ve. Kadi te tja [»odpisani tem potom javno izjivljam, da od danes naprej ne pri poznava m in ne l>om plačeval mkakegu doljpt. ki !>i ga na kakoršeu si lxwli način napravil moj mu Josip; tudi ne prevzamem mkake ndgovo rnosti, ako l>i mu ked<> na moje ime kaj plačal. Bazovica, dne 'J3. februvarja HK)1. Luku Križmančić, Ji št. i2f>. posestnik p« domače : Luk. Najboljši in najpopolnejši glasovir j i se vkupijo najeeneje proti takojšnemu plačilu a i i na m«->ečne »»hroke od It; kron više (tudi na deželo) nepo-redno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-n C. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg ftt. 9. Svrtovua nr>tiva t Pariza llKiO »Srebrna kolajn«, ki |e naj Ti#j* •"lliki'i anj<- AnUt Ogtnfcr u |iiannf naročiti na debelo in drobno. Pi>-šiljatve na deželo s poštnim povzetjem. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča u dani Josip Gregorić. »'■ lice >o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuj- če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod ine noni Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatJjica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ikatljicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnp vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer-jeva lekarna Dinuij Sliigerstrasse štev. 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake Škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi Črkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserhof©r-J*»v. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto po&iljatvijo kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkpo-i triRiten razsliziljoč' 1 OZKega II I>011 .1 Hteklenieaf>0kr. J. Pserhofer-jev halzam 75 kr. Stoli-ovi Kola - preparati izvrstno krep«'ilo za šelooee in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja .'i gld., '.litra 1 gld. kr, V4 btra 85 kr. J. Pserlioter-jeva grenka želodčna tinktura ^^ esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica kr., 1 dvanajstorica stekleni«- 2 gld. J Pserhofer-je v balzam 1 steklenica zoper rane, r>0 kr T a n n o c li i n i 11- p o 111 a <1 a J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof, Steudei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. sen« Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih ogla-* tu- in inozemske farmacevtske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poiiljatve po poŠti izvršujejo se najhitreje proti temu. da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. JG" Će se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Ugodna prilika. IZBOR NAOČNIKOV IN NflNOSNIKOV s pereokopirnimi lečami predpisani <><1 zdravnikov ; okovi i/, jekla, niklja, zlata in srebra po pO jako nizkih Cenah. IZBOR akromatienili daljnogledov. Moderne lorinjete po nečuveno nizkih eenali in brez konkurence. izvršuje se vsakovrstne poprave teh predmetov. Via Jfuova — nasproti lekarne Zanetti — Via Jfuova. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insereijo se plaća po 1 nvč. za besedo: za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. < 'glasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnib obrokih. Najmanja objava '>!» nve. V Trstu. Zaloga likerjev v sodeili in buteljkah. Perhauc Jakob tVZtZl vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne in sladeiesirne. Piazzetta S. t iiacomo št. .'» (Corso lilij alka ulica Riborgo 1"> ima vel ko pekarno in sladčičarno. Ved na zaloga vsakovrstnih tort, krokaruiov, konfetov, raznovrstnih shulčić v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in 1 druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin i n navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. H. Slibiel lol/ Pnrho ur* Ulica Stadion št. 20, pe- jdK. renidUL karmi in slad^armi> svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Nepre^orlj i ve in režiee. |\ v Trstu, Piazza Negozianti St 1 j Vllvfc iJ* priporoča slavnemu občinstu , svoje nepregorljive mrežice (rettine) ...Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. Anton Šorli piiporoča svoji kavarn >Commereio« in »Tedeseo« ki sti shajališči Slovencev. Na riLzpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oslje Josip in drva. v ulici del Torro stev. 12 ^^ *J-* piiporoča svojo dobro pre skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zaz no vrst nega Prva slovenska pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske s«- priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Mladeneč, Chief-Office: 48. Brixton-Road. London SW. Vzemite na potovanja vedno le A. Thierry-jev balzam ki je za vsak slučaj in zelo priprosto in najboljše zdravilo ter jako zanesljivo bodisi za zdravenje zunanjih delov telesa kakor tudi notranjih. Pristno le se zeleno varnostno znamko .nuna" in na kovinski kapici zamašku) vtisnjeno tvrdko: Edino pristno. fjC* Vdobiva »e v lekarnah. Po pošti 12 malih ali velikih stekleni«- 4 krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Saperbrunn). Srečkanje nepreklicno 23. marca 1901 Glavni dobitek v vrednosti 90.000 KR0N v gotovini z -O °/0 oilbitkom. Srečke „lnvalidendanku po 1 krono. priporočajo : Josip Bo I it tli o. Mamil & C.o. Mereurl« Triestino. Nen-lnann. Henrik Sehilfniaiin. krepak dobrosiveii, znt«»xen italijanskega ali tiemškeofa jezika, vsprejme se v službo titkoj. Opravljati In imel hišna »»pravila ter streči hi'omegsi i^osjkmIu. Nataneneje pojasnila se dobivajo v ulici Stadion 1 » I. »»ooooooc««««««« !! Važno za vsakega !! W Razprodaja za neverjetno nizke trene: I 2 ■ krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. -^f 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro. sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double, zlata s kameni, podobnimi bri- jantom. 1 par lepih zapestnih gumbov i/, pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave i/, amerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike i/, amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno po manj Seval no zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remnntoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalagalelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. r rs